90,6 95,1 95,9 100,3 Šestica gre naprej, Slovenija pa na volitve! Numerologi bi nam tokrat lahko marsikaj povedali o številkah. Država bi se lahko preimenovala v PET.SI, šoštanjsko 6 smo spustili naprej, državni zbor bo razpuščen 21. oktobra, volili pa bomo 4. decembra. Cepivo bo letelo z neba ^ Ob ponedeljkih jih peljemo na sprehod Pozabljeni avantgardist Skrivnostna umetnica »En kolo« za na vsak teren 111 J 2 AKTUALNO NOVI TEDNIK UVODNIK PET.SI rt Ol BISERKA POVSE TAŠIC Kaj če bi se preimenovali? Tisti LOVE v imenu Slovenije ohranimo vsaj v medsebojnih odnosih, dodamo še malce več podjetniškega duha (P), kanček ekologije (E) in ščepec turizma (T) ter končno ustvarimo pravno državo in po stanimo Švica v malem. PET.SI ne bi potrebovala svojih bank, ki so vreča brez dna in ne servisirajo niti prebivalstva niti gospodarstva in drobnih podjetnikov! Vprašljiva bi ji bila dokapitalizacija nacionalnega letalskega prevoznika zgolj z namenom, da se nekje leta 2013 proda tujcem. Ne bi ohranjala na slamici podjetij, ki kandidirajo na razpisih s takšnimi ponudbami, ki ne zdržijo vode niti za nakup potrebnega materiala, kaj šele za plačilo podizvajalcem. Kruto? Pri čiščenju vsega, kar smo leta spravljali pod preprogo, se pač nujno praši in kadi. Končno bi se začeli pogovarjati o tem, s kakšnimi obnovljivimi viri se bo Slovenija razsvetljevala in ogrevala v prihodnosti, in sicer argumentirano, ne na rovaš enih ali drugih energentov, politikov. Ob gradnji bloka 6 bi tako že danes točno vedeli, kdo in kako bo potrebno količino za razsvetljevanje in ogrevanje nadomeščal z ekološko manj spornimi viri, kot je premog, in tudi v kolikšnem obsegu naj bi zelena energija zadoščala tako za potrebe gospodinjstev kot gospodarstva. Kajti v PET. SI bi bila čim večja stopnja energetske samooskrbe države ena od prednostnih nalog. Zavedali bi se, da potrebujemo vodo kot strateško surovino, okoli katere »se bodo vodile« vojne tudi bliže Evropi, ne le v oddaljeni Afriki. Zato bi zastrigli z ušesi ob novicah, da tujcem menda slovenska pijačarska industrija ne diši toliko zaradi uveljavljenih blagovnih znamk kot prav zaradi vodnih virov. V PET.SI bi bila vodna zajetja in reke strateška surovina, kjer si ne bi želeli postavljati niti Natovih oporišč. V PET.SI bi vedeli, da ljudje potrebujejo delo in človeku dostojno plačilo zanj. Z javnimi deli bi obnovili železniško infrastrukturo, končno dokončali avtocestni križ z vsemi predvidenimi osmi in strateško pozornost namenili hrani: takšni brez pesticidov, ekološko pridelani v vseh slovenskih vaseh. Postavili bi piko na i dilemi: Slovenija ekološka vas - je to res utopija ali naša prihodnost? In če se zadržimo še pri turizmu kar pred lastnimi vrati. Vse občine ob Savinji bi povezali s kolesarskimi potmi, ki se ne bi ustavile ob eni ali drugi občinski meji, ob njih bi ponujali lokalne dobrote (od kozjanskih jabolk do sirneka) ter lokalno prepoznavne in tudi tujcem prepoznavne lokacije in prireditve s kulturno, etnološko, naravno dediščino. Malce manj bi preštevali nočitve in tranzitne potnike ter druge »sfrizirane« številke in zastrigli bi z ušesi, ko bi kakšen turist potožil, da so mu v hotelu s štirimi zvezdicami pod osrčjem planin postregli v coklah, ki so enkrat nekoč sicer bile bele, ali da v lokalu sredi kakšnega mesta ne vedo niti, kako se reče kateremu sladoledu... Ta mehka kakovost v turizmu ne stane toliko kot infrastruktura. Tako bi v PET.SI zapakirali turizem, surovinsko neodvisnost (energija, voda), ekološko hrano in podjetniški duh. Vrednostni sistem bi temeljil na spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti, pridnosti, poštenju in delavnosti. Okvir pa bi zagotavljala pravna država, kjer bi bilo pravici zadoščeno ne glede na veze in poznanstva ter takšne ali drugačne sorodstvene in politične vezi. Če je PET.SI futuristična zgodba, spodbujena z napovedano prvo razpustitvijo državnega zbora po osamosvojitvi, pa je še ena tranzicija pred Slovenijo kruta stvarnost. Z EU in Natom smo na strehi, toda naši, slovenski temelji so se zrušili. Kaj nas čaka? Nagrajevati bo treba delo, toda učinkovito in kakovostno opravljeno, takšno, ki lahko na trgu preživi. Če bomo želeli učinkovito javno upravo, bo odpuščanje nujno, ker le tako bomo lahko imeli več dobro plačanih in kakovostnih javnih uslužbencev. In stopiti bo treba na prste tatovom: tako kurjim kot velikim. Tatvina je tatvina, velika ali majhna, tako kot tudi laž ni zgolj zmota. In sindikatom bo treba preprečiti miniranje reform zaradi ohranjanja pridobljenih pravic iz preteklosti, ki s sedanjo kondicijo gospodarstva nimajo nič več skupnega. Na novo se bodo morali prešteti menedžerji - predvsem tisti, ki so grozili z odhodom v tujino, a so pristali spet v še eni dobro plačani službi, ne glede na poslovne rezultate, ki jih ustvarjajo. Ja, še marsikaj nam bodo morali - v programih in ne aferah - pojasniti tisti, ki pravijo, da nas znajo popeljati v boljši jutri. Njihovo politično akrobatiko bi morali nujno omejiti z vseslovenskim družbenim dogovorom o tem, kakšna Slovenija še bo naša domovina. Morda takšna, v kateri bo prijetno živeti in mladi ne bodo razmišljali predvsem o tem, kako bi jo zapustili, upokojenci in številne družine pa o tem, kako se pretolči iz meseca v mesec. PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK Miklavž in Božiček z novimi imeni Predsednik države dr. Danilo Türk bo 21. oktobra razpustil parlament - Na predčasne volitve gremo v nedeljo, 4. decembra Po mesecih politične agonije in mrtvega teka v sprejemanju za državo še kako pomembnih odločitev nas zdaj do konca leta čaka kar nekaj pomembnih odločitev. Predsednik države dr. Danilo Türk je namreč sporočil, da bo 21. oktobra razpustil parlament in na isti dan razpisal tudi predčasne državnozborske volitve. Na volišča bomo državljani tako povabljeni v nedeljo, 4. decembra. Ker ustava določa, da se morajo poslanci prvič sestati najkasneje 20 dni po izvolitvi, bomo do božiča imeli tudi že nov državni zbor. Slovenija se je v svoji 20-letni zgodovini samostojne države prvič znašla v položaju, da bo predsednik države razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Kar nekaj usklajevanj mnenj in iskanj enotnih tolmačenj veljavne zakonodaje je bilo med uglednimi slovenskimi pravnimi strokovnjaki, saj OSI cp® MHEIE] 11 1 25 10 1 241 preprosto nimamo pravne prakse, kako ravnati v podobnih primerih. Po zagotovilih Državne volilne komisije je predčasne volitve mogoče izpeljati kljub kratkemu roku, nekaj več težav bodo verjetno imeli v političnih strankah. Te bodo namreč v zelo kratkem času morale izvesti postopke kandidiranja in določanja kandidatnih list, kar nekaj zadreg pa bo pri večini verjetno tudi s financiranjem volilne kampanje. Večina strank je namreč zadolžena, saj se še ni opomogla od zadnjih volitev. »Tekoča« država Kot je znano, ima Slovenija že dober teden vlado brez polnih pooblastil, ki lahko opravlja le »tekoče« posle. Tako naj bi bilo tudi s parlamentom po 21. oktobru. A čisto dokončno se pravniki o tem, kakšen bo položaj dosedanjega parlamenta, ko ga bo predsednik države čez tri tedne razpustil, še niso uskladili. V zakonodaji o tem ni določenega ničesar, v Sloveniji tudi nimamo pravne prakse, saj bo državni zbor tokrat razpuščen prvič. Med pravniki je tako slišati štiri razlage - po prvi naj bi se razpuščeni parlament ne mogel več sestati; po drugi razpuščeni parlament lahko opravlja le nujne naloge. Zagovorniki tretje razlage so prepričani, da razpuščeni parlament lahko opravlja le posle, ki so podobni vladnim »tekočim« zadevam; po četrti razlagi pa naj bi razpuščeni parlament celo nadaljeval normalno delo, kakor da ni razpuščen. I. STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Edina možnost ali že videno? V teh dneh smo nekoliko v šali slišali, da so ljudje pričakovali samo, da vlada pade, potem bo pa naslednji dan vse boljše. Da temu ni tako, so dokazovala mnenja nekaterih poslancev s Celjskega o poroštvih za Teš, ki smo jih tudi povprašali za prve odzive na odločitev predsednika Danila Turka. »Zaradi odgovornosti do države sem glasoval proti padcu vlade,« je omenil nepovezani poslanec Lojze Posedel, ki je prepričan, da je odločitev o razpustu parlamenta in razpis predčasnih volitev pahnila državo v še večjo krizo. »Na razpolago imamo samo zgodbo >že videno<, namreč predsednike strank, ki še med sabo ne zmorejo komunicirati. Največji problem parlamentarizma pa je, da v tem trenutku tisti, ki razmišljajo drugače, nimajo mesta znotraj strank. Tako bodo volitve samo nekoliko premešale karte.« Posedel je pričakoval, da bo predsednik stanje v državi ocenil za kritično. Po njegovem bi bilo bolje, da bi s pomočjo strank imenovali tehnično vlado za leto dni, v tem času pa zamrznili vse predloge za referendum ter izvedli nujno potrebne reforme. »Predčasne volitve so izguba časa, saj so stranke nepripravljene in brez denarja. Vsi so sicer govorili o predčasnih volitvah, sedaj pa šok ...« Posedel je še izrazil veliko zaskrbljenost za usodo države zaradi igranja oziroma boja strankarskih prvakov za oblast. Kot je omenil, se glede svoje kandidature na volitvah še ni odločil. Povsem drugačnega mnenja je Tadej Slapnik (Zares), ki se mu zdi predsednikova poteza modra in odgovorna. Kot je ocenil, je bil eden ključnih trenutkov, ko je Zares zapustil vlado in s tem neposredno omogočil izglasovanje nezaupnice vladi Boruta Pahorja. Kot je navedel Slapnik, se bo na predčasnih volitvah znova potegoval za mesto poslanca, si pa želi, da bi predvolilni čas minil v znamenju vsebine, ne pa populizma. »Torej, da bi kandidati soočili odgovore, kako iz krize. Upam, da bo to omogočeno in da bodo v ospredju vsebina in programi dela, ne pa reklamni spoti.« »To je pravilna odločitev, pa saj druge izbire sploh ni. To je tudi mnenje večine poslanskih skupin,« je omenil Jakob Presečnik (SLS), ki je prepričan, da je treba nastali položaj kar najhitreje razrešiti. Po njegovem vsak dan zamude še poveča probleme, vsaka začasna rešitev pa bi bila skoraj nedopustna. Glede kandidature na decembrskih volitvah je vodja poslanske skupine SLS povedal, da končne odločitve še ni sprejel. US NOVI TEDNIK AKTUALNO 3 V šesti naprej Poslanci v prvem branju odobrili državno poroštvo za najem kredita za gradnjo bloka 6 Projekt blok 6 so zastavili že v času vlade Janeza Janše. Vmes je bilo veliko pomislekov, tehtanj, argumentov za in proti, vendar pa se je gradnja v Šoštanju vseskozi nadaljevala. Sedaj je projekt na točki, da ga ni moč več ustaviti. Državna poroštva za najem kredita so potrebna, da se bodo dela lahko nadaljevala ter poplačala oprema, ki jo v tujini že izdelujejo. Torej se poroštvo države za 440 milijonov evrov potrebuje zato, da se bo 600-megavatni blok nemoteno gradil naprej. Posojilo je Teš najel pri Evropski investicijski banki. Sicer je za financiranje 1,2-milijardnega projekta skupno najel za 550 milijonov evrov posojil, 200 milijonov evrov pa je pridobil pri Evropski banki za obnovo in razvoj. Od 550 milijonov evrov, najetih pri EIB, naj bi država s poroštvom jamčila za 440 milijonov, medtem ko je Teš 110 milijonov evrov zavaroval z bančnim poroštvom. Po precej burni, skoraj šest ur trajajoči razpravi so poslanci v sredinih večernih urah odločili, da je predlog zakona o državnih poroštvih za posojila za gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) primeren za nadaljnjo obravnavo. Od 66 prisotnih poslancev se jih je za sprejem zakona v prvem branju izreklo 31, proti pa se je opredelilo 14 poslancev. V predlogu zakona je zapi- je v parlament na hitro vložila sano, da če obveznosti iz 440 milijonov posojila EIB ne bo poravnal Teš, jih bo država. Predlog določa še sedemletni moratorij na odplačilo glavnice in zapadlost zadnjega obroka najpozneje v 25 letih po črpanju posojila, obrestna mera pa se bo določila ob črpanju posamezne tranše. Predlog zakona skupina 31 poslancev s prvo-podpisanim Bojanom Konti-čem, ker se je padla vlada odločila, da vprašanje poroštev ne sodi v »tekoče posle«. Med za in proti Predlagatelj, poslanec SD in velenjski župan Bojan Kontič je poudaril, da je namen za- Iz Komisije za preprečevanje korupcije so sporočili, da so na podlagi zapisov v medijih glede problematike Teša in sprejemanja zakona o poroštvih na lastno pobudo začeli postopek preverjanja morebitnega nezakonitega lobiranja oz. nespoštovanja Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede poročanja o lobističnih stikih. kona preprečiti, da bi zastal največji slovenski projekt, ki ga brez škode ni več mogoče ustaviti. Oziroma bi po njegovem prekinitev projekta pomenila, da za denar, ki je bil za dela na šestem bloku že porabljen, ne bi dobili nič. Prepričan je, da je zakon nujno treba sprejeti zaradi ekonomskih in specifičnih energetskih razlogov. »To je donosen projekt, ki se bo sam odplačeval,« je med drugim poudaril. Mnenju se je pridružil tudi Andrej Vizjak (SDS) s trditvijo, da bi bile posledice zaustavitve projekta nepopravljive. Nasprotno je predsednik Zaresa Gregor Golobič poudaril, da je sklic izredne seje »primer ugrabitve države in demonstracija moči energetskega lobija«. Glede bloka 6 je ponovil, da je projekt v vseh pogledih nevzdržen, njegova ukinitev pa bi bila, ne glede na stroške, boljša odločitev kot nadaljevanje. V podobnem tonu so se vrstile razprave drugih poslancev, v mnogih nastopih pa smo že lahko opazovali predvolilne nastope. Poslanec SD Luka Juri je napovedal, da bodo, če bo to potrebno, za ustavitev državnih poroštev drugače misleči poskusili s poslansko zahtevo za referendum. Igranje v državi Po burnem večeru so se strasti, tudi med poslanci s Celjskega, včeraj že nekoliko umirile. Podpisnik zahteve za sklic izredne seje, nepovezani poslanec Lojze Posedel, je kot glavnega krivca za dogajanje omenil neaktivnost vlade oziroma ministrstev za gospodarstvo in finance. »V treh letih niso opravili potrebnih nalog. Po moje držijo argumenti za gradnjo, sedaj pa se projektu dela ogromna škoda. Gre za igranje z državo, ki sta si ga privoščili dve stranki,« je omenil Posedel ter dodal, da ga motijo navedbe nekaterih poslancev, češ da naj bi odločali o naložbi, o kateri premalo vedo. Kot je poudaril, so v odboru za gospodarstvo z več sklepi potrdili nadaljevanje gradnje. »Problem je nastal, ko je Zares menjal ministra in se je začela politizacija. Veliko se je govorilo o nepravilnostih, pravih dokazov ni bilo, samo da se dve leti ni storilo nič konkretnega, doživljali smo samo medijsko preganjanje projekta.« Proti oziroma za referendum Tadej Slapnik (Zares) je omenil kar nekaj neresnic, ko projekt, ne glede na njegovo vodenje, ustavi, ali da poroštvo države ne bi bilo izglasovano. To bi namreč pomenilo, da v Tešu ne bi dobili kredita ali pa bi bili pogoji bistveno slabši. Tudi ne verjamem, da bi se lahko zgodilo, da naložbo ustavijo ali onemogočijo,« je omenil Presečnik. »Državni zbor mora sprejeti odgovornost.