ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA LETO VII 3. MAJA 1931 ŠT. 18 KOCJANĆTČ: PRI RESNEM OPRAVILU 142 Spodaj: Arm. general Dragomir Stojanović, naš novi vojni minister, ki je zavzel to mesto pred kratkim )o odstopu dolgoletnega in zdaj po-cojnega voj. ministra gen, Hadžića. Podpis nove jugoslovansko-češke trgovske pogodbe v Pragi, dne 30. p. m. Na sliki je videti našega trgov, ministra J. Demetrovića (1), poslanika dr. Kramerja (2), češkega zun. ministra dr. Beneša (3), češkega poljedel. ministra Bradača (4) in češkega trgov, ministra Matoušeka (5). Na levi: »Kraljica Marija«, naša največja im najlepša ladja, ob priliki svojega zadnjega pristanka v Sušaku. (Foto Palian.) Spodaj: Zvolitev prvega Jugoslovan, evangeljskega (augsb. konf.) škofa dr. Fil. Poppa (1), ki se je vršila pred kratkim v Belgradu, na desno od njega dr. W. Rott, svetovni poglavar protestantov augsb. konfesije. Princ Sikst Burbonski, brat bivše avstrijske cesarice Zite, je prispel nedavno v spremstvu svoje soproge z letalom v Belgrad, kjer je bil nekaj časa gost princa Pavla. Na desni: Z otvoritve velike nemške umetnostne razstave v Belgradu. Od dtesne na levo stoje: vodja razstave dr. A. Kuhn, princ Pavle, prin-cezinja Olga, nem. poslanik U. Hassel, nemški knez G. Schonburg-Waldenburg in grška prin-cezinja Marina. 143 Na desni: Lavtižarjevo novo spevoigro »Darinka« je pretekli mesec z velikim uspehom vprizoril pevski odsek >Kat. prosv. društvac na Brezovici v režiji g. organista Al. Severja. Tu objavljamo danes prvič prizor (konec 3. dej.) dK te igre, ki se je bo gotovo lotilo še marsikatero naše podeželsko izobraževalno društvo, saj s ponosom lahko ugotovimo, da segajo že mnoga naša prosvetna društva po operah in operetah. Spodaj: Kovorska dekleta, same brhke Gorenjke, ki so se udeleževale letošnjo pomlad tamošnjega desettedenskega gospodinjskega tečaja. Tečaj je priredila Slov. kršč. ženska zveza v Ljubljani, vodila ga je pa gospodinjska učiteljica gdč. Karln Grosovn. Tri cente težak divji marjasec, ki ; ga je pred kratkim ustrelil g. Iv. Perko iz Šobra nad Mariborom. Udeleženci rekrutskega tečaja, ki ga je pretekli mesec priredilo Kamniško prosvetno okrožje za tamošnje kmetske fante-rekrute. Na tečaju je med drugimi predaval tudi g. polkovnik dr. Justin iz Ljubljane. Udeleženci lepo uspelega kmetijskega tečaja, ki se je vršil letošnjo pomlad v Šmartnem pri Litiji. Na levi: Iz prosvetnega dela naših koroških rojakov: udeleženke gospodinjskega tečaja v Škocjanu na Koroškem. V sredini je videti voditeljico tečaja, neumorno prosvetno djelavko Marico Krištof, na levo od nje preds. Prosvetne zveze za Koroško, župnika Poljanca, na desno pa hišnega gospodarja, uglednega slov. koroškega kmeta Mih. Kačnika. 144 14S Med beneškimi Slovenci o beneških Slovencih lahko pravimo, da so predstraža vsemu slovanstvu na jugozahodu. Raztreseni so po gorah in dolinah tik goriških Slovencev. Lahko rečemo, da je bila v starih časih dobra polovica prostrane furlanske ravnine naseljena s Slovenci, kar nam pričajo razne listine in pa tudi mnoga krajevna imena, ki so se do zdaj ohranila. Jezikovna meja beneških Slovencev se začenja južno od Ibane, vodi skoraj naravnost proti gori Subit in do Nadiže pri Čedadu. Od nadiškega mostu se vleče po nasprotnem robu čez Volo v jak na Medla Sjena proti Sv. Lovrencu do vasi Porčinj. Od Porčinja drži meja proti Čarneji v dolino k rečici Karnahti in preko hribovja db rečice Ter. Tu se obrne proti vasi Podbrdo, dalje na Lanež čez Muščevo sedlo do Kadiua, od tu na Lavro in v dolino Rezije. Dalje je meja reka Bela. Vseh Slovencev na Beneškem je zdaj v okroglem številu 40.000. Delijo se na štiri različne skupine. Bolj na severu, v dveh dolinah pod Kaninskim gorovjem, prebivajo Rezijani. Južno od jijih, odločena po dolgem grebenastem hrbtu, stanuje druga skupina — tar-čentski Slovenci, tako zvani, ker spadajo pod furlanski okraj Tarcento. Sledijo za njimi juž-flovzhodno nadiški (od reke Nadiža, laški Natisene) ali šempeterski Slovenci v svojem čisto slovenskem okraju. Slednjič