« Znova enaki pomisleki Seveda v Tešu in premogovniku včeraj niso skrivali veselja, da so preskočili eno od ovir. »Vesel sem, da se je začelo razpletati. Hvaležen sem poslancem, ki so sprejeli odgovornost za projekt in vse, kar je za njim,« je omenil direktor Teša Simon Tot. Seveda pričakuje še druge sklepe oziroma korake, da lahko vpraša- Državna poroštvena pogodba v višini 440 milijonov evrov mora biti skladno s podpisano pogodbo med Tešem in banko sklenjena do 24. novembra. Kot smo izvedeli so poslanci že v sredo podpisali novo zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi zakon dokončno sprejeli. Seja mora biti sklicana v roku dveh tednov, do takrat pa se mora do poroštev opredeliti tudi vlada. Ne glede na vse, blok 6 raste Vlada ne nasprotuje obravnavi predlaganega zakona Včeraj popoldne je tudi vlada sprejela mnenje, da ne nasprotuje obravnavi predloga zakona o poroštvu, vendar bi bilo treba zakon dopolniti z nekaterimi določbami ter izpeljati vse postopke po zakonu o zunanjih zadevah. Po opravljenih pogajanjih z EIB mora vlada obravnavati in sprejeti poročilo o pogajanjih, nato pa je možen podpis poroštvene pogodbe. Mednarodno pogodbo je potrebno prenesti v domači pravni red z ratifikacijo. Hkrati v vladi opozarjajo, da je treba razrešiti še vprašanje glede izpustov, med drugim pa zahteva še pisno zavezo vodstev HSE in Teša, da je dovolj domačega premoga, da bo v projektu delalo več kot petina domačih izvajalcev in da bodo ugotovljene nepravilnosti ustrezno sankcionirane. Kot že rečeno, kljub tem pripombam pa vlada nadaljnji obravnavi zakona ne nasprotuje. slišanih v razpravi. »Prva in največja laž je bila, da bi Zares, ki je tri leta vodil gospodarsko ministrstvo, lahko ustavila gradnjo. To lahko stori le vlada, ključno odgovornost za omogočanje politike izvršenega stanja pa nosi Borut Pahor, ki je ustregel pritiskom in pričakovanjem lobijev znotraj SD. Tudi ne drži, da popravljen investicijski program ne bo nasedel in da ni ovir za dokončno izpeljavo investicije s poroštvom države. Tretjič, naložbo smo z zahtevami po jasnih odgovorih skušali ustaviti že prej, ne šele sedaj, ko je bilo porabljenih že na stotine milijonov evrov. Seveda ne drži, da v Sloveniji ni mogoče zagotoviti alternativnih virov električne energije. Investicija v Teš ni bila potrjena v nacionalnem energetskem programu, zato je državni zbor o njej prvič odločal šele v sredo - to je več kot sedem let od takrat, ko se je začela, pred tem pa so porabili že več kot 500 milijonov evrov.« Krivec razklana vlada Da je vlada glavni krivec za nastalo situacijo, se strinja tudi Jakob Presečnik (SLS). »Vlada se je pri vprašanju bloka 6 tudi razklala in potem ni bilo nobenih aktivnosti, ukrepov ali vodenja enega največjih slovenskih projektov. Res je nedopustno in nerazumljivo, da na seji ni bilo predstavnikov vlade.« Kot je omenil Presečnik, je projekt imel simbolno zeleno luč, v Tešu so ga vodili naprej, hkrati pa se zapletali v spore s HSE, kar je težave še poglobilo. »Osebno si v tej situaciji ne predstavljam, da se lah- nje poroštva pravno-formalno zaključijo in končno potrdijo zakon. »Razprava je bila precej dinamična. Ne glede na to, da so imeli poslanci na mizi veliko dokumentov, se mi glede na razpravo zdi, da očitno še vedno premalo. Izraženih je bilo nekaj pomislekov, ki ne držijo oziroma so bili zavajajoči. Kakorkoli, dobro je, da se je večina poslancev opredelila in sprejela logično odločitev. S tem so opravili svoje delo, kar osebno ocenjujem zelo pozitivno.« Kot je omenil direktor PV Milan Medved, so razpravo pričakovali in se nanjo tudi pripravili, še enkrat pa poudaril, da gre pri bloku 6 za nadomestno gradnjo, ki bo za proizvodnjo električne energije nadomestila dotrajane stare bloke. »Glede očitkov o kakovosti in količini premoga pa imamo zbranih že toliko nasprotnih dokazov, da ne razumem, zakaj se ti očitki vedno znova in znova ponavljajo, razen če niso zlonamerni. Vsi tisti, ki trdijo da premoga ni dovolj, za to nimajo dokazov oziroma s tem negirajo ugotovitve naših in tudi mednarodnih strokovnjakov. Torej: v premogovniku je na voljo dovolj kakovostnega premoga za celotno obratovanje bloka 6, pa tudi načrtovani stroški so povsem dosegljivi.« Direktor Medved je še omenil, da so strokovnjaki iz tujine, ki so opravljali revizijo zalog premoga, v zaključnem mnenju zapisali, da obstajajo številni dokazi o dobrem poslovanju premogovnika ter da je načrtovana cena, 2,25 evra za giga-džul, povsem dosegljiva. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA mM 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Glavnina terjatev še na čakanju »Obseg dela je ogromen,« je poudarila stečajna upravi-teljica Vegrada Alenka Gril, ki je sodišču predložila dopolnjen seznam preizkušenih terjatev. Gre za dopolnitev seznamov preizkušenih izločitvenih zahtevkov, terjatev zaposlenih in ostalih preizkušenih terjatev, medtem ko so nepreizkušene terjatve še vedno na čakanju. Končni seznam vseh Vegradovih upnikov naj bi bil objavljen oktobra, vendar s tem stečajni postopek še zdaleč ne bo končan. Podobno kot je ogromen obseg dela, so v primeru Ve-grad velike tudi številke. Med ostalimi terjatvami je med 48 milijoni evrov prijavljenih terjatev Grilova priznala dobrih 44 milijonov evrov. Po dopol- Alenka Gril napoveduje dolgotrajen stečaj Vegrada. njenem seznamu so višje tudi terjatve zaposlenih, ki zdaj presegajo 15 milijonov evrov, od česar je Grilova prerekala Alpos z borze Preko spletnih strani Ljubljanske borze je uprava šentjurskega Alposa podala obvestilo o vpisu spremembe lastniške strukture družbe v KDD. Kot navajajo že znana dejstva, se je avgusta lani v Alposu začel postopek prisilne poravnave, novembra lani pa je uprava Alposa sprejela sklepe o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. V bistvu je razlastila prejšnje lastnike. Nove delnice so poleg petih bank vpisali še v Slovenski industriji jekla, skupno pa je bilo vplačanih milijon evrov. Julija je prisilna poravnava postala tudi pravnomočna, sklep o vpisu sprememb osnovnega kapitala pa septembra. Pred dnevi je Centralna klirinško depotna družba na podlagi zadnje dokapitalizacije izdala odločbo o izbrisu dotedanjih Alposovih delnic družbe z oznako APOG in vpisu novih delnic z oznako APOR. Na podlagi tega je Ljubljanska borza najprej začasno ustavila trgovanje s starimi delnicami, ki jih je nato na zahtevo izdajatelja tudi umaknila. Novo vpisane delnice z oznako APOR ne kotirajo na borzi. Seveda je dogajanje na borzi le manjši kamenček, ki bremeni Alpos. V teh dneh se namreč pričakuje kakršnakoli odločitev o nadaljevanju postopka prisilne poravnave ali celo morebitnem stečaju. Je pa seveda vprašanje, kaj pomeni »uprava« Alposa. Slišati je, da naj bi članici uprave, Damjana Kozlevčar in Gabrijela Čevnik, podali nepreklicni odstopni izjavi, predsednik Ljubomir Osovnikar pa naj bi predlagal svojo razrešitev z odpovednim rokom. Vse bolj kaže, da Alpos trenutno nima nikogar, ki bi imel interes, sposobnost ali voljo, da bi bolj odločno posegel v trenutno dogajanje v tem šentjurskem podjetju. »Mali« zahtevajo pravico Očitno bo sklep z avgustovske skupščine celjskega Finetola o umiku delnic z borze še nekaj časa buril duhove. Mali delničarji so se namreč z zahtevo po sodnem preizkusu denarne odpravnine ob umiku delnic obrnili na sodišče. V bistvu mali delničarji zahtevajo pravično odškodnino za svoje delnice. O umiku delnic z borze so se delničarji odločili avgusta, na predlog uprave celjskega podjetja pa je večina soglašala, da bi višino odpravnine določili konec leta. Nasprotno mali delničarji vztrajajo, da bi morala odškodnina za delnico znašati nekaj manj kot 27 evrov, kar je bila knjigovodska vrednost delnice konec lanskega leta. Mali delničarji še opozarjajo, da bi višina odpravnine lahko postala predmet špekulacij ali celo manipulacij. Delnice Finetola namreč precej izgubljajo na vrednosti. Revidirana knjigovodska vrednost Finetolove delnice je konec junija znašala samo še devet evrov, po borznem tečaju pa je bila 1. avgusta vredna samo še evro in pol. Mali delničarji so predlogu, da se višina odpravnine določi šele konec leta, nasprotovali že na avgustovski skupščini, vendar so bili preglasovani, zato so se sedaj obrnili še na sodišče. US dobre 4 milijone evrov. Še vedno veliko terjatev ni preizkušenih. Kot je navedla stečajna upraviteljica, gre za 400 terjatev v višini 350 milijonov evrov. Seveda so to približne številke, ki po svoje pričajo o pravi katastrofi v tem velenjskem gradbenem gigantu. »V resnici zelo intenzivno delamo, vendar je treba vedeti, da je bilo še pred stečajem odprtih 500 pravd. Veliko jih moramo še končati. Tudi to kaže, kakšen obseg dela nas čaka,« je omenila Grilova. Sicer je bilo do Vegrada skupno prijavljenih 2.409 terjatev. Med njimi so mnogi upniki prijavili terjatev v prisilni poravnavi in dodatno še v stečaju, nekaj terjatev zaposlenih pa je skupinskih, tako da je število upnikov bistveno višje. Med terjatvami zaposlenih najdemo tudi terjatev nekdanje Vegradove direktorice Hilde Tovšak za več kot 83 tisoč evrov, ki pa jo je stečajna upraviteljica v celoti prereka- la. Stečajna upraviteljica je v teh dneh znova napovedala prodajo Vegradovega premoženja. Tako tretjič prodaja zemljišče v Braslovčah, drugič nekatere avtomobile in stroje, na prodaj pa je tudi Vegradova umetniška zbirka, v katero je zajetih 93 umetniških slik. Kot zanimivost omenimo, da najvišjo ceno, več kot tisoč evrov, dosega vsaka posamezna slika Gašperja Jemca. »Zanimanje za Vegradovo premoženje je kar precejšnje. Mnogi hodijo gledat, povprašujejo, seveda pa so odločujoči oziroma najbolj pomembni tisti, ki pridejo in kupijo,« je pokomentirala Grilova. Kar se tiče v preteklosti precej razvpitega dogajanja v samskem domu, je stečajna upraviteljica omenila, da zdaj nimajo težav. »Vsi tisti, ki lahko, plačujejo bivanje, kdor pa ne zmore, ga tudi ne vržemo na ulico,« je zatrdila Alenka Gril. US Gorenje že pol stoletja na nemškem trgu Gorenjevo prodajno podjetje v Munchnu praznuje letos 40 let, sicer pa je velenjska družba na nemškem trgu prisotna že pol stoletja. Nemčija je namreč eden najpomembnejših trgov za Gorenje, na katerem je lani ustvarilo dobrih 112 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Vse se je začelo leta 1961, enajst let po ustanovitvi podjetja in le tri leta po začetku proizvodnje gospodinjskih aparatov, ko je Gorenje v takratno Zahodno Nemčijo izvozilo prvih 200 električnih štedilnikov, kar je tudi predstavljalo začetek njegove izvozne dejavnosti. Leta 1971 je v bavarski prestolnici odprlo prodajno podjetje Gorenje Vertriebs s tremi zaposlenimi in začelo krepiti prodajo pod lastnimi blagovnimi znamkami ter različnimi trgovskimi in industrijskimi znamkami. 40 let kasneje zaposluje 64 oseb. V obdobju med letoma 2006 in 2010 je z različnimi mar-ketinškimi aktivnostmi za 40 odstotkov povečalo prepoznavnost lastne blagovne znamke, s čimer je postalo najhitreje rastoča blagovna znamka v kategoriji gospodinjskih aparatov z vidika prepoznavnosti. Gorenje je na nemškem trgu tudi prva tuja blagovna znamka med proizvajalci gospodinjskih aparatov. Nemčija je največji trg bele tehnike v Evropi, kjer se na letni ravni proda 12 milijonov izdelkov bele tehnike oziroma 18 odstotkov vseh gospodinjskih aparatov v Evropi. Med njimi je bilo lani skoraj 700 tisoč aparatov iz Gorenja, in to večina, kar 90 odstotkov, pod lastno blagovno znamko. »Nemčija je vedno bila in ostaja eden naših najpomembnejših trgov, tudi z vidika njene gospodarske stabilnosti. V času razmaha svetovne gospodarske krize Nemčija namreč ni doživela takšnega zaostrovanja gospodarskih razmer kot nekatere druge države v Evropi,« je omenil Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja. US Tudi vlada za dokapitalizacijo Rimskih term Vlada, ki sicer opravlja samo tekoče posle, je včeraj na dopisni seji soglašala z dokapitalizacijo družbe Rimske terme. Za dokapitalizacijo bo namenila več kot 139 tisoč evrov, saj ima v termah skoraj 4-odstotni lastniški delež. V začetku septembra so se lastniki družbe Rimske terme odločili za dokapitalizacijo v višini 3,6 milijona evrov. Dokapitalizacija je potrebna zaradi nelikvidnosti družbe, saj so Rimske terme zaradi zapletov pri gradnji odprli šele letos spomladi. Vlada je pri izdaji soglasja za sodelovanje v dokapitalizaciji poleg lastniškega deleža upoštevala možne zaplete oziroma posledice, če do dokapitalizacije ne bi prišlo. »Pomembni so pozitivni učinki poslovanja družbe, ki jih ima ta na razvoj kraja in občine. Dejstvo je, da družba trenutno zaposluje 53 ljudi, po normalizaciji poslovanja je predvideno povečanje na več kot 100 zaposlenih, hkrati pa bi naj bi v družbi ustvarili na letni ravni 40.000 novih nočitev, kar predstavlja velik potencial tudi za razvoj spremljajoče ponudbe tako v Rimskih Toplicah kakor tudi okoliških krajih,« so zapisali v sklepu vlade. US VVVVVj .slovGnijales-trgovina.si OPREMITE VAS DOM S POHIŠTVOM, IZDELANIM PO VAŠIH ŽELJAH! KAKOVOSTNA IZDELAVA V SLOVENDALESOVIH MIZARSKIH DELAVNICAH - HITRO IN UGODNO! izdelava vseh vrst pohištvenih kosov: omare, regali, postelje, predalniki, kuhinje itd. pohištvo poljubnih mer in oblik pestra izbira barv in pohištvenih dodatkov dostava in montaža pohištva Poslovalnice: Vižmarje Črnuče Plemljeva 86 Brnčičeva 45 Ribnica Obrtna cona Celje Hoče Ugar40 Medlog 18 Miklavška cesta 55 m Slovenijales Trgovina d.o.ojj ■ 1 f/i/iih Šenčur pri Kranju TC Cubis, Posl. cona A2 Nudimo vam možnost BREZOBRESTNEGA KREDITA do 24 mesecev* CiOTOVINSKI POPUST Nakup v vrednosti od 200 do 399 € 2% popust Nakup v vrednosti 400 € in več 4% popust *Stranka plača stroške odobritve in zavarovanja kredita. Primer izračuna: znesek kredita 2.000 €, doba vračanja 24 mesecev, skupni stroški kredita 52,40 €, začetna mesečna obveznost 83,33 €, EOM 2,48%. Izračun je informativne narave, izdelan dne 13.9.2011, pod pogoji, veljavnimi na dan izdelave. Efektivna obrestna mera se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve in zavarovanja. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 5 Kar se proračunskih odhodkov tiče, je za mestno občino dobrodošel zamik gradnje Vrtca Dolgo polje III. Slaba prodaja stavbnih zemljišč CELJE - Na prvi popočitni-ški seji so mestni svetniki pregledali uresničevanje proračuna v letošnjem prvem polletju. Glede na poročilo, ki so ga pripravili v nadzornem odboru mestne občine, ima gospodarsko-finančna kriza posreden in neposreden vpliv tudi na realizacijo občinskega proračuna. Tako na prihod-kovni kot na odhodkovni strani je namreč proračun realiziran le tretjinsko, najbolj pa se izpad prihodkov pozna pri načrtovani prodaji poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč. Spomnimo, da je v Celju v letošnjem proračunu predvidenih 60,6 milijona evrov prihodkov, konec junija pa je bilo realiziranih malo več kot 20 milijonov evrov. Podobno je tudi na odhodkovni strani - od za letos predvidenih 63,9 milijona evrov so v prvem polletju iz občinske blagajne izplačali le 21,2 milijona evrov. Med prihodki je bila najbolj kritična prav prodaja stavbnih zemljišč, saj je bila v prvem polletju doseže- na le 4,3-odstotno. Če so v mestni občini letos računali na 5,4 milijona evrov kupnine za stavbna zemljišča, so jih v prvem polletju prodali le za 231 tisočakov. Glede na razmere tudi nič ne kaže, da bi se prodaja v zadnjih mesecih leta kaj povečala. Rebalans proračuna zaradi izpada prihodkov Zaradi slabega prometa s stavbnimi zemljišči pa je v proračunu tudi občuten izpad pri dohodkih od plačila komunalnega prispevka, saj ni novih investitorjev. V občinski upravi zato za prihodnjo sejo mestnega sveta pripravljajo predlog rebalansa proračuna, v njem pa bodo ustrezno znižali številke tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani - načrtovano prodajo stavbnih zemljišč, na primer, bodo skrčili na zgolj desetino. Rebalans bo služil tudi za pripravo predloga proračuna za leto 2012 na teh osnovah. In kje se ob izjemno skromni prodaji stavbnih zemljišč v občini izpad prihodkov še najbolj pozna? Zamik plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga za občino obračunava Durs, je že eden od »krivcev«. »Durs namreč položnice pošilja šele v drugi polovici leta in od pravnih oseb smo sredi septembra dobili 3,5 milijona evrov,« pojasnjuje vodja oddelka za finance in gospodarstvo mestne občine San-di Sendelbah. »Do drugega večjega izpada, v višini 3,5 milijona evrov, pa je prišlo pri najemanju kreditov. Tu smo prav sredi dogovorov s komercialno banko za reprogramiranje, da se lahko zadolžimo v obsegu, kot je bil planiran s proračunom.« In kje se bo varčevalo? V pripravi predloga rebalansa proračuna bo zniževanje prihodkov seveda potegnilo za seboj tudi manj odhodkov. In kje privarčevati glavnino? »Seveda si želimo, da bi sneg padel čim kasneje, a mogoče se bo uredila tudi kakšna cesta manj,« pravi V mestni občini je bilo 30. junija še za 1,2 milijona evrov neplačanih računov iz leta 2010, skupaj s prvo polovico letošnjega leta pa je ta znesek znašal 8,5 milijona evrov. In še podatek o tem, kolikšna je bila vrednost občinskih zapadlih terjatev - mesta občina je 30. junija imela dolžnike v skupnem znesku 5,8 milijona evrov. Sendelbah in dodaja, da jim gre, kar se odhodkov iz proračuna tiče, »na roko« tudi zamik gradnje Vrtca Dolgo polje. Glede na ponovljen razpis in dejstvo, da bo nov izvajalec izbran v teh dneh, bo tudi v primeru, da za postopek ne bo revizije in bodo graditi začeli v najbolj optimalnem času, večina plačila zapadla v letu 2012. »In ker tudi v tem letu na prodajo zemljišč še ne bomo mogli računati, bo ta proračun še manj investicijsko naravnan kot je letošnji.« IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Skoraj dva milijona evrov za najdaljši vodovod LAŠKO - Predstavniki občine, družbe Gorenje Projekt in podjetja Gradbena mehanizacija Darko Trbovc so podpisali pogodbo za gradnjo vodovoda Vrh-Radoblje-Glo-boko. So pa v Laškem odprli tudi že zgrajeni vodovod Curnovec. Vodovod Vrh-Radoblje-Globoko bo najdaljši vodovod, kar so jih do zdaj zgradili v občini naenkrat, in sicer bo dolg skoraj 40 kilometrov. Poleg vodovoda bodo zgradili še 15 spremljajočih objektov (vodohrane, črpališča, raztežilnike) in v Radoblju 1,3 kilometra dolgo kanalizacijo s črpališčem. Naložba je vredna 1,8 milijona evrov. S 700 tisoč evri jo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Z zgrajenim vodovodom, rok gradnje je eno leto, bodo poskrbeli za boljšo vodooskrbo z neoporečno pitno vodo v predelih krajevne skupnosti Rimske Toplice, Vrh nad Laškim in Marija Gradec. Precej težav s pitno vodo so imeli tudi v naselju Curnovec. Tam so prejšnji teden odprli nov vodovod. 1,8 kilometra dolg vodovod bo oskrboval sedem hiš, naložba pa je stala 25 tisoč evrov. Včeraj pa so odprli še nov vodovod v Marija Gradcu. ŠK ZADNJA NOVICA Gazela je KLS V Celju so včeraj razglasili savinjsko-zasavsko gazelo za letos. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in četrti finalist izbora za naziv zlata gazela 2011 je podjetje KLS Ljubno, eno vodilnih svetovnih podjetij za razvoj in proizvodnjo zobatih obročev vztrajnikov za avtomobilske motorje. Podjetje je že lani osvojilo ta laskavi naslov. TC VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.O.O. Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. www.radiocelje.com Porušena, preden bi se sama zrušila CELJE - Na Stari Dečkovi cesti 4 in 6 so konec minulega tedna porušili dotrajano stavbo. Med rušenjem je na tem delu veljala popolna zapora prometa, dostop za vojašnico in ostale okoliške objekte pa so uredili čez Vrunčevo ulico. V mestni občini pojasnjujejo, da so za rušenje predvideni še nekateri drugi objekti po Celju, ker želijo tako zagotoviti boljšo prostorsko ureditev v mestu. Gre zlasti za območja, kot so Stara cinkarna, delno ob Delavski ulici, v industrijski coni ob toplarni. Rušitve načrtujejo tudi ob mestnem pokopališču ter na območjih, ki so predvidena za cestno infrastrukturo ter izvajanje državnih prostorskih načrtov, kot so na primer prenosni plinovod in avtocestni priključki. V mestnem jedru so na spisku za rušenje zlasti manjši in neprimerni pomožni objekti znotraj območja, kjer je načrtovano prostorsko urejanje. IS Foto: GrupA Stavba na Stari Dečkovi cesti je bila povsem dotrajana in že nekaj časa neprimerna za bivanje. Št. 77 - 30. september 2011 - 6 iZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Blok 6 življenjskega pomena Občina Šoštanj praznuje - Letos so zaznamovali tudi 100-letnico mesta Slavnostna seja ob občinskem prazniku bo nocoj ob 19. uri v Kulturnem domu Šoštanj. Plaketo Občine Šoštanj bodo prejeli PV Invest, Ravenski trio in Vrtec Šoštanj. Priznanja bodo dobili Viktor Drev, TD Skorno in Karel Pungartnik, naziv častni občan pa bodo podelili Antonu Zvonetu Čebulu. Občina Šoštanj danes praznuje svoj praznik v spomin na dodelitev trških pravic, ki jih je dobila v 14. stoletju. Cesar Franc Jožef I. je Šoštanju leta 1911 podelil listino o imenovanju mesta. Tako so Šoštanjčani že sto let meščani. Ob občinskem prazniku smo se pogovarjali z županom Darkom Menihom. V zadnjih dneh smo veliko govorili o Šoštanju, predvsem v povezavi s termoelektrarno. Potem ko je vlada padla in se je precej zapletlo s poroštvom, ki ga Teš potrebuje za pridobitev posojila, župan Menih ostaja optimist: »Optimisti moramo biti tudi zato, ker je blok 6 življenjskega pomena za nas, za Šaleško dolino in posredno strateškega pomena za celo Slovenijo. Imajo pa nekateri velike pomisleke in se grozno trudijo, da bi gradnjo bloka 6 onemogočili. Vendar manjka le še pika na i - poroštvo.« Bo pa gradnja bloka 6 tudi drugače vplivala na Šoštanj. V mesto prihaja veliko delavcev. Proti koncu leta 2012 in v začetku leta 2013 naj bi bil vrhunec, prišlo naj bi od 1.000 do 1.800 delavcev. Na to se pripravljamo že kar nekaj let. Nekdanjo notranjo ministrico Katarino Kresal sem seznanil, kaj bo pomenilo za Šoštanj, ko bo prišlo toliko ljudi. To bo infarkt. Šok za naše ljudi in moramo biti pripravljeni na varnost. Tako za gostujoče delavce kot za naše občane. Ko so gradili bloka 4 in 5, je bilo kar nekaj konfliktov, veliko je bilo pretepov. To želimo preprečiti. Naslednja stvar je zdravstveni dom. Z ministrom za zdravje sem se že dogovarjal, da bi naš zdravstveni dom dobil še kakšnega zdravnika in stalno dežurno službo. Na tako velikih gradbiščih se nesreče dogajajo in so pri nudenju pomoči poškodovanim pomembne tudi minute. Poleg tega bi bila taka zdravstvena oskrba boljša tudi za naše občane, da jim ni treba za vsako stvar hoditi v Velenje. Težava bo tudi promet. Z ministrstva za promet so mi že obljubili pomoč in svetovanja. Glavna cesta je ravno pri elektrarni. Težava je krožišče. Dogovorjeno je, da ga bomo v sodelovanju z elektrarno in s prometnim ministrstvom kmalu začeli preurejati, dokončali pa ga bi šele potem, ko bodo večja dela v Tešu končana. Ker veliki tovornjaki sploh ne bi mogli mimo. Tako kot Velenjčani ste tudi v Šoštanju nasprotovali širitvi uprave in nadzornega sveta Premogovnika Velenje (PV), zdaj pa želite predstavnika lokalne skupnosti v nadzornem svetu. V Šoštanju podpiramo premogovnik v svojih prizadevanjih. HSE je večinski lastnik in neposrednega vpliva na njihove statutarne zadeve nimamo. Ampak vendarle smo na strani tega, da naj bi bilo tako vodstvo, kot je bilo. Če je tam več ljudi, so takoj razprtije. Na naši izredni seji smo podprli premogovnik, njegove hčerinske družbe ter Teš. Rudnik je v hčerinskih družbah našel nišo zaposlovanja, ki se ne ukvarja neposredno s premogom, kjer bodo delo našli tisti, ki naj bi ostali na cesti v času zapiranja rudnika. Ste tudi v Šoštanju razmišljali o odškodninah? Pri nas se že nekaj let pojavlja vprašanje rente. Če pogledamo za nazaj, je del teh Župan Občine Šoštanj Darko Menih odškodnin, ki jih namenjata Teš in rudnik zaradi okolja, ki ga uničujeta, namenjen tudi pomočem našim krajev- nim skupnostim in naši občini. Nekateri naši prebivalci so že pred leti zahtevali tudi rente. Ampak v zadnjem času rudnik in elektrarna zelo skrbita za uničeno okolje. Rento, ki bi bila tudi zakonsko določena, bi lahko zahtevali, ko bo blok 6 zgrajen. Na kaj v Šoštanju še stavite? Vegrad, ki je bil precej vpet v občino, je propadel. Precej smo pomagali delavcem Vegrada, a tudi tistim, ki so delo izgubili v Preventu. Poleg tega so zaustavili proizvodnjo osemkolesnikov Patria, ki je na našem območju, pa še Notranja oprema Gorenje se seli v Srbijo. Gre torej za ogromno Šoštanjčanov, ki so ostali brez dela. Je pa v občini še nekaj srednjih in malih podjetnikov, ki kljub krizi dobro delajo, tudi zaposlujejo. Več je tudi ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Danes imate občinski praznik. Kaj želite občanom ob tej priložnosti? V občini bomo 100-letnico mesta Šoštanj zaznamovali s praznovanji skozi celo leto. Cel mesec pa že imamo prireditve ob občinskem prazniku. V zloženkah, ki jih je dobilo vsako gospodinjstev v občini, so naštete vse prireditve, tako kulturne, športne, zabavne, humanitarne, tako da lahko vsak občan najde tam kaj zase. Želim, da bi to leto, ki je krizno za vso Slovenijo, preživeli v nekem pozitivnem duhu, v medsebojnem pomaganju, spoštovanju in s čim manjšimi pretresi, ki niso dobri za nobenega. Želim, da skupaj premostimo težave, ki nastajajo, da gledamo pozitivno naprej in da smo na Občino Šoštanj ponosni, ker mislim, da je v razvojnem zamahu, in da pokažemo pripadnost tej občini. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Mladi za Celje v 34. leto CELJE - V teh dneh se končuje 33. leto mladinskega raziskovalnega dela, hkrati pa je že objavljen 34. razpis Mladi za Celje za prijavo osnovno- in srednješolskih raziskovalnih nalog. V muzeju novejše zgodovine bo razstava na ogled do 14. oktobra. WM V muzeju novejše zgodovine so v sredo odprli razstavo o lani ustvarjenih raziskovalnih nalogah, ki bo na ogled do 14. oktobra. Lani je 238 mladih izdelalo 109 nalog. Razmerje med osnovnošolci in srednješolci, ki se lotevajo raziskovalnega dela, je dokaj uravnoteženo - 131 učencev je pripravilo 51 nalog, 107 dijakov pa jih je ob pomoči mentorjev izdelalo 58. Zadnja leta se te številke ne spreminjajo veliko. »Raziskovalnih nalog se lotijo že šestošolci in tisti, ki enkrat raziskujejo, pretežno ostanejo mladi raziskovalci vse do 3. letnika srednje šole. Med četrtošolci jih je le malo, saj imajo preveč drugega šolskega dela,« pojasnjuje Polona Ocvirk, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje. Predsednik komisije Mladi za Celje Srečko Maček dodaja, da če je včasih veljalo, da raziskovalne naloge nastajajo v veliki meri na pobudo mentorjev, je zdaj drugače. Predprijave letošnjih raziskovalnih nalog sprejemajo v komisiji do 14. novembra, učenci in dijaki bodo imeli čas za njihovo izdelavo do marca, v aprilu pa bo sledil zagovor. Raziskovalne naloge so bile eno najbolj izposoja-nih gradiv v domoznanskem oddelku Osrednje knjižnice Celje, zato so jih leta 2005 vključili v sistem Cobiss. Da bi bile še bolj dostopne javnosti, je lani sledila odločitev, da dobi mladinsko raziskovalno delo svojo spletno stran fwww.mladizacelj e. sil IS, foto: SHERPA NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV Začetek zgodbe o »bicki« SOLČAVA - Kljub toplemu jesenskemu soncu je bila nedelja v Solčavi v znamenju volne, predvsem različnih oblačil, saj so v središču vasi pripravili prvi festival ovčje volne, ki so ga poimenovali Bicka. Filcanje oziroma polstenje volne je precej naporno delo, ki so ga prikazali tudi na nedeljskem festivalu. V uradnem delu so o reji ovc jezersko-solčavske pasme in trženju izdelkov govorili na okrogli mizi, med obiskovalci pa so seveda največ zanimanja vzbudili prikazi predelave ovčje volne. Za prodajo izdelkov v Rinki se je v pol leta, odkar je center odprt, registriralo 30 domačinov. Največ je filcark, vse bolj očitno pa je, da številni domačini iščejo različne priložnosti za dodaten zaslužek. Tako smo na stojnicah spoznavali, da volne ne uporabljamo več samo za topla oblačila, ampak pod spretnimi rokami nastajajo uhani, spominki, klobuki in še marsikaj. V Solčavi so se s svojimi izdelki predstavljali tudi Avstrijci, seveda pa je bilo največ pozornosti namenjene filcanim oziroma polstenim izdelkom izpod rok solčavskih filcark. Ravno skupno ustvarjanje, Solčavsko in dediščina so botrovali prvemu festivalu ovčje volne. »V Rinki, večnamenskemu središču za trajnostni razvoj Solčavskega, smo na razpis Leader prijavil projekt Dogodki: identiteta, kvaliteta, s katerim želimo spodbuditi prireditve, ki poudarjajo identiteto našega območja, seveda pa pri izvedbe ne zanemarjamo, da s tem raste tudi kakovost izdelkov iz celotne Zgornje Savinjske doline,« je omenil direktor Rinke Marko Slapnik in dodal, da so tovrstno delo obiskovalci ocenili kot zelo pozitivno, ob tem, da ga dobro sprejemajo tudi domačini. V okviru projekta oziroma festivala so v Solčavi pripravili več dogodkov, v centru Rinka je odprta tudi razstava fotografij Toma Jeseničnika, ki Na spletni strani solčavskih filcark najdemo zapis: »Bicka ... Je ovčka, je polstenje, je klobčič, je pramen kodraste volne, je odprt krog. Smo prebivalci Solčavskega in okolice, ki nas povezuje skupno ustvarjanje. Cenimo in spoštujemo dragocenost kulturne in naravne dediščine.