oh mejni rečici. Idriji (laški Ind rio) idrijski ali starogorski Slovenci, katerih sicer ni veliko in bi se mogli lahko prištevati k šempeterskim. Šempeterski ali nadiški Slovenci se nahajajo še v najugodnejših narodnih razmerah; toda ta ugodnost obstoja samo v tem, da so številnejši, bolj skupni in bolj osredotočeni, da slišijo v svojih cerkvah dobro ohranjeno narečje, in pa tudi, da posebno ženske pridno rabijo slovenske molitvenike. Prihajajo tudi laže v dotiko s primorskimi Slovenci. Štejejo kakih 18 tisoč in se, kljub napornemu potuj-čevanju dobro držijo svojega narečja. Kraji, po katerih prebivajo, so bolj rodovitni in lepši nego ostali deli Beneške Slovenije. Posebno se odlikuje po svoji krasoti Na-diška dolina, skrbno obdelana in rodovitna, posejana s čednimi vasicami, tu in tam prijazno se smejofimi izmed zelenja. Prekrasno se po nji vije bistra Nadiža, ki od Šempetra teče vdrta v globoko strugo, nekam kakor kranjska Kokra. Ob reki pelje dobra državna cesta iz Beneške Slovenije v Primorje in precej pomaga k medsebojnemu občevanju med beneškimi (oziroma šempeterskimi) in drugimi Slovenci. Nadiški Slovenci tvorijo poseben, čisto slovenski okraj, a to le po imenu, ker v resnici spadajo pod furlanski Čedad, kjer se nahajajo vsi okrajni uradi, razven davkarije in notarijata. Po teh uradih, posebno na sodišču, mora navadno posredovati tolmač, ki ni stalen. Okraj je razdeljen v osem občin (comuni); vse občine so preskrbljene s šolami; toda o slovenščini ni sledu v njih. Najlepše je v občinskih uradih pri sejah, zakaj marsikateri odbornik, in ne redko sam župan (sindaco), ne zna vladnega jezika. Drugače je v cerkvi. V okraju so precej obsežne župnije in pa veliko število podružnic. Župnije in podružnice ali; kaplanije, dobro oskrbujejo domači duhovniki, kateri v cerkvi rabijo domače narečje. Petje je tudi slovensko. Beneške Slovence poznamo razmeroma jako slabo, zato moramo od srca pozdraviti lepo delce, ki ga je izdala o njih za mladino Slomškova družba izpod peresa R. Wagner-ja. Knjižico ob tej priliki vsem najtopleje-priporočamo. i Motiv iz Čedada ob Na-diži. V ozadju julijske Alpe z Ma-tajurjem in Krnom. Pogled na Vražji most čez Nadižo v Čedadu. Legenda pripoveduje, da so ga mogli dograditi šele s pomočjo vraga, kateremu so morali za plačilo obljubiti prvo živo stvar, ki bo šla sama čezenj. Na levi: Ivan Trinko, s pesniškim imenom Zamejski, bogoslovni profesor v Vidmu in prvi ter najzasluženejši buditelj beneških Slovencev. Donia je iz Trčmuna nad Čedadom. Spodaj: Št.Peter ob Nadiži, ki se je imenoval še pred vojno Št. Peter Slovenov. Tu je osrčje Slovencev, ki prebivajo v čedadskem okraju. Kraj je še popolnoma slovenski, dočim je Čedad sam po večini že dolgo furlanski. Nadiža v bližini izvira. Izvira pod Matajunem na Goriškem in teče potem skozi Čedad in se izgublja potem v Furlanski nižini. Glavni trg > Vidmu (Udine), upravnem središču beneških Slovencev. Na levi je videti ma-gistratno poslopje s Her-kulovim kipom. Pogled na grad v Vidmu z Glavnega trga. Grad je še popolnoma ohranjen in v njem se nahajajo krasne dvorane s starimi umetninami. Na desni: Beneška Slovenka v svoji naro^. noši. Landarska jama ob Nadiži pri Čedadu, znana tudi iz Aškerčeve pesmi »Atila in slovenska kraljica«. V votlini je romarska cerkvica sv. Ivana. Po njem se nazivlje tudi kraj Sv. Ivan v Cele (= skali). Spodaj: Stara gora pri Čedadu, znamenita božja pot beneških Slovencev. Sem že od nekdaj radi lomajo tudf Slovenci iz Goriške, iz Istre, s Krasa itd. 146 Z jadrnico v bajno deželo (Mit Segelfahrt ins Wunderland), tako'je naslov knjigi pred nekaj tedni smrtno ponesrečenega znamenitega nemškega raziskovalca Juž. Amerike, Guntherja Pluschowa, ki je ix>svetil vsa povojna leta proučevanju doslej ttiko malo znane Ognjene zemlje in skalnatih Kor-diljerov, dokler se ni pred nekaj tedni tudi strmoglavil s svojega aeroplana in našel v njih svojo prezgodnjo smrt. Dne 15. sept. 1925 je odplul Pliischow na štirijambor-ski jadrnici iz Hamburga proti Juž. Ameriki, ob jadral je rt