« je bil z rejci na Strelovcu. Ujel je krasno jesensko popoldne, nastale so čudovite fotografije. Razstava bo na ogled do konca oktobra, potem bomo fotografije prestavili na drugo mesto. V nastajanju je knjiga o polstenih izdelkih in reji ovac, skratka, z nedeljsko prireditvijo se zgodba o bicki šele začenja,« je poudaril Slapnik. US Ptice miru pozdravljale i CELJE - Osrednjo prireditev projekta Pozdrav ptic miru so v Osnovni šoli Lava pripravili v soboto dopoldne v počastitev mednarodnega dneva miru, k sodelovanju pa so letos prvič povabili tudi šole iz partnerskih mest. Dogajanje na »zvezdi« v risanje ptic na stare stole, ulič- središču Celja so popestrile različne dejavnosti - tako so učenci z ostalimi sodelujočimi v projektu izdelovali in mimoidočim delili »ptice miru« z zapisanimi mislimi o miru ter risali na rolo papirja. Pripravili so še tek miru, pohoda miru na Stari grad in Celjsko kočo, Novi tednik kot medijski pokrovitelj projekta v tej in še naslednji, petkovi številki Novega tednika v rubriki Mnenje objavlja pogovora na temo ohranjanja vrednot. Tokrat pišemo o medčloveških odnosih, prihodnjič vam bomo predstavili šolsko in vrstniško mediacijo. ne performanse ter risanje grafitov. Mladi glasniki miru so ob osnovnošolcih z Lave v Celju še malčki iz Vrtca Zarja, učenci III. in IV. OŠ ter OŠ Frana Roša in dijaki Gimnazije Celje - Center, srednje zdravstvene, poslovno-komercialne šole in srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. V Sloveniji so se jim pridružili še osnovnošolci iz Starš ter Šenčurja, letos prvič pa so projekt razširili tudi čez državno mejo. Tako so se v petek in soboto v različne dejavnosti v počastitev miru vključili tudi učenci iz nemškega Singna, hrvaškega Slavonskega Broda in Baške ter srbske Cuprije. IS, foto: SHERPA Za lepo glasbeno šolo LAŠKO - Občina obnavlja stavbo na Valvazorjevem trgu, v kateri bodo prostori Glasbene šole Laško-Radeče. Stavbo obnavljajo v okviru projekta obnove starega mestnega jedra. Vrednost naložbe je 300 tisoč evrov, kar 72 odstotkov pa bodo pridobili evropskih sredstev. Za obnovo so se odločili, ker je bila zunanjost hiše v zelo slabem stanju, saj zaradi pomanjkanja denarja fasada leta 1995 ni bila dokončno obnovljena. Stavba je več let sa- mevala, potem ko so leta 2006 otroke s posebnimi potrebami preselili v matično šolo, dve leti kasneje pa so tudi vrtčevske oddelke preselili v nov vrtec v Debru. Zdaj stavbo intenzivno obnavljajo. Dokončali bodo fasado, zamenjali okna, vrata in strešno kritino. Dela naj bi bila končana najkasneje čez pol leta. ŠK, foto: SHERPA ._ O Ndosba iJ vašo prihodnost C VI Im l|A 5 rt' M' FISU.V3M d »1PU L.M rt f I r ■ -I t ] a rl dj".T:i Občina Kozje POSLOVNO OBRTNA CONA KOZJE Občina Kozje je uspešno zaključila operacijo »Poslovno obrtna cona Kozje - 1. faza«, sofinancirano iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. V okviru operacije so bila opremljena stavbna zemljišča za izgradnjo poslovnih prostorov. Občina Kozje obvešča in vabi vse potencialne investitorje k ugodnemu nakupu zemljišč. Interesenti za nakup zemljišča dobijo vse potrebne informacije na Občinski upravi Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje oz. na telefonski številki 03/800-14-00, kontaktna oseba je Daniel Čoklc. 8 iZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Za jubilej v Kvartirni hiši Turistično društvo Celje najstarejše v državi - Najbolj ponosni na opravljeno delo v mestnem parku in na Starem gradu CELJE - Rdeča nit praznovanja 140-letnice ustanovitve Turističnega društva Celje je prikaz množice dejavnosti, s katerimi je društvo v svoji dolgi zgodovini obogatilo mestno kulturno in turistično dediščino. Kot uvod v praznovanje so v Kvartirni hiši v Gosposki ulici 3 odprli razstavo Drobni tiski Turističnega društva Celje. Osrednjo slovesnost so pripravili 27. septembra, na svetovni dan turizma, a praznovanja s tem še ni konec. Razstavo v Kvartirni hiši, o celjskih turističnih zanimivo- kjer ima od začetka poletja društvo svoje prostore, so obogatili še z video posnetki nekaterih društvenih dogodkov. Obiskovalcem osrednje praznične prireditve, nad katero je častno pokroviteljstvo prevzel predsednik države dr. Danilo Türk, so premierno prikazali dva najnovejša društvena projekta. Mladi člani so po scenariju Vesne Golner posneli igrano-dokumentarni film o delovanju društva ter novi turistično promocijski video spot stih. »Seveda ob tako visokem jubileju brez priznanj ne gre,« pravi predsednik društva Matija Golner in dodaja, da jih je bilo letos 14. Ob desetih članih, ki so se v preteklem desetletju še posebej izkazali, so bili med dobitniki še mestna četrt Center, glasbena šola, društvo Filter ter mestna občina. Najstarejši v državi Med najbolj pomembnimi nalogami, ki so jih v društvu v tem dolgem obdobju opravili, Sklepno dejanje praznovanja 140. obletnice delovanja društva bo konec novembra, ko bo izšlo društveno glasilo Lepo mesto - takrat v obliki zbornika Edicija 1871, v njem pa bo podrobnejši pregled delovanja turističnega društva med leti 1941 in 2011. je bila gotovo že prva - zasaditev in ureditev mestnega parka, za park pa so potem člani društva skrbeli vse do 2. svetovne vojne. »Takrat jih je čakala že druga, za Celje in Celjane spet zelo pomembna naloga. Skrb za Stari grad z manjšimi vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli sicer sega že v prva leta 20. stoletja, a najpomembnejše delo so pri ohranjanju tega zgodovinskega spomenika Celja postorili po vojni,« pravi Matija Golner in dodaja, da so prav člani društva z vzpostavitvijo straž obvarovali grajsko zidovje in obzidje pred ljudmi, ki so tod iskali primeren material za obnovo zbombardiranih domov. »Sčasoma je nastala skupina gradbenih delavcev, ki so >krpali< največje luknje,« še pojasnjuje in dodaja, da so bili ti gradbinci tudi začetniki podjetja Remont, ki še danes ob novogradnjah v Celju skrbi zlasti za obnove. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Avtorja razstave Matija Golner in Aleš Stopar sta naredila izbor tiskovin, ki jih je izdalo turistično društvo. V Kvartirni hiši so do 22. oktobra na ogled turistične brošure, prospekti, zemljevidi in vstopnice številnih družabnih prireditev društva ter turistični vodniki po Celju in okolici v domačem in tujih jezikih. »Meščani so ugotavljali, da bodo gostje v Celju, ki je bilo z železnico izhodišče za pot v okoliške zdraviliške kraje in Logarsko dolino, ostali dlje časa, če bo mesto imelo lepo urejeno promenado s cvetličnimi gredami, drevoredi in parkom,« predstavlja razloge za ustanovitev društva predsednik Golner. Pobudo je namreč takoj podprl takratni celjski župan Josef Neckermann in 4. avgusta 1871 je bilo ustanovljeno prvo olepševalno društvo na tleh današnje Slovenije. Prestin praznik Jubilej podjetja Presta so obeležili z odprtjem prenovljenih prostorov v Centru Nova. VELENJE - Presta je bila eno prvih zasebnih podjetij, ki je Velenjčanom ponudila domač kruh in drugo pekovsko pecivo ter slaščičarske izdelke. V teh dneh slavi 20-letnico delovanja. Ob ustanovitvi je bilo v zaposlenih 7 delavcev, danes podjetje nudi službo več kot 50 zaposlenim. Zaradi želje po širjenju proizvodnje so leta 2005 v strogem centru Velenja (v prostorih nekdanje veleblagovnice Nama) odprli novo prodajalno s kavarno, pred tremi leti pa so svojo dejavnost razširili še na gostinstvo in trgovino. Podjetje Presta je tako danes zasebno trgovsko podjetje, ki si prizadeva za sodobno ponudbo in ohranjanje konkurenčnosti na trgu. Ob zagotavljanju rasti in razvoja podjetja načrtujejo še odpiranje novih delovnih mest. PA Najboljša slatinska dijaka ROGAŠKA SLATINA - Najboljša dijaka Šolskega centra Rogaška Slatina, Luka Krmpotič in Damijana Rašl, ki sta končala šolanje v preteklem šolskem letu, sta bila na sprejemu pri županu mag. Branku Kidriču. Krmpotič je zlati maturant iz gimnazijskega programa, Rašlova je imela vsa leta odličen uspeh, župan pa je na sprejemu izpostavil, da je v sedanjem gospodarskem položaju, zaradi konkurenčnosti na trgu dela, zavedanje vrednosti dela in študija toliko večje. Obenem je poudaril dobro delo v šolskem centru ter ravnateljici Aniti Pi-hlar za to posebej čestital. BJ Hana Lapornik s Planine, zmagovalka Festivala lepopisja Pisalo namesto tipkovnice SLOVENSKE KONJICE - V Žički kartuziji so pripravili Festival lepopisja, ki naj bi otroke in mladostnike v času računalništva spodbudil k temu, da bi vzeli v roke pisalo ter ustvarili izdelek z osebnim pečatom. K sodelovanju so povabili šestdeset ekošol s širšega celjskega in mariborskega območja. Med več kot stotimi lepopisnimi izdelki se je s svojim na prvo mesto uvrstila Hana Lapornik (Planina pri Sevnici), na drugo Aljaž Brezovšček ter na tretje Kaja Ravnak (oba iz Slovenskih Konjic). BJ www.radiocelje.com NOVI TEDNIK AKTUALNO / IZ NAŠIH KRAJEV 9 Cepivo bo letelo z neba Bliža se preventivno cepljenje lisic proti steklini - Pri človeku je niso zaznali že od leta 1950 - Na našem območju lani štiri stekle lisice Zavod za zdravstveno varstvo Celje je ob svetovnem dnevu boja proti steklini opozoril na nevarnost stekline, ki je v Sloveniji, tudi zaradi cepiva, že od leta 1950 niso zabeležili pri človeku. Kadar namreč človeka poškoduje stekla žival in ne prejme pravočasne zaščite proti steklini, je bolezen smrtna. Lani so v Sloveniji zabeležili 15 primerov steklih lisic, štiri so odkrili v naši regiji, in en primer steklega goveda. V antirabični ambulanti pa so zaradi ugriza živali obravnavali 542 oseb, proti steklini so jih cepili 164. Veterinarska uprava je lani Konjicah. Lisice največkrat prisotnost virusa stekline iskala pri več kot 2.500 živalih, največ divjih. Letos so pregledali 775 živali in pri nobeni niso odkrili omenjenega virusa. Sicer steklino največkrat odkrijejo pri lisicah. Lani so stekle lisice odkrili tudi v Rogatcu, Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah in Slovenskih steklino prenesejo na mačke in pse. Prav ti največkrat ugriznejo ljudi, ugrizi pa so glavni vir okužb ljudi s steklino. Ta se na človeka prenese s slino okužene živali. Lastnike hišnih ljubljencev zato v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo pozivajo in jim svetujejo, naj preprečujejo situ- acije, v katerih bi lahko hišni ljubljenec ogrozil druge ljudi in živali. Poleg tega naj ljubljenčka redno cepijo proti steklini in mu ne dovolijo nenadzorovanega gibanja ter dotikanja poginulih živali. Trezna glava po ugrizu V celjskem zavodu za zdravstveno varstvo opozarjajo, da moramo, če nas katera koli žival ugrizne, rano temeljito sprati, in sicer s tekočo vodo in z navadnim milom. Rane ne smemo polivati z razkužili in alkoholom. Takoj moramo obiskati zdravnika, saj je treba rano oskrbeti in poskrbeti za Cepivo proti steklini je skrito v vabi, ki lisicam diši. Medtem ko je vaba za ljudi nevarna in vsak stik z njo obravnavajo kot ugriz stekle živali, vaba za ostale živali, tudi pse, ni škodljiva. (Foto: Vurs) Največkrat ljudi ugriznejo psi in mačke. So pa v celjski antirabični ambulanti lani obravnavali tudi primere, ko so ljudi ugriznile druge živali, in sicer zajec, prašič, lisica, veverica, podgana in dihur. Eno osebo so lani obravnavali zaradi stika z vabo za lisice. Zavod za zdravstveno varstvo Celje opozarja, da bi bilo za nekatere smiselno, da bi se preventivno cepili proti steklini. Gre za tiste, ki so zaradi svojih konjičkov (lovci) ali poklica okužbi bolj izpostavljeni. Tudi za nekatere potnike bi bilo cepljenje smiselno, predvsem za tiste, ki potujejo v Nepal, Indijo, nekatere države Afrike in Južne Amerike. Lani so v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo preventivno proti steklini cepili le 11 potnikov, letos 12. Cepijo tudi poklicne vojake. zaščito proti tetanusu. Nato pacienta napotijo še v antira-bično ambulanto zavoda za zdravstveno varstvo. Cepljenje proti steklini ni vedno nujno. Če človeka ugrizne katera od domačih živali, je treba najprej ugotoviti, kdo je lastnik, s tam pa dobijo informacije, ki so potrebne za veterinarsko opazovanje živali. V tem primeru človeka ne cepijo takoj, ampak se o cepljenju odločijo šele po tem, ko je opravljen veterinarski nadzor nad živaljo, ki je človeka ugriznila. Lastnik živali je po zakonu dolžan žival peljati na vse veterinarske preglede in to ne glede na to, ali je bila žival cepljena proti steklini ali ne. Če veterinarji ugotovijo, da tveganja za steklino ni, poškodovanca ne cepijo. Cepljenje proti steklini je vedno potrebno, kadar človeka ugrizne divja žival. Pazljivo z vabami! Ker so glavne prenašalke stekline lisice, jih vsako leto v evropskih državah cepijo. Gre za cepivo, ki je skrito v vabi in ga lisice (lahko tudi (Foto: Fotoklub Diana, Iko Krašovec) druge živali) pojedo. S tem peroralnim cepljenjem je večina zahodnoevropskih držav steklino že izkoreninila. V Sloveniji na tak način lisice cepijo od leta 1988, od leta 1995 pa vabe polagajo z letali. Veterinarska uprava vsako leto opravi dve cepljenji, in sicer spomladansko in jesensko. Jesensko cepljenje se bo začelo prihodnji teden, trajalo pa bo do sredine novembra. Ob vsakem cepljenju položijo okoli 450 tisoč vab, in sicer od 20 do 26 vab na kvadratni kilometer. Na veterinarski upravi pojasnjujejo, da ne morejo vedeti, katera žival bo vabo dejansko pojedla. Je pa res, da je vaba narejena posebej za lisice. Tem zunanji ovoj vabe diši. V notranjosti vabe je kapsula s cepivom. Vabe za lisice niso nevarne za druge živali, tudi za pse ne. So pa nevarne za ljudi! Na veterinarski upravi svetujejo, da vabo, če jo najdete na svojem dvorišču ali vrtu, primete z vrečko in jo odvržete v najbližji grm ali v smeti. Če vsebina vabe pride v stik s sluznico ali svežo rano, je treba mesto dobro sprati s tekočo vodo in z milom. Vsak stik z vabo obravnavajo kot ugriz stekle živali, zato morate ob stiku z vabo takoj v najbližjo antirabično ambulanto. Tudi pri steklini velja, da je najboljša zaščita preventiva. Zato tako v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje kot tudi na veterinarski upravi svetujejo, da se ljudje izogibajo stikom s potepuškimi in z divjimi živalmi, paziti pa je treba tudi na zdravje in gibanje domačih ljubljenčkov. ŠPELA KURALT Stari grad med tremi nominiranci CELJE - Kot smo že poročali, je bil projekt Celjski včeraj in jutri: Stari grad v začetku meseca izbran za najboljši projekt Savinjske regije. S tem se je uvrstil med 12 najboljših regionalnih projektov v Sloveniji, ki se potegujejo za državno regionalno nagrado. Vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ga je uvrstila med tri nominirance. Snovalci projekta so tako prejeli tri tisoč evrov za pripravo multimedijske predstavitve na Slovenskih regionalnih dnevih konec oktobra v Lipici. Takrat bodo razglasili tudi najboljši regionalni projekt v državi. IS Po sedmih letih čakanja SLOVENSKE KONJICE - Občina je končno podpisala pogodbo za gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema. Zgradila ga bo s pomočjo evropskega denarja. Do podpisa pogodbe za čistilno napravo, ki jo bo gradilo celjsko podjetje Radok, je prišlo po sedmih letih, odkar so skupaj z okoliškimi občinami začeli izvajati projekt Očistimo reko Dravinjo ter prejeli od ministrstva za okolje in prostor pozitivno odločbo, saj so iz Ljubljane zahtevali različne popravke. Za 9,5 milijona evrov vredno naložbo bo občina prispevala le 12-odstotni delež, v občinski upravi pa poudarjajo, da je to največji projekt v zadnjih letih. Čistilno napravo in kanalizacijski sistem bodo začeli graditi prihodnje leto, naložbo pa naj bi dokončali leta 2014. BJ Oropani starševske ljubezni CELJE - Približno 150 udeležencev letošnjega spominskega srečanja ukradenih otrok v I. osnovni šoli je dokaz, da je spomin na grozljive dogodke v avgustu 1942 še živ. In moral bi biti tudi opomin, da se tovrstne strahote nikoli ne bi ponovile. Avgusta 1942 so nacisti na tem mestu približno 650 otrok ločili od staršev in jih odpeljali v ponemčevalna taborišča. Domov se jih je po vojni leta 1945 vrnilo približno 450. Kot je povedal predsednik Društva taboriščnikov - ukradenih otrok Janez Žmavc, jih danes živi samo še približno 250. »Tudi zaradi grozot, ki smo jih doživeli že v ranem otroštvu, in zaradi tega, ker smo bili v najbolj občutljivih letih oropani starševske ljube- zni.« Ukradenim otrokom je bilo kot žrtvam vojnega nasilja v zadnjih letih sicer priznanih nekaj socialnih pravic, a glede na trenutne gospodarske razmere še vedno ne morejo računati na povrnjeno materialno škodo, ki so jo utrpeli v medvojnem času, ko so bili domovi mnogih požgani in porušeni. Po slovesnosti so pred šolo, na mestu, od koder so jih pred 69 leti odpeljali v taborišča, položili spominski venec. V mestni četrti Dolgo polje se bodo prireditve ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo prav v spomin na ukradene otroke, nadaljevale še prihodnji teden. Prihodnje leto - ob 70-letnici - pa bodo medse seveda spet povabili taboriščnike - ukradene otroke. IS, foto: SHERPA Kulturni program ob spominskem srečanju ukradenih otrok so pripravili dijaki Poslovno-komercialne šole Celje. - Št. 77 - 30. september 2011 - 10 IZ NAŠIH KRAJEV / INFORMACIJE NOVI TEDNIK Pod Pohorjem vesoljski zaplet VITANJE - Nevsakdanja stavba Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju je že pod streho, vendar so se kljub temu pojavile težave. Po pogodbi z Občino Vitanje bi moral izvajalec, družba CM Celje, vsa dela končati do 31. oktobra, vendar bodo rok nekoliko podaljšali. Gradbena dela so končana v celoti, trenutno urejajo okolico stavbe in v njeni notranjosti izvajajo nekatera obrtniška dela. Pogodbena vrednost za vsa dela znaša 1,8 milijona evrov. To je prav toliko kot ima Občina Vitanje za vesoljski center na voljo evropskega in državnega denarja. Občina je namreč med pogajanji za pogodbeno ceno le to uspela znižati kar dvakrat tako, da je gradnja imenitnega vesoljskega centra v bistvu ne bi stala niti evra. Vse kaže, da bodo na občini vendarle morali dodati nekaj svojega denarja. Razmere na trgu so se od sklenitve pogodbe s CM Celje spremenile, saj imajo podizvajalci po novem za svoje delo pravico do neposrednega plačila, kar je seveda pravičneje. Zaradi te novosti pa ima težave izvajalec, CM Celje, ki vseh podizvajalcev ne uspe več pridobiti. CM Celje zato želi od občine več denarja in o tem se z njo trenutno tudi pogaja. »Nastali položaj skušamo razumeti. Pogovarjamo se, da bi nastale težave razrešili,« odgovarja kratko in jedrnato direktor vitanjske občinske uprave mag. Srečko Fijavž. Na podlagi dokumentacije bodo v občinski upravi najprej preverili, katere zahteve CM Celje so upravičene, v primeru njihove upravičenosti pa je občina pripravljena na kompromis. V tem primeru bi občina morala seveda primakniti tudi nekaj denarja iz svojega proračuna. Vesoljski center je po gradbeni plati gotovo posebno zahteven, z nevsakdanjimi okroglimi elementi, kar zahteva dodaten čas in denar. BRANE JERANKO Vitanjski vesoljski center je moderna stavba v treh etažah, ki nastaja na območju odstranjenega kulturnega doma. V muzejsko galerijski etaži bodo za začetek tri velike stalne razstave ter dvanajst občasnih (med razstavljenim bodo predmeti iz ameriškega in ruskega vesoljskega programa, prav tako bodo predstavili Evropsko vesoljsko agencijo). Poleg tega bodo v stavbi prostori za mlade raziskovalce na temo vesolja, ki bodo raziskovali v povezavi z ameriškimi in ruskimi ustanovami. Posebna razstava bo seveda namenjena pionirju vesoljskih poletov Hermanu Potočniku Noordungu, ki je vitanjskih korenin. V stavbi bo osrednji prostor dvorana s tristo sedeži, kar je dvakrat več kot v dosedanjem kulturnem domu, manjkali ne bodo niti prostori za vitanjsko godbo in različna društva ter seveda krajevna knjižnica. V začetku tedna je »padel« dotrajan most čez Hudinjo v Višnji vasi, nov bo končan novembra. Novembra varno čez most VOJNIK - V začetku tedna so delavci podjetja Map Trade iz Slovenske Bistrice začeli graditi most čez Hudinjo v Višnji vasi. Gradnja novega 13 metrov širokega mostu je bila nujna zaradi dotrajanosti obstoječe konstrukcije mostu. Naložba je vredna malo več kot 125 tisoč evrov, v skladu s pogodbenimi določili pa naj bi bila vsa dela opravljena v novembru. V času gradnje mostu je urejena tudi obvozna cesta. IS, foto: GrupA H'liM'ihJiVIIIM živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba pnccRiuiu naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih -- oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE NE SESTEVAJO tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KARTICI Z&UO/ ^V&uma/ SKIHAUT SMUČARSKA lOLA CELJSKA \i0ijy intotjmiijp lesnina ijica r Y*"1ar\Na < T klLlVillrtllll SVSAT^A SLADA TTCOV5*Q POČETJE 4 o, o, m 6 WELLNESS PARK LASKC It** I -MiMS 3 Mitu ' C Wtf AVTO C 1:1. JI I PNEVMATIKE - PREMONTAZA ZLATARSTVO GAJŠEK {fmUiara** jbfinjava BI RO13COMPUTE RS BRANKO REČNIKs.p. RAZLAGOVA17,3000 CEUE teP#' - PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na nase lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA. D. D.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunceva 10, Celje - 10% popust - LESNINA D.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke - CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O.. Ipavceva ulica 22, Celje - 10% popust - THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha - AVTO CELJE d.d., Ipavceva ulica 21, Celje Prodajni center Medlog 15 in Ipavceva 21, Celje, prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk. - 20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik - podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefonpremontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo. - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drofenikova 16, 3230 Šentjur - 10% popust na veljavne maloprodajne cene - BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p. Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022 10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material) - TEPŠ - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 - ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT. Mlaker Alojz s.p.. PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50 PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16 10 % popusta na premoženjska zavarovanja NOVI TEDNIK REPORTAŽA 11 »En kolo« za na vsak teren Damjan Utranker, kolesarski navdušenec, ki je zadovoljen tudi z enim samim kolesom in dvema pedaloma Ko so mu kot najstniku starši želeli kupiti motor, se je gladko uprl. Tudi avto mu danes predstavlja zgolj prevozno sredstvo, brez katerega tu in tam pač enostavno ne gre. Tisto, kar ga je resnično prevzelo in očaralo, je bilo navadno kolo. Predanost je z leti tako rasla, da se je tekmovalno uvrščal v sam vrh slovenskega gorskega kolesarstva. Počasi so se zvrstili poroka, otroci, posel in časa za šport je bilo vedno manj. Potem je odkril monokolo. A še po šestih letih vožnje na enem kolesu ga zabava, ko od koga s čeljustjo do kolen sliši: »S kirga cirkusa je pa ta ušel?!« Ko se Damjan pripelje do Spla-varja ob mostu čez Savinjo, je že po nekaj minutah precej razgret. Vožnja z monokolesom namreč zahteva bistveno več energije in napora. »Lahko imaš močne noge, a ti vse skupaj ne pomaga veliko. Ravnotežje na enem kolesu loviš s celim telesom. Če nimaš močnih trebušnih in hrbtnih mišic, se prav dolgo ne boš vozil.« Ob pogledu na vozno napravo, ki je videti, kot da je pomotoma prehitro zašla s tekočega traku v tovarni koles, se dolga vožnja pravzaprav sploh ni zdela problem. Problem se je zdela kakršnakoli vožnja! Avto bi skoraj spravil ob streho Damjan je bil star približno 18 let, ko je na enem od tekmovanj zagledal monokolo. »Takoj sem vedel, da je to nekaj zame. Ima kolo in pedala. Več ni bilo pomembno.« Pa se je po dobri uri izkazalo, da to še nič ne pomeni. »Nič se nisem vozil. In presneto me je jezilo! Jaz, ki diham in živim za kolesa ...« Damjan je na pripetljaj pozabil in se lotil posla. Odprl je servis in trgovino s kolesi. »Tega dela ne bi zamenjal za nič na svetu. Zdi se mi popolnoma fantastično, da lahko nekomu uredim kolo, nekaj, kar obvladam in imam tako zelo rad.« In tako bi življenje srečno teklo dalje, če ga nekega dne ne bi poklical prijatelj. »Rekel je, da je kupil monokolo. In v trenutku sem se odločil, da si ga bom še sam. Pa naj bo, kar bo, še za večje neumnosti sem kdaj zapravil kakšen evro, sem si mislil.« V prvi učni uri se je držal za streho svoje »katrce«, jo skoraj izpulil, a po tričetrt ure je prevozil svojih prvih pet metrov. »Bil sem tako navdušen in vzhičen, da ženi sploh nisem mogel pokazati, kaj znam.« Damjan je zaradi obveznosti pred tem postavil kolesarstvo na stranski tir, ker za resne treninge enostavno ni bilo več časa. Z monokolesom pa je ugotovil, da je trening tako intenziven, tako naporen, da ena ura več kot zadošča. Tudi tekme so bistveno krajše, tako da se je z mokolesom spet vrnil na tekmovalne steze. Za vse od 7 do 70 Monokolo je Damjana hitro prepričalo, tako da se je odločil za zastopstvo in prodajo tudi v Sloveniji. »Potem sem prišel do tega, da bi za Že tako zahtevno vožnjo nekateri še nadgradijo z žongliranjem med njo. En kolo team, ki po Sloveniji predstavlja monokolesarstvo, pa obvlada poleg tega še bruhanje ognja in vratolomne skoke. »Že velikokrat sem jih videl, pa mi še vedno vzamejo sapo,« je ob tem povedal Damjan, ki jih tudi sponzorira. Čeprav je Damjan na monokolesu videti nadvse sproščeno, vožnja ni tako zelo enostavna. »To je izvrsten trening. Za sproščanje pa bi jaz svetoval kaj drugega,« pravi Damjan. promocijo po državi potreboval posebno ekipo. Ob prodaji koles se je pojavila potreba še po tečajih, da bi bodoče uporabnike naučil vožnje.« Najbolj ljuba mu je bila monošola na Petričku, kjer se je približno trideset starih in mladih navdušencev učilo voziti po enem kolesu. »Vsi so zvozili. Pri tem ne gre za talent. Ni nujno potreben. Če si motorično bolj nadarjen, pomeni, da boš potreboval za to manj časa, a na koncu se bosta vozila enako. Moj najmlajši učenec je imel pet let. Najstarejši 68. Najprej mu nisem hotel prodati monokolesa, češ naj si ga samo sposodi, pa bo potem videl. Zvozil je. Rekel je, da vse njegove prijatelje nekaj boli. In to sede pred televizijo. Da njega sicer tudi, ampak da vsaj ve, od česa ga.« Kot pravi Damjan, so nad mo-nociklizmom še posebej navdušeni kolesarji pozimi. »S kolesom v hrib še nekako gre, spust v dolino pa je v mrazu precej zoprn. Z mo-nociklom pa je v dolino še skoraj težje kot v hrib. Tako imaš trening v obe smeri. Za pozimi je zadeva resnično imenitna.« Med plezanjem, šahiranjem in še čim Damjanu se je pred meseci po dveh fantičkih rodila deklica. Zaradi otrok zdaj spet razmišlja, da bi se bolj posvetil kolesarstvu. »Rad bi jih usmeril v šport, pa naj bo kakršenkoli. Všeč mi je, da je cela družina vključena v te dejavnosti, četudi mi bo malček samo bidon napolnil,« se razneži sogovornik. Kot pravi, so zdaj pomembne druge stvari, vse prej kot mesto na stopničkah. Ko gre ati na monokolo, je to še vedno poseben dogodek. Ne samo za njegova sinka, še bolj za naključne mimoidoče. »Skoraj nihče ne gre hladno mimo. Če že ne dobim šaljivega komentarja, pa mi začuden pogled ne uide. Včasih mi kdo reče, da bi mu bilo nerodno voziti monokolo. Zaradi asociacije na klovne. Jaz pa sem na to zelo ponosen. Ne more biti vsak klovn. Narediti moraš najtežjo fakulteto in to v Moskvi!« Damjan pravi, da je vožnja mo-nokolesa kot kombinacija med plezanjem in šahiranjem. »Izredno pomembna je popolna koordinacija telesa. In tako kot pri šahu je vedno treba predvideti kar nekaj potez vnaprej, da spelješ pot, ki si si jo zamislil.« Jaz bi vsekakor dodala še elemente vrvohodstva, ampak to je zgolj opazka popolnega laika. »Boš poizkusila?« me na koncu izzove Damjan. »Eeeeee ... raje ne. Zgolj zato, ker nimam pravih čevljev.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA V tujini je monociklizem šport, ki ima na primer v Nemčiji že 20-letno tradicijo in se marsikje postavlja ob bok kolesarstvu. »Pri nas v želji, da bi v kakšno tekmovanje vključili tudi mono-kolesarje, ki bi organizatorjem brez stroškov veliko doprinesli, običajno zelo težko najdem sogovornika.« Podobno je tudi z vožnjo, ki je pri nas prepovedana po vseh markiranih poteh, ki pa bi bile za monocikliste še posebej privlačne. Z enim kolesom se lotijo vseh grbin, preprek, stopnic, pešpoti in še česa. Zdi se, da je monokolo precej bolj pripravno kot navadno kolo. Le voziti ga je treba znati. 12 KULTURA NOVI TEDNIK ZGODBE IZ KAMRE ALkamra www.kamra.si Na fotografiji Hermina in Amalija von Kučera. Avtorica fotografije je Anna Gombos, v letih od 1883 do 1890. Hrbtna stran fotografije je desno. Celjska fotografa Rainer in Gombos Pred letom 1870 je imel v današnji Lilekovi ulici (takrat Schmiedgasse) atelje Ferdinand Rainer, v marcu 1883 pa je na današnjem Slomškovem trgu (Kirchenplatz) v sklopu številk 3 in 4 odprla atelje fotografinja Anna Gombos (tudi Gombosch). Rainer je v letih 1866-1868 delal tudi v Mariboru in pri izdelavi fotografij uporabljal takrat priljubljeno tehniko ovalnega portreta na konveksno izbočenem kartonu. Gombosova je v časopisu Deutsche Wacht 11. 3. 1883 objavila reklamo in pouda- Na fotografiji Friderik in Josef Širca. Avtor fotografije je Ferdinand Rainer. Posneta je bila okoli 1867. leta. rila, da obvlada vse veščine fotografiranja. Raznovrstne izkušnje naj bi si pridobila v ateljeju na Dunaju. Zato je zapisala, da lahko vsako naročilo opravi v zadovoljstvo stranke in da obvlada fotografijo ob vsakem vremenu. Svojo ponudbo je konec marca še dopolnila, in sicer da izdeluje tudi portrete ter posnetke pokrajin in umrlih. V svojem oglasu se je sklicevala na Dunaj, toda upravičeno lahko domnevamo, da je v Celje prišla iz Zagreba, saj jo najdemo vpisano v obrtni register svobodnih obrti mesta Zagreba 15. 2. 1882. Očitno se je težko ustalila, mogoče pa je tudi domnevati, da je bila konkurenca prehuda. V celjskem mestnem časopisu jo je bilo mogoče zaslediti še leta 1884, ko je naznanjala, da bo kljub nenadno preminulemu retušerju Juliusu Puchlu posel vodila naprej in si s solidno kvaliteto pridobila zaupanje strank. V Celju je delala do 15. 12. 1890, nato pa novembra isto leto prodala atelje Augu-stu Walsi. V svojem poslednjem celjskem časopisnem oglasu je svoje doslej zveste stranke še obvestila, da kot prva na Štajerskem izdeluje fotografije na posebnem novem papirju. Na ta način naj bi bile ne samo lepše, ampak tudi obstojnejše. Fotografski izdelki Anne Gombos so med redkejšimi, skoraj izključno gre za vizitne portrete otrok in deklet. Slikala je tudi na terenu. Naslednji teden bomo pisali o zgodbi o celjskih fotografih Augustu Walsi in Alfredu Alesiju. ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK Vir: Rolanda Fugger Germadnik, Odsotnost smehljaja. Celjski poklicni fotografi v 19. in začetku 20. stoletja, Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2009. OSREDNJA JIZNICA Celje Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si. Začenja se mesec fotografije, ki ga že peto leto zapored pripravlja celjsko Društvo fotografov Svit. Ena največjih in najpomembnejših slovenskih fotografskih prireditev bo s kopico dogodkov, projekcij fotografij, razstav, letos prvič tudi predavanj in okroglih miz, temeljito obarvala oktober. Spored letošnjega meseca fotografije je pričakovan in ustaljen. Ob tradicionalnih razstavi in projekciji del članov društva tudi letos pripravljajo razstavi slovenske osnovnošolske in srednješolske fotografije, predstavitev enega od fotografskih društev, razstavo gostujočega avtorja, ex tempore Celje skozi oči fotografa in kot višek mednarodni salon digitalne fotografije Celje 2011, ki bo pod okriljem dveh mednarodnih in slovenske fotografske zveze v Celje pripeljal dela več kot 500 fotografov iz več kot 50 držav. Tudi sicer so bili vse leto Svitovci zelo dejavni. »V tem letu smo ustalili svoje članstvo, ki številno ne raste več. A v vsega nekaj letih delovanja so se v njem skalili štirje mojstri fotografije Fotografske zveze Slovenije, kar je ogromno, če vemo, da smo pred leti začeli brez kakršnega koli posebej omembe vrednega naziva. Imamo tudi več kot 10 kandidatov za mojstra fotografije. S tem postajamo društvo z največ mojstri fotografije, kar veliko pomeni za tako mlado društvo, ki ima zdaj okoli 50 članov,« pravi predsednik Marko Rebov. Značilnost društva je, da ne deluje zgolj na lokalni ravni, saj člani prihajajo iz Celja, Ljubljane, Maribora, s Koroške, z Dolenjske. Tudi to leto so zaznamovali številni uspehi članov društva, ki se zdaj še bolj kot društve- nemu posvečajo individualnemu delu in svojim osebnim karieram. Toda, tudi društvo dosega lepe uspehe. »Pred 14 dnevi je društvo zmagalo na Cyber ex temporu v Kranju, na katerem je sodelovalo osem vabljenih društev iz Evrope. Pet članov Svita se je udeležilo tega posebnega, vsega tri urnega ex-tempora. Temo so jim povedali ob začetku, uro po koncu ex-tempora je bilo treba fotografije že oddati. Prepričljivo smo zmagali,« pove Rebov. BS Foto: JURE KRAVANJA Letošnji Mesec fotografije bo zaznamovalo 11 dogodkov. Začenjajo se že jutri z razstavo Človek v urbanem okolju, ki jo prvič na zadano temo pripravljajo člani društva Svit. Naslednje prireditve se bodo zvrstile od 4. oktobra naprej. Med posebnostmi velja omeniti predavanje in razstavo slovitega slovenskega fotografa Arneja Hodaliča o izkušnjah in delu v Indiji in predstavitev del društva Grča, ki je specializirano na fotografije iz narave, na tako imenovani foto lov. Fotografija mojstra fotografije Jureta Kravanje je nastala v Toskani, ko je avtor med vožnjo zagledal nepozaben prizor, ustavil in ga posnel. Fotografija je večkrat nagrajena, National geographic jo je uporabil za predstavitev Toskane. Meščani na obisku Ena manjših, a izjemno zanimivih prireditev v okviru dnevov evropske kulturne dediščine na celjskem območju se je zgodila minulo nedeljo v Ločah, vasici ob Šmartinskem jezeru. V sodelovanju z Muzejem Laško so na ekološki kmetiji Terezija odprli priložnostno, vsega nekaj dni trajajočo razstavo Meščani na obisku. V zidanici, ki je na kmetiji, so razstavili meščanska oblačila iz 19. stoletja, iz depojev laškega muzeja. Izvirnost, povezava meščanske kulture in predstavitev kmetije, ki deluje po eko- loških načelih in katerih stavbe počasi, strpno in ob številnih težavah obnavljajo v skladu z vsemi načeli ohranjanja dediščine, postavlja to razstavo, za katero imata največ zaslug Mateja Golež in kustos laškega muzeja Tomaž Majcen, umešča to razstavo med drobne, a unikatne bisere teh dni. BS, foto: GrupA V sodelovanju z Muzejem Laško je na ekološki kmetiji Terezija v Ločah ob Šmartinskem jezeru na ogled razstava Meščani na obisku. NOVI TEDNIK INTERVJU 13 Pozabljeni avantgardist Eden od pionirjev avantgardne likovne umetnosti v Celju, Adolf Mljač, v mestu ne more do samostojne razstave Adolf Mljač pred eno od svojih novejših slik iz ciklusa mutantov Dobiva se na dvorišču pred stolpnico Na zelenici, kjer živi. Povabi me k sebi. Vitek, živahen osemdese-tletnik odhiti naprej tako urno, da ga komaj dohajam. Takoj mi je jasno, da bi bil on v petem nadstropju prej peš kot jaz z dvigalom. Skromno meščansko stanovanje je prenapolnjeno s slikami. Nekoč otroška soba je postala atelje. Adolf Mljač brez slikarstva ne zna in ne zmore. A dela doma. V (pre)majhni, prenatlačeni sobici. »Prosil sem za atelje, a so mi z občine pisno odgovorili, da ga ne morem dobiti. Številni drugi, tudi nedoma-čini, so ateljeje dobili. Zdaj vidim, da jih pogosto niti tam ni. Sam sem delal po gasilskih društvih in drugod, da sem imel dovolj prostora. Res ne vem, zakaj ne dobim ateljeja,« pove že kar nekam hiperak-tiven umetnik. V njegovem »ateljeju« je na steni ogromen list papirja. Na njem nastaja še eno njegovih tipičnih, kot jim pravi, avantgardističnih del. Če hoče nastajajočo sliko videti v celoti, mora iz otroške sobe v kuhinjo in nanjo gledati skozi režo vrat ... Takšen je, tako živi in ustvarja vse od časov, ko je že kot mladenič spoznal, da ga v življenju izpolnjuje le slikarstvo in še to le tisto, ki mu sam pravi avantgardizem. Sodobnik, znanec in prijatelj z Avgustom Lovrenčičem, s Tisnikarjem, z Jakijem in drugimi likovnimi samora-stniki od nekdaj prisega le na novo in niha med slikarskimi slogi in svojimi fantazijami, ki jih prenaša na platno ali v zadnjem času na bolj priročen papir. »Del se je v ustvarjalnih letih nabralo toliko, da je platna že težko shranjevati, skladiščiti . Slike na papirju lažje zvijem v svitke in jih shranim,« pravi. Večino let ste posvetili slikarstvu, čeprav akademske slikarske izobrazbe nimate. Kako se je začela ta umetniška pot? Začelo se je že v rosnih letih. Linija in barva sta mi bili najbližje in že od osnovne šole sem najraje risal in slikal. Tudi v letih, ko sem bil v gimnaziji, in pozneje sem bil v vseh generacijskih skupinah tisti, ki sem nekako izstopal po svojem nagnjenju do likovnega izražanja. Po tem me poznajo vsi sošolci. Zaradi eksistence sem opravljal številne poklice, a vedno sem želel in verjel, da bo tisto, kar bom sam največ ustvaril v življenju, z likovnega področja. Ta moja dejavnost se je resno začela 15. marca 1957, ko sem prišel pod vpliv svojega mentorja Avgusta Lovrenčiča, ki je takrat na nek način vodil vso likovno sceno v Celju. Tisto leto sem prvič sodeloval na skupinski razstavi in potem so sledile že tudi samostojne in druge skupinske razstave. Ste med celjskimi pionirji sodobnih umetniških tokov. Hitro ste se otresli realizma ... Še danes ne vem, kaj me je gnalo. Ko sem v petdesetih letih izvedel za francosko modernistično šolo, za avantgardo, za francoski modernizem, me je to prevzelo. Nikoli nisem veliko ustvarjal v realizmu, že v petdesetih letih sem delal kot avantgardist. To dokazujejo moja dela, ki jih večinoma še vedno imam. Vaše slike so zelo značilne, fantazmagorične podobe so nekako tople, človeške, v vseh delih izhajate iz figure, ki jo vidite drugače. Res je tako. Zadnja leta se ukvarjam s konceptom mutantov. Vedno sem bil fi-guralik, a s to figuro sem šel zdaj v svet mutantov, ki ima več pomenov. Mene povsem zadovoljuje, ker je to slikarstvo, ki izvira iz mojih čistih slikarskih začetkov, v katerih sem se lahko svobodno in brez zavor izražal. Žal si danes preveč šolani slikarji postavljajo preveč omejitev. Ta ciklus mutantov me je tako potegnil, da imam na stotine malih in velikih formatov, več kot tisoč skic, za razstavo vsaj 20 slik na formatih, velikih več kot meter krat meter in pol. A tega ciklusa še nisem nič kaj veliko pokazal. Ste samouk. Je šola pogoj za uspeh v umetnosti in v sodobni umetnosti sploh? Obnovil bom misel Draga Hribarja, ko je pisal o vseslovenski razstavi likovnih ljubiteljev, ki je bila v Celju leta 1958. Na prvo mesto je postavil mene, na drugo Ti-snikarja, kar je z današnje perspektive zelo zanimivo. Takrat je zapisal, da se mu zdi zelo čudno od umetnikov, da se podpisujejo kot akademski slikarji. To je videti tako, kot da se s tem hvalisajo, manjka pa jim idej. Prav tako je narobe, je zapisal, da se nekdo podpisuje kot amater, ker je to lahko opravičilo za pomanjkanje kakovosti. Smo le dobri in slabi slikarji. Posebej pa je res, da so nedvomno večino premikov v slikarstvu in kiparstvu naredili amaterji, ljudje, ki niso videli akademij od znotraj. Za vami je dolg časovni lok, v katerem ste bili vpeti v likovna dogajanja v Celju, še vedno ste zelo aktivni v društvu likovnih umetnikov, kako vidite ta likovna dogajanja v mestu? Bil sem aktiven tudi v Zvezi likovnih umetnikov Slovenije, v enem mandatu celo kot predsednik. Poznam vso slovensko likovno sceno. Na splošno se mi zdi, da so se v zadnjih šestdesetih letih zgodile neverjetne spremembe. Prej smo bili avantgardisti edini upoštevanja vredni. Od 60. let ne impresionizem ne realizem nista več prav nič štela. Danes pa so vsi slogi enaki. Danes lahko uspe impresionist, realist, nadrealist ... Vsi slogi lahko napredujejo, le v likovni kritiki je nastala popolna zmeda. Kot da si ne upajo več ocenjevati. Tako so zmedeni, da ne vedo več, kam bi koga umestili. Vedno ste bili avantgardist. Kako gledate na izjavo, da so tako imenovane inštalacije nastale takrat, ko umetniki niso več vedeli, kaj narisati? Če boste slikarja vprašali, kdo je konceptualni umetnik, bo rekel, da konceptu-alisti nimajo idej. Brez idej pa ni nič, kajti ideja je merilo estetike. To gledam tako. Vedno me zagrabi, da delam kaj novega. Tudi med zdajšnjo mlado elito v Celju. Sodelujem z njimi in pravijo, da sem konceptualni umetnik. Sam se vidim kot slikar in kot konceptualni umetnik. Vas je kdaj pritegnil video kot sredstvo umetniškega izražanja? Me je pritegnil, a je premalo časa zanj. Ko sem se začel navduševati za video, našega takratnega predsednika Franca Purga še ni zanimal. Zelo ga je vznemirilo, ko je izvedel, da začenjam jaz. Pa sem ostal le pri začetnih poskusih. Potem je začel on in danes je v Evropi med najbolj vidnimi video umetniki. A ni mi žal. Nešteto je še drugih možnosti. Pritegnila me je tako imenovana revna umetnost. Ko iz odpadkov delaš umetnine. Kot na primer kapela Faraon na celjskem gradu, ki pa je šla bolj kot ne mimo ljudi. Danes se stvari hitro dogajajo in če ni kaj na veliko razbobnano v medijih, ljudje pač ne izvejo, da obstaja. Sem tak, da se vedno navdušim za nove stvari, stare me hitro ne zanimajo več. A zdi se, da sodobna likovna scena s hiperpro-dukcijo sodobnih del, ki polnijo galerije, odbija občinstvo ... Dostikrat se nam dogaja, da sami sebi kažemo svoja dela in dogodke. Ljubljanski grafični bienale na primer nima nobene grafike več. A če ostanejo zgolj še dogodki, to ni več likovna umetnost. Sam se spuščam v konceptualne sfere, a ostajam pri osnovi. Likovni stvaritvi. Ostajam pri figuri. In še ena zmota je - večina misli, da je sodobna le konceptualna umetnost in da drugi slogi, drugi »-izmi« niso. Konceptu-alizem se je začel leta 1920 in še kar traja. To je stara zadeva. Nihče ne more reči, da nekaj, kar nastaja v drugih sferah umetnosti in »-izmih«, ni sodobno. Purg mi je nekoč dejal, da konceptualizma že dolgo več ni. Danes sploh ni jasno, kaj je sodobna umetnost. Delate v skromnem stanovanju, v improviziranem ateljeju, del se vam je v letih nabralo najbrž na stotine . Če bi štel risbe in skice, gre število mojih del v tisoče, drugače pa v velike stotine. Imam kakšnih pet depojev po Celju, kjer hranim velike formate. Sem pa razočaran. Menil sem, da me bo ob 80-letnici kdo obiskal in mi predlagal, da pripravim razstavo. Nikogar ni bilo, čeprav sem zadnji iz tiste prve generacije celjskih umetnikov. Del imam več kot preveč. Imel pa sem pred letom razstavo v Žalcu, pa v Kranju, tudi v Ljubljani. V zadnjih petih letih sem imel po vsaj eno razstavo letno in tako kot sem zdaj produktiven, nisem bil še nikoli. Delam tisto, kar se mi je porajalo že v mladosti, a nisem znal in mogel ustvariti. Vse to bruha iz mene. Le do razstave v domačem mestu ne pridem. Koliko še delate? Slikam vsak dan. Od tega sicer nimam nič, razen notranjega zadovoljstva. Komerciala me še vedno ne zanima. To je še iz časov, ko je bil blizu Celja Jaki. On je znal prodajati, jaz pa sem delal vsaj toliko kot on, a nikoli za denar. Pa sploh kaj prodate? Zelo redko ... Tu in tam kaj, a zadnje čase bolj nič. Celje, pravite, se do vas obnaša mačehovsko. Do samostojne razstave v mestu ne pridete, nimate ateljeja, vaša dela vidimo le na kakšni skupinski razstavi ali na festivalu Vstop prost . Tako je. Lahko se pojavljam na skupinskih razstavah, tudi v likovnem salonu sem večkrat razstavljal, a zgolj po eno delo. Veliko je bilo razstav, kjer sem lahko sodeloval. Samostojne razstave pa ne dočakam. Razlogi zato niso na strokovnem področju, ampak so neki meni neznani osebni razlogi. Morda bo ta posluh kdaj nastal, a zaenkrat je tako. Kaj pa kondicija, vas telo še uboga? Vsak dan tečem, bil sem atlet, v najboljših časih najhitrejši Slovenec, jugoslovanski rekorder v štafeti 4-krat 100 metrov, najhitrejši mladinec, dvestometraš, skakal sem v daljino ... Okoli leta 1950 sem bil res v špi-ci in kondicijo še dandanes vzdržujem. Še zdaj lahko šprintam in tudi zato lahko še ustvarjam. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA 14 SPORT NOVI TEDNIK Končno zrušili izjemno neugodno tradicijo Krasna zadetka Romana Bezjaka in Denisa Popoviča - V nedeljo Gorica v Areni Petrol Nogometaši CM Celja so vknjižili drugo zaporedno zmago, ko so po štirih letih in dobrih enajstih mesecih zopet slavili v Kopru. Zasedba Damjana Romiha je na obali pripravila veliko presenečenje, ko je z 2:1 na kolena spravila ekipo Milivoja Bračuna. Zadela sta Roman Bezjak in Denis Popovič. Celjani so po 12. krogu na lestvici na sedmem mestu (15 točk). Za tretjo Hit Gorico, ki bo v nedeljo gostovala v Celju, zdaj zaostajajo le tri točke, vodilna Maribor in Olimpija jih imata še tri več. Prednost pred zadnjim Koprom je šest točk. Odločil Popovičev projektil CM Celje je v Kopru prišel do četrte letošnje zmage. Uvodne minute so pripadle gostiteljem, vendar so se v 11. minuti veselili v taboru CM Celja. Saša Bakarič je odlično podal v kazenski prostor Romanu Bezjaku, ki je z glavo pod prečko ukanil domačega vratarja. V nadaljevanju bi lahko bila razlika še višja, ko je domači obrambi pobegnil Bezjak, a je stranski sodnik ocenil, da je bil v prepovedanem položaju, čeprav temu ni bilo tako. Koper je izenačil v 25. minuti. Adnan Aganovič je v kazenskem prostoru srečno prišel do žoge in natančno meril za 1:1. Gostitelji so ponudili izjemno priložnost, natančneje vratar Nenezič, ki je podano žogo od soigralca prijel z rokama. »Posredni strel« je imel Zoran Pavlovič, odbito žogo pa je iz gneče v vratnico poslal Ivan Firer. V drugem polčasu so imeli Roman Bezjak se je s šestim golom povzpel na tretje mesto najboljših strelcev 1. SNL. Pred njim sta Vito Plut (Gorica - 7 golov) in Dare Vršič (Olimpija - 9). gostitelji več od igre, si pripravili nekaj lepih priložnosti, vendar pa so bili v 78. minuti na nogah v taboru CM Celja. Bezjak je podal do Denisa Popoviča, ki je z roba kazenskega prostora z natančnim strelom z levo nogo premagal nemočnega vratarja Neneziča in soigralce popeljal v vodstvo z 2:1. Celjska obramba je do CM Celje (4-4-2): Muj-činovič - Bakarič, Kraj-cer, Kapič, Radulovič - Medved, Akakpo, Popovič, Firer - Bezjak, Pavlovič. Igrali so še Marijan, Močivnik, Avguštin. sivneje, se postaviti ožje. Fantje so se tega držali. Na igrišču smo izgledali bolj zrelo, dobro smo stali in potem prišli še do drugega zadetka, ki sta ga zrežirala Bezjak in Popovič. V končnici je bila prisotna živčnost, tako mi kot domačini smo prejeli rdeč karton. Mi smo si zmago zaslužili, saj smo se borili, garali in sreča nagradi tistega, ki si to zasluži. Sicer pa sem ob zadnji zmagi Celja tukaj pred slabimi petimi leti igral za Koper. Sledila je tradicija neuspehov, zdaj smo jo prekinili. Občutki so fantastični.