Horn, za mornarje ena od najnevarnejših točk zemeljske oble in plul potem ob tihooceanski obali Juž. Amerike do Panamskega prekopa, odkoder se je vrnil potem zopet v domovino. Ker pa imamo ravno iz teh prezanimivih dežel še tako malo potopisne literature in so nam zato te pokrajine tudi tako malo znane, nudi navedena knjiga še prav posebni užitek. Razen tega nam podaja tudi današnjo sliko teh bajnih krajev, polnih naravnih čarov, neodkritih zakladov in ne-slutene bodočnosti. Delo je izšlo v znanem založništvu Ullstein v Berlinu in tudi vse naše slike so posnete iz te knjige. Raziskovalec Južne Amerike, Gunther Pliischow, 5000 m visoko v Kordiljerih pri svojem pisal, stroju. Jadrnica »Parma«, s katero je obplul Pliischow vso' Juž. Ameriko. Harpuna, s kakršno lovijo kite. Harpuna se zapiči globoko v kitovo meso in ga ne izpusti več. Na levi: Ledeniki Bal-marede v juž. Kordiljerih se izlivajo v morje. .\a desni: Pogled v pata-gonski pragozd. Spodaj: Spodnja čeljnsf kita. 147 Revolucija na Portugalskem Na Portugalskem vlada že več let vojaška diktatura pod vodstvom generala Cor-mone (glej sliko spodaj na desni). Prišlo je že ponovno do krvavih uporov, da bi jo vrgli, a se to doslej še ni posrečilo. Pred kratkim je pa izbruhnil upor na Madeiri. Portugalska vlada je otok blokirala, a mnoge čete, ki jih je poslala tja, da zaduše upor, so prestopile na stran upornikov, ki so proglasi i odcepitev otoka od Portugalske in proklamacijo samostojne države. Upor se je kmalu razširil še na sosednje Azore in tudi doma je izbruhnila revolucija. Mnogo uspehov pa uporniki najbrž ne bodo dosegli. — Slika na desni nam kaže prizor iz glavnega mesta Madeire, Funhal-a, kjer so postavili uporniki topove po ulicah, da zab ranijo vhod por tug. četam, spodnja slika pa kaže pogled na blokirano luko St. Vincente na Madeiri. Zgoraj na desni: Benjam. Disraeli, pisatelj in eden največjih angleških državnikov, čigar polstoletnico smrti so obhajali Angleži 19. t. m. Dolgo let je vodil na čelu konservativne stranke angl. drž. krmilo. Pogled na Managuo, razdejano prestolnico Nika-rague, Tei io je potres pred kratkim uničil. Na levi: Wilkinsova podmornica »Nantilus« zapušča luko Brooklyn (Amerika) in odhara v London, da se poda v maju na severni tečaj. Na desni: Novi chicaški župan čermak (1), rodom iz Prage, in new-vorški župan Walker (3), ki je v preiskavi zaradi korupcije v občinskem gospodarstvu. 14S Baker v Sloveniji Na desni: Pogled na rove in delo v rudniku Škofje. Spodaj : Vhod v glavni »Martinov rov«. Spodaj na desni: Notranjščina »Martinovega rova«, kjer je lepo videti mogočne plasti bakrene rude. Najdl5<;a bakra v Sloveniji 80 redka in Se ta nezadostno odkrita. Lepo bodočnost kaže okolica Z«-vodenj n. Skotjo Loko. Saj so tod ie v starini pridobivali in topili baker (Toplice pri Kopačnici nad Hotovljami). Lastnik ba-krenili rudnikov »Slovenija« v Zavodnjah, grosp. A. SnSnik iz Ljubljane, je odkril še izdatna bakrena ležišča, za katera namerava ustanoviti družbo. Baker je v spojinah kot kr-Sec, bakr. sijajnik m ma-lahit. Drugi bakreni rudnik, »Škofje., ki le, žal. v Italiji, in ki je obratoval že od 1. 152—1870, so ustavili zaradi prenizkih cen bakra. Prizadevanje g. A Sušnika pozdravljamo, ker bo velikega gospodarskega pomena, če se bo doma izdelovala modra galica in druge bakrene spojine iz domačega bakra. SaJcrotIsJc Jugoslav. /Jskarne v LfubJ/iUU — Ponait» posamexiOO sIlU aovolfea le « prtvoltea/cm ur^aatitva Športni kotiček Slovenski nogometaši v Bolgariji. Dne 18. in 19. p. m. je gostovalo A. S. K. >Pri-morje« v Sofiji, kjer je odigralo dVe tekmi s sofijskinl prvakom SK »Levski«. Naši športniki so sicer obe tekmi izgubili, prvo s 4 : 1, drugo pa z 1 : O, vendar pomenijo tudi ti porazi uspeh. Zlasti druga igra je 10.000 glavo množico tako zadivila, da so Bolgari navdušeno pozdravljali slov. nogometaše, ki so prvič stopili na bolgarska tla. Na desni: Sprejem »Primorja« v Sofiji. Spodaj: Obe moštvi si izmenjujeta darila. Prodor Slaparja, ki ga branilec in vratar zaustavljata na golov! črti.