« Denis Popovič je tako kot proti Domžalam tudi proti Kopru dosegel izjemen zadetek: »Zmaga je bila nujno potrebna. Vesel sem zaradi ekipe, da smo se odlepili od dna, vesel pa sem tudi svojega zadetka. Takšne tekme so vedno zelo težke, a z dobro postavitvijo skozi celotno srečanje smo si zmago zaslužili.« V nedeljo bo CM Celje odigral zadnjo tekmo pred reprezentančnim premorom, ko bo v Areni Petrol gostovala Hit Gorica. Ivan Firer meni: »Super bi bilo, če bi proti Novogoričanom vknjižili tretjo zaporedno LESTVICA 1. SNL MARIBOR 6 3 2 23:14 21 OLIMPIJA 6 3 3 21:16 21 HIT GORICA 5 3 4 17:1018 RUDAR 5 3 3 18:1418 DOMŽALE 5 3 4 16:1518 MURA 05 4 4 4 11:1616 CM CEDE 4 3 5 17:1615 NAFTA 3 4 5 14:1413 TRIGLAV 3 2 7 5:20 11 LUKA KOPER 12 1 6 5 10:17 9 zmago in potem mirno odšli na odmor. Dali bomo vse od sebe. Imamo dovolj časa, da se pripravimo na nasprotnika. Upam, da bodo tri točke ostale doma.« Tekma se bo začela ob 18. uri. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Janija Zilnika »nasledil« Damjan Romih konca srečanja ostala trdna in veselje po zadnjem pisku glavnega sodnika je bilo nepopisno. Sicer pa je CM Celje v 86. minuti ostal brez Saše Bakariča, ki je prejel drugi rumeni karton, minuto kasneje pa si je drugega prislužil še domači igralec Naser Kajtazi. Zmaga vrnila radost Pomočnik trenerja Damjana Romiha Oskar Drobne je dejal: »Na začetku tekme smo imeli nekaj težav, a smo na srečo iz protinapada zadeli. Potem je bilo lažje, a smo prejeli zadetek. Med polčasom smo se dogovorili, da moramo v nadaljevanju odigrati agre- Edini, ki je tudi 14. oktobra leta 2006 igral na Boni-fiki v celjskem moštvu, je bil Saša Bakarič. Zadela sta Brulc in Hadžič, v postavi je bil tudi Sebastjan Gobec, ki pa je tokrat zbolel pred potjo na Obalo: »V nedeljo se mi je počutje poslabšalo, v ponedeljek sem dobil antibiotike proti angini. Soigralce sem spremljal v televizijskem prenosu. Zmaga je izjemno dobrodošla, stanje na lestvici za nas nikakor ni bilo ugodno. Še vedno nismo varni, toda prekinjena je zelo neugodna tradicija. Glede zdravja mi gre na bolje in upam, da bom v nedeljo lahko pomagal moštvu. Če se spominjam naše zmage izpred petih let? Koprčane je vodil Borut Jarc, nas Jani Žilnik. Še nekdo iz našega tabora se tudi zelo dobro spomni tega obračuna ...« Hudomušni »Gobi« je ciljal na sedanjega pomočnika prvega trenerja pri CM Celju, Oskarja Drobneta. Tedanji odlični napadalec Kopra, doma iz Štor (za tretjeligaša Kovinar še dandanes trese mreže), je namreč v finišu tekme dobil rdeč karton ... V enajsterici je bil še Miroslav Radulovič. Do torka so nato Celjani izgubili na vseh devetih gostovanjih v Kopru! Vmes so doživeli še sedem domačih porazov s Koprčani. V tej sezoni so dobili oba obračuna, ko so tekmeci, resnici na ljubo, imeli zrelejše priložnosti . DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA V torek sta bila izjemno razpoložena tako trener CM Celja Damjan Romih (desno), kot tudi njegov pomočnik, ki sedi ob njem, Oskar Drobne. Četica navijačev Celjskih grofov je pozno ponoči na Skalni kleti pričakala celjsko moštvo po vrnitvi s Primorske. 60. obletnica rečiškega kluba Strelska družina Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem je stara že šest desetletij. Visok jubilej je proslavila v Kulturnem centru Laško, kjer so priznanja prejeli ustanovna člana Peter Pod-bevšek in Miro Klemen ter Blaž Grešak, Jakob Krampl, Rafko Lah, Irena Grešak, Stane Brečko, Stanko Peklar in Darko Albreht. Zadnjih 30 let društvo vodi neutrudni Vinko Lavrinc. Na fotografiji stoji med najboljšimi strelci družine. Levo od njega so Helena Kostevc, Ksenja Maček in Valerija Kufner, desno pa Andrej Brunšek in Peter Tkalec. Prva z leve sta tehnični vodja društva Martin Kostevc in laški župan Franc Zdolšek. »Prireditev nam je uspela v celoti, dvorana je bila polna. Od leta 1998 smo bili kar devetkrat najboljša strelska družina v Sloveniji. Infrastrukturo smo dokončali, toda dopolniti jo bo treba s tehnično opremo. Naš tekmovalec Andrej Brunšek prinaša izkušnje s tekem svetovnega pokala tudi z organizacijskega področja,« je poudaril Vinko Lavrinc, ki v strelskem klubu deluje že 57 let in je v tem času vzgojil kopico odličnih strelk in strelcev. Njegova energija je neizmerna, še vedno gleda le v prihodnost, na naslednja tekmovanja, na pridobivanje sponzorjev, da bodo lahko kupili moderno orožje in da bo streliva dovolj, na primerne kadre, ki bodo znali ustrezno učiti najmlajše strelce. DEAN ŠUSTER NOVI TEDNIK 15 Denarja kot košarkar Maccabija Z direktorjem KK Zlatorog Miljanom Goljovicem pred začetkom sezone Jutri se bo začela Jadranska liga za košarkarje. Izraelski Maccabi bo gostoval v Novem mestu, dva dni pozneje, v ponedeljek, pa se bo petkratni evropski prvak v Laškem pomeril z Zlatorogom (20.00). Na domačih tekmah regionalne lige bo v Treh lilijah nastopala Zlatorogova plesna skupina Green Ladies. Skupino sestavljajo laške mažorete, ki so čez poletje pripravile šest plesnih točk in bodo svoj program še dopolnjevale. Direktor KK Zlatorog je Miljan Goljovic, ki je leta 1999 v evropski ligi igral za Laščane proti Maccabi-ju. Doma so klonili le za pet točk, 87:92 (49:51), ko je »Goljo« Izraelcem nasul kar 26 točk, sicer pa je bil celo najboljši strelec elitne lige. Kaj si sploh želite v ponedeljek proti absolutnemu favoritu? Vsakomur je čast igrati proti tako slovitemu klubu. Obljubimo lahko le, da se bodo fantje metali po parketu za vsako žogo in da bodo pokazali pravo košarko. Kakšni bodo vaši cilji v mednarodni regionalni ligi? Moramo biti realni, kakšne pomembnejše vloge ne moremo igrati v njej. Liga je podvojila svojo kvaliteto in je v Evropi najbrž druga po moči, za špansko. Zelo bomo veseli, če bomo v njej obstali. Vse, kar bo več, bo zgodovinski uspeh za laško košarko. Katere pogoje morate izpolniti za obstanek glede na to, da bo Slovenija v naslednji sezoni imela tri predstavnike? Razred zase sta Partizan in Maccabi, v drugi polovici bodo Helios, Zlatorog, Široki, Hemofarm, Radnički ... Sedem do osem klubov se bo borilo za obstanek, ostali za vrh. Izpolniti moramo torej dva pogoja, tako v Jadranski ligi kot tudi v državnem prvenstvu, kjer moramo biti vsaj tretji. Razmerja v naši košarki? Krka in Olimpija sta pred nami tako po igralskih kadrih kot po proračunih. Tudi Helios je malce pred nami, kar se tiče financ. Ta štiri moštva, torej z našim vred, naj bi krojila vrh slovenske košarke. Iz ozadja bodo napadali Maribor, Elektra in še kdo. In kolikšen je vaš proračun? Za celoten klub znaša okoli milijon evrov. Toliko stane denimo eden izmed Maccabijevih košarkarjev ... Kdo izmed vaših košarkarjev bo stopil v ospredje? Morda smo eno leto celo prehitro vstopili v Jadransko ligo, večina naših košarkarjev v tako kakovostnem tekmovanju še ni igrala. A ni nas strah. Predvsem Luka Lapornik in Alen Omič naj bi prikazala svoji pravi vrednosti. Morali bi vprašati koga drugega, pa vendar: kako ocenjujete svoje delo v Treh lilijah? Zahvalil bi se vodilnim možem kluba, da so mi po prvem letu omogočili nadaljevanje dela v Laškem, kjer sem dosegel največ med svojo igralsko kariero in jo tukaj tudi zaključil. Skušal bom uresničevati našo vizijo, da v vsaki sezoni uveljavimo vsaj enega mladega košarkarja. DEAN ŠUSTER Foto: TimE Miljan Goljovic NA KRATKO Odličen štart borcev Z'dežele Sankakuja Celje: V 1. krogu 1. slovenske lige so celjski judoisti doma premagali Branik Broker s 7:0, ekipo Železničarja pa s 5:1. V moštvu so bili Tim Toplak, Matjaž Trbovc, Roki Drakšič, Tadej Zalaznik, Mihael Žgank, Benjamin Lah, Vito Dragič, Luka Gruber, Andraž Mlaker in Rok Djakovič. Renner spet visoko Brežice: Na atletskem mitingu se je znova izkazal svetovni prvak za mlajše mladince v skoku s palico, član Kladivarja Robert Renner. Zmagal je s preskočeni-mi 521 centimetri. Mlakar stoodstoten Radenci: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se zanesljivo uvrstili med najboljših 16 klubov v pokalu RZS. Ekipo Arconta so premagali s 46:18. Veseli predvsem uspešen povratek Žige Mlakarja, ki je 9 golov dosegel brez zgrešenega strela. Bar Golf finišira Celje: Odigrane so bile tekme 15. kroga in preložene 14. kroga v prvi celjski letni ligi malega nogometa. Moštvo Bara Golf je sicer izgubilo s Pelikani (1:2), toda vodi s 37 točkami. Sledijo Maček tisk 32, AT Šargi/Downtown 29, Pelikani 28 ... (DŠ) 16 PROSTOVOLJSTVO NOVI TEDNIK Ponedeljek je dan za sprehod S skupino prostovoljk, ki vozi na sprehode nepokretne stanovalce doma - »Vedno sem razmišljala, kako bi za stanovalce naredili nekaj več,« pravi pobudnica sprehodov V Slovenskih Konjicah se je organizirala skupina prostovoljk, ki vodi enkrat na teden nepokretne stanovalce doma za starejše občane na skupni sprehod. »Ko ležiš dolgo časa v postelji, preveč razmišljaš, takšni sprehodi pa pomenijo za nas razvedrilo,« poudarja nepokretna stanovalka Lambrechtovega doma za starejše občane, Justina Podergajs. »Težko čakam na te sprehode in kar bojim se, da me ne bodo vzeli zraven,« omenja zgovorna gospa. Prostovoljke iz Krajevne organizacije Rdečega križa Slovenske Konjice peljejo nepokretne stanovalce na enoin-polurni sprehod po mestu vsak ponedeljek popoldan. Organiziranje skupine takšnih prostovoljk je predlagala prostovoljka Marija Medven, ki je bila pred upokojitvijo v Lambrechtovem domu glavna sestra ter je danes dejavna upokojenka. »Vedno sem razmišljala, kako bi za stanovalce naredili nekaj več, da ne bi tako rekoč ostajali le za štirimi stenami. Naj gredo v mesto, med someščane, naj vidijo kaj se v mestu dogaja!« poudarja Medvenova, ki je ustanovitev skupine prostovoljk predlagala predsednici krajevne organizacije Rdečega križa, Marinki Hasenbihel. Bilo je konec spomladi in že naslednji teden so začeli z rednimi ponedeljkovimi sprehodi po Slovenskih Konjicah. »Na sestanku krajevne organizacije nobena od povabljenih prostovoljk svoje pomoči pri sprehodih ni odrekla,« poudarja Hasenbihlova, ki dodaja, da so sprehodi le manjši del prostovoljnega dela v Rdečem križu, ki ga opravljajo sodelujoče prostovoljke. Iste prostovoljke so že doslej delale tudi s starejšimi občani, ki živijo na Ivanka Einfalt, nepokretna stanovalka v Lambrechtovem domu: Kar šestdeset let sem delovala kot prostovoljka Rdečega križa. Med drugim sem prostovoljno delovala v skladišču Rdečega križa, ko tam še ni bilo plačanih javnih del. Kljub temu, da me svojci redno obiskujejo, se ponedeljkovih sprehodov s prostovoljkami Rdečega križa zelo veselim. Z njimi grem vsak ponedeljek. Martina Stopar, prostovoljka Rdečega križa: Za delo v Rdečem križu čas vedno najdem, saj rada sodelujem. K temu me je nagovorila moja nekdanja šefica, zobozdravnica. Med ponedeljkovimi sprehodi z varovanci, ki so na invalidskih vozičkih se pogovarjamo vse mogoče. Besede na-nesejo na življenje kot je bilo nekoč, spominjamo pa se tudi ljudi, ki jih poznamo. Barbara Očko, prostovoljka Rdečega križa: »Ti ponedeljkovi sprehodi so zame osebno zadovoljstvo, saj sem s tem za nekoga storila nekaj dobrega. Tako kot polepšamo dan udeležencem sprehoda z vozički, ga polepšam tudi sebi. Doma me, kljub obveznostim, k prostovoljnemu delu v dveh človekoljubnih ustanovah celo spodbujajo, tudi moj mož je nekoč namesto mene peljal gospoda, ki je bil nekoč športni delavec, v športni park. Jožica Bračun, prostovoljka Rdečega križa: V Rdečem križu sem začela delovati kot prostovoljka leta 1958, v Gorenju nad Zrečami, kjer sem bila učiteljica. Ko sem bila letos povabljena med prostovoljke, ki ob ponedeljkih peljejo na sprehod stanovalce Lambrechtovega doma, so me moji otroci vprašali, če bom to fizično zmogla. Odgovorila sem jim, da dokler bo šlo, bom vztrajala. Vidim, da stanovalci doma to zelo dobro sprejemajo. Odlična prostovoljska ideja, ki bi je bili veseli v vsakem domu. Marinka Hasenbihel, ki organizira sprehode nepokretnih stanovalcev, ter Marija Medven, pobudnica sprehodov. svojih domovih ter jih obiščejo po dvakrat na leto, za njihove rojstne dneve ter pred božič-no-novoletnimi prazniki. Na območju krajevne organizacije živi kar 96 občanov, ki so starejši od sedemdeset let. Upoštevana visoka številka. Potem ko se je karavana z invalidskimi vozički ustavila v senci gostilne Beli konj, so se spomnili rojstnega dne gospe Brigite. Namesto postelje Med udeleženci ponedeljkovih sprehodov je le ena stanovalka, ki se še lahko med hojo po domskih hodnikih opira na palico, drugi se lahko gibajo zgolj s pomočjo invalidskih vozičkov. Nekateri med nepo-kretnimi stanovalci imajo dovolj obiskov, drugi, ki so - na primer, ostali brez bližnjih svojcev - jih nimajo. Za vse pomeni ponedeljkov sprehod težko pričakovani dogodek, ki jih loči od naveličanega ležanja v bolniških posteljah. Od začetka dela skupine prostovoljk so odšli na devet ponedeljkovih sprehodov, ki se obvezno končajo v gostilni Beli konj - v poletni vročini s prijetno senco - kjer so se hladili s sladoledom ter z različnimi pijačami. Za stanovalce novega Lambrechtovega doma, kjer so zaradi tehničnih pomanjkljivosti poleti izjemno visoke temperature, so takšni poletni sprehodi seveda skoraj nuja. Udeležence sprehoda počastijo v gostilni s pomočjo denarja krajevnega Rdečega križa, ki ga iste prostovoljke za različne dejavnosti zberejo med občani, na zadnjem sprehodu pa so se s čaščenjem sladoleda izkazali v gostilni Beli konj. Vse prostovoljke so upokojenke, ki so delale v različnih poklicih, od učiteljic, zaposlenih v zdravstvu, frizerke, svetovalne delavke v šoli, delavk v tovarni ... »Pomembno je dejstvo, da bi morali nepomični udeleženci sprehodov takrat sicer po vsej verjetnosti ležati v postelji,« omenjajo Konjičani, ki delo prostovoljk Rdečega križa najboljše poznajo. In toliko, kot se pred sprehodom najavi prostovoljk, toliko stanovalcev lahko odide z njimi iz postelj po mestu. Za sprehode je seveda zaslužno tudi osebje v Lambrechtovem domu, za katere pomenijo ponedeljko- V domu za starejše v Slovenskih Konjicah imajo več različnih prostovoljcev. V preteklem šolskem letu je bilo dvajset prostovoljcev dijakov, ki so se s posameznimi stanovalci družili, jim med drugim brali časopis, se z njimi sprehajali po parku in igrali družabne igre. V Lambrechtovem domu so prav tako skupine starih ljudi za samopomoč (s pogovornimi skupinami, bralno, duhovno ter pevsko skupino), ki vključujejo tudi sedem zunanjih voditeljev. Nekaj prostovoljcev iz šol prihaja še zaradi redne šolske obveznosti, ko morajo opraviti takoimenovano prostovoljno delo. Ti prostovoljci pomagajo stanovalcem tudi pri različnih opravilih, med drugim pri opravkih v mestu ter vodijo delavnice za ohranjanje motoričnih spretnosti. Med sprehodom z nepokretnimi stanovalci doma, po Slovenskih Konjicah. vi sprehodi dodatno delo, saj morajo nepomične stanovalce zanje posebej urediti. Zadnji, izjemno topli septembrski ponedeljek je lahko odšlo na sprehod enajst nepo-mičnih stanovalcev, saj sta dve prostovoljki morali na trgatev, prostovoljka Slavica Jevšenak, ki jo zaradi njenega več kot polstoletnega prostovoljnega dela v Rdečem križu posebej pohvalijo, pa je bila na zasluženem oddihu na morju. »Njihovi pogledi vse povedo,« je bila, ko je opazovala nepomične stanovalce pred odhodom na sprehod po mestu, zadovoljna direktorica doma, Valerija Lesjak. »To prostovoljno delo pomeni obenem povezovanje doma in njegovih stanovalcev s širšim okoljem, je krepitev socialnih stikov, tkejo se nova prijateljstva ...« je dodala direktorica. BRANE JERANKO NOVI TEDNIK PORTRET 17 Rajska ptica izpod čopiča Jelice Žuža Predniki Jelice Žuža so bili že v 19. stoletju in pozneje znane in pomembne osebnosti. Bili so uspešni gospodarstveniki, posestniki in znani župani Žalca. Bili so zavedni narodnjaki, nekateri tudi med organizatorji II. slovenskega tabora v Žalcu. Zaslužni so bili za začetek in razvoj hmeljarstva in pivovarstva v Savinjski dolini. Uveljavljali so se kot intelektualci in tudi cerkveni dostojanstveniki. Poklon slikarki in prihodnjim generacijam Bili smo na premieri dokumentarnega filma o slikarki Jelici Žuža - Umetnica z neusahljivo voljo do ustvarjanja Čeprav je bila odločitev težka, je »skrivnostna umetnica«, kot tudi imenujejo akademsko slikarko in častno občanko Občine Žalec Jelico Žuža, pri svojih častitljivih letih (prihodnje leto jih bo dopolnila 90) odškrnila vrata v svoj intimni svet in nastal je dokumentarni film, ki so ga v Žalcu premierno predvajali minuli petek. Začelo se je s sanjami reži- lela. Delo je za več mesecev serja Roberta Gabra, da bi o slikarki posnel film. Ta želja ga je vodila do umetničine prijateljice in umetnostne zgodovinarke Milene Moškon, ki je Jelico prepričala, da je javnosti razkrila svoje življenje. Film je začel nastajati pred tremi leti, a skoraj bi ostal nedokončan, saj je Jelica vmes hudo zbo- obstalo, a po trdem delu je luč sveta ugledal lep izdelek, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Film po besedah žalskega župana Janka Kosa pomeni poklon prihodnjim generacijam, da bodo tudi čez desetletja ali stoletja vedele, kdo je bila slikarka, ki je živela in ustvarjala v Žalcu. »Jelica Žuža je nekaj posebnega. Ljudje so o njej govorili kot o umetnici, ki je pravzaprav oddaljena od realnega sveta, v katerem smo živeli. Kasneje, ko sem bil sprejet na šolo za oblikovanje, se je želja po snidenju z gospo Jelico toliko povečala, da sem nekoč potrkal na njena vrata v modri hiši v Žalcu. Takrat sem v njenem ateljeju »Hvaležna semza dar umetnosti in ustvarjalnosti, ki mi je bil dan in je obogatil moje življenje,« pravi slikarka Jelica Žuža. prvič videl tudi njene slike in moram priznati, da me je kot mladega nadobudnega slikarja tako navdušila, da občutek, ki sem ga takrat doživel, ni minil do danes. Jelica me vedno na svoj način prepriča, nagovori in vedno ji verjamem,« je o prvem snidenju z umetnico v filmu povedal priznani slovenski slikar Rudi Španzel. Želela je postati slikarka Jelica Žuža je že od nekdaj sanjala, da bi postala slikarka. Otroštvo in mladost je preživljala v Celju v ugledni družini. Prebivala je v hiši, obdani z urejenim vrtom in s starim drevjem, kjer je našla zanimive motive, ki jih je z akvarelnimi barvami večkrat slikala. V času, ko je znan slovenski slikar Matej Sternen v Marijini cerkvi v Celju restavriral fresko, mu je Jelica pokazala nekaj svojih risb in slik. Slikar si je dela s pozornostjo ogledal. Opazil je, da je Jelica nadarjena in da bi lahko postala slikarka. Povabil jo je, naj postane njegova učenka. Povabilo je z veseljem sprejela. Vsak drugi dan je odhajala iz Celja v Ljubljano v njegov atelje, kjer je pod njegovim vodstvom risala in slikala. Žal pa je njeno ustvarjanje in študij pri mojstru Sternenu prekinila druga svetovna vojna. Sanje je uresničila po vojni Želja po študiju slikarstva je Jelico nato vodila na Dunaj na akademijo upodabljajočih umetnosti. Tam je ostala do ustanovitve Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljevala študij slikarstva. Diplomirala je pri uglednem profesorju Antonu Goj- roscuro v dvorcu Novo Celje, ki jo vodi Rudi Španzel. Čeprav Jelica Žuža ni »hipe-raktivna umetnica«, kot se je izrazil Janko Kos, je v slovenskem slikarstvu pustila neizbrisen pečat. Za umetniške dosežke je dobila več priznanj, plaket in nagrad, med njimi leta 1973 nagrado Prešernovega sklada. Leta 2000 je postala tudi častna občanka Občine Žalec. Slikarski opus Jelice Žuža obsega zlasti tihožitja in portrete. Upa, da bo še lahko ustvarjala Jelica Žuža je kljub visoki starosti še vedno vitalna in bistrega uma ter polna energije. Scenarij filma o Jelici Žuža je narekovalo življenje, z avtorjem Robertom Gabrom pa sta ga sooblikovali Milena Moškon in slikarka sama. Z glasbo je dokumentarni film obogatil violinist Franci Rizmal. * < fc. J \1 • ■ € V J r - Jelico Žuža zelo ceni tudi priznani slikar Rudi Španzel. Slikarkina prijateljica Milena Moškon, ki je sooblikovala dokumentarni film (foto: SHERPA) mirju Kosu. Študij slikarstva je nato nadaljevala še v Zagrebu na akademiji likovnih umetnosti. Po končanem šolanju se je z veseljem podala na pot slikarskega ustvarjanja. Postala je članica društva hrvaških, pozneje pa tudi slovenskih likovnih umetnikov. Postala je Žalčanka Kot že uveljavljena slikarka se je Jelica Žuža z mamo preselila v Žalec, kjer se je posvečala predvsem slikanju. Sodelovala je tudi pri organiziranju likovnega življenja v Žalcu, med drugim je bila soustanoviteljica Savinovega razstavnega salona, ki ga je prva štiri leta tudi programsko vodila. Leta 1980 se je slikarka preselila v Ljubljano, Žalec pa je ostal njen »dragi nepozabni domači kraj«, kamor se še vedno vrača ter z veseljem sledi kulturi in napredku kraja. Posebno pozornost namenja dejavnosti Savinovega likovnega salona in uspešnemu delovanju slikarske šole Chia- »Z brezmejno vztrajnostjo in radostjo sem stopila na pot likovnega ustvarjanja. Slikarstvo ni le moja dejavnost, ampak je način mojega življenja,« o sebi pravi umetnica, ki kljub vsemu, kar je v življenju dosegla in ustvarila, ostaja skromna. »Zdi se mi, da sem prevečkrat jaz na filmskem platnu, namesto da bi bilo veliko slik. Ampak jaz imam zelo malo slik, ker sem vsako delala zelo dolgo. Včasih tudi po eno leto. Za mene je dovolj, ampak ljudje na te stvari gledajo drugače. Vseeno upam, da so zadovoljni,« je po ogledu filma v žalskem domu II. slovenskega tabora za Novi tednik dejala umetnica, ki upa, da bo še lahko slikala. »Veste, slikati je treba cel dan. Jaz pa zelo težko stojim, slikala pa nikoli nisem drugače kot stoje. Ampak, še vedno imam upanje, da bom spet lahko ustvarjala,« pravi Jelica Žuža, slikarka, ki jo morda še premalo cenimo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: arhiv ZKŠT Žalec mM 18 KRONIKA NOVI TEDNIK Z današnjim pogovorom s komandirjem Policijske postaje vodnikov službenih psov Celje zaključujemo poletno akcijo: Predstavljamo policijske postaje v naši regiji. V prihodnji petkovi številki Novega tednika bomo objavili ključne značilnosti policijskih postaj, ki smo jih obiskali. Pobožajte, če upate ... Psi, ki jih ni ravno dobro imeti doma »To je Bela. Mlado psičko že učijo vseh veščin, ki jih bo čez kakšno leto potrebovala,« nam je dejal komandir Policijske postaje vodnikov službenih psov Celje Nikolaj Zorec in pokazal razposajeno psičko, ki bo kmalu izurjena za iskanje drog. Takšnega psa se še da malo pobožati in pocrkljati, ni pa nam niti na misel prišlo, da bi kaj podobnega storili z ostalimi policijskimi psi ... Obširno smo o »smrčkih v službi policije« pisali že lani, ko smo nekaj ur preživeli v Lokrovcu, kjer je enota policijskih psov nastanjena. Že takrat smo videli, da s temi psi ni dobro »zobati briketov« . Včasih so policisti vodniki službenih psov imeli službene pse doma, v zadnjem obdobju, ko so v Lokrovcu urejeni boksi za pse, pa jih imajo tam. Doma so le psi, ki so namenjeni specialni uporabi. Gre za pse, ki iščejo drogo ali eksploziv. Trije takšni kosmatinci so v Celju, dva sta v Dravogradu (koroške policijske postaje oziroma enote namreč zdaj spadajo pod PU Celje). Ti psi so s svojimi vodniki ves čas v pripravljenosti in gredo, ko je treba, na teren. Pri delu so zelo uspešni. Sodelujejo pri hišnih preiskavah ali na mejnih prehodih oziroma na počivališčih, kjer ovohavajo vozila. Če neznanec obvesti določeno šolo, da je v njej bomba, na teren odidejo policijski psi. Poznate pse za splošno uporabo? Tisti bolj nevarni, ki jih ni dobro božati za ušesom ali priti v njihovo bližino, pa so psi za splošno uporabo. Ti največkrat z vodniki varujejo javne oziroma športne prireditve, sodelujejo pri iskanju pogrešanih oseb ali pri odvzemih prostosti, celo v prometu. Vemo, da se vsi storilci le ne pustijo prijeti kar tako, včasih je pač za njimi treba spustiti tudi psa, vendar mora o tem presodi- Komandir Policijske postaje vodnikov službenih psov Celje Nikolaj Zorec z Belo. Edino psičko, ki smo jo upali pobožati . Ne želite si, da bi ga srečali od blizu. ti policist vodnik. »Lahko bi rekli, da je pes policistov pomočnik pri delu,« razloži Zorec. Vodniki lahko psa uporabijo s povodcem in z nagobčnikom, brez povodca in z nagobčnikom oziroma brez obojega. A slednja možnost pride v poštev le, če gre za situacijo, kjer je nevarnost, da bo storilec pri svojih grožnjah proti policistu ali komu drugemu uporabil strelno orožje. Nepridipravi pogosto niso več tako pogumni, če s policistom opazijo psa. »Najbolj se seveda bojijo rotvajlerja, do nemškega ovčarja imajo distanco, belgijskega ovčarja pa bi kdo še pobožal, vendar to ni priporočljivo,« nam opiše Zorec. Še več, niti ni vodnika, ki ga lasten pes še ni ugriznil. »Kaj takega se zgodi tudi med vajami,« še doda komandir. Se pa kakšen pes med delom tudi poškoduje, tako so pred ča- Ni nujno, da je policijski pes izključno pes z rodovnikom, lahko ima le pasem-sko podobnost. som morali usmrtiti psa, ki je padel v globino med hojo po lestvi. Pasja delovna doba Povprečna pasja delovna doba je deset let, pred začetkom mora vsak pes opraviti zahtevno dresuro in usposabljanje, nato mora vsako leto s svojim vodnikom opravljati izpite. Ko službeni pes odsluži svoje, gre v prodajo. Prvi ga ima možnost kupiti njegov vodnik, kar se v praksi najpogosteje zgodi. V primeru, da ni zanimanja zanj, ima pes možnost ostati v Lokrovcu, kjer skrbijo zanj do njegove smrti. Tudi če ga odkupi vodnik, je policija za psa mesečno dolžna skrbeti za hrano in zdravstveno oskrbo. Kot nekakšna pokojnina ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Policijska postaja vodnikov službenih psov Celje ima štirinajst psov. V praksi je tako, da dva policista vodnika nista skupaj v patrulji, saj so le redki službeni psi navajeni delati skupaj. Ker gre za nevarne pse, je bolje, da jih tudi pri delu ločijo. Na postaji je vsak pes v svojem boksu, tace pa si lahko pretegnejo tudi na ograjenem travniku. Zaradi varnosti ponavadi spuščajo vsakega psa ven posamično. Bo oktobra že sodba? Opotekajoč se napihal skoraj 2 promila Oktobra bodo po vsej verjetnosti že izrekli sodbo 33-letne-mu Denisu Šumlaku, ki je v začetku decembra 2007 v Škofji vasi pijan povzročil cestno tragedijo. V nesreči je umrl 29-letni sopotnik v njegovem vozilu, drugi sopotnik, star 27 let, pa je postal trajni invalid. Šumlak naj bi bil tako pijan, da se je opotekal, ko je uspel stopiti iz vozila, tako je dejal policist, ki je bil prvi na kraju nesreče in je v sredo pričal na sodišču. Povzročitelj je napihal skoraj dva promila alkohola. Nesreča se je zgodila, ko se zaneslo nazaj na cesto, kjer je je Šumlak s prijateljema vračal v Celje iz gostinskega lokala v Arclinu. Z BMW-jem je v ostrem levem nepreglednem ovinku zapeljal na bankino, od koder je avto sunkovito nekontrolirano drselo po vozišču, trčilo v prometne znake, se prevrnilo na bok in s streho trčilo še v betonsko ograjo ob eni od stanovanjskih hiš. Šu-mlak naj bi vozil še s preveliko hitrostjo. Nesreča se je takrat zgodila slab kilometer pred policijsko patruljo, ki je ravno v tistem času opravljala nadzor prometa in meritve hitrosti na Mariborski cesti v Celju, zato so bili policisti na kraju tragedije zelo hitro. »Zaradi šoka in al-koholiziranosti voznik ni podpisal zapisnika o nesreči. Je pa opravil alkotest, rezultat sem mu pokazal, ni pa bil sposoben govoriti. Opotekal se je, zaznal sem vonj po alkoholu,« je na sodišču dejal policist Tomaž Benedejčič. Sojenje naj bi se nadaljevalo 14. oktobra, do takrat pa mora sodišče pridobiti original odredbe o strokovnem pregledu, saj Šumlakov zagovornik Rafael Mohorko trdi, da kopija originala v kazenskem spisu ni dovolj. SŠoL Klančnik na ■ v ■ višjem Na Višjem sodišču v Celju bo danes javna seja v primeru direktorja Regionalne razvojne agencije Celje Borisa Klančnika. Tega so v začetku letošnjega leta zaradi zlorabe pravi obsodili na osemmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Višje sodišče bo zdaj razpravljajo o tem primeru, saj sta se zagovornica oziroma tožilec po izreku sodbe pritožila. Klančnik je bil obtožen poleg konjiškega gostinskega podjetja Jelen. Kaznivo dejanje naj bi storil, ko naj bi kot direktor RRA Celje odobril posojilo podjetju Jelen, to pa naj bi na podlagi navideznih pogodb dobilo državno subvencijo za svoje poslovanje. Družbi Jelen so naložili plačilo 50 tisoč evrov, v kolikor bi obsodba postala pravnomočna. RRA Celje naj bi bila s takšno odobritvijo kredita oškodovana, kar je Klančnik ves čas zavračal in dokazoval, da nadzorni svet in skupščina družbenikov Regionalne razvojne agencije Celje v času njegovega Direktor RRA Celje Boris Klančnik vodenja nikoli nista ugotovila nepravilnosti. Višji sodniki lahko sodbo okrožnega sodišča razveljavijo ali potrdijo oziroma izvedejo obravnavo, na kateri bodo pojasnili dodatne podrobnosti. Odločitev bo znana v prihodnjih tednih. SŠol, Foto: SHERPA NOVI TEDNIK KRONIKA 19 Nekateri v kriminalu igrajo iz ozadja .. Na Celjskem se vrstijo ovadbe za gospodarski kriminal Kar za več kot milijon in pol evrov škode naj bi povzročil direktor enega od trgovskih podjetij na območju Žalca, v Celju pa naj bi domnevno ena od vodilnih oseb v nekdanjem Gradisu podjetje oškodovala za 500 tisočakov s prikazovanjem lažnih poslov z enim od šentjurskih podjetij, kjer je prav tako ovadena še ena oseba. Osumljenim grozi po starem zakoniku (ker so se domnevna kazniva dejanja zgodila v času, ko še ni veljal zdajšnji kazenski zakonik) do osem let zapora. ter za dve kaznivi dejanji po-naredbe in uničenja poslov- nih listin. Med letoma 2006 in 2009 naj bi osebi sestavili več različnih lažnih poslovnih listin in tako prikazali navidezno sodelovanje. »Na podlagi lažnega poslovnega odnosa je odgovorna oseba gradbenega podjetja iz Celja poravnavala lažne obveznosti ter zaradi tega povzročila oškodovanje gradbenega podjetja za naj- V Rogatcu je tako visoka škoda nastala, ker naj bi vodilni v enem izmed podjetij z goljufijo lažno prikazoval različne terjatve do drugih gospodarskih družb in jih prodajal finančni družbi po sistemu »faktoringa« (odkup terjatev). »Ovadeni je sestavil več kot 250 lažnih računov v skupni vrednosti približno 5,7 milijona evrov. Del obveznosti iz naslova >prodanih< lažnih terjatev je trgovsko podjetje, ki ga je vodil, kljub predhodni prodaji poplačalo samo,« navajajo celjski policisti. Kljub temu je kupcu terjatev ostalo še 52 neplačanih lažnih računov, zato je nastala škoda v višini 1,16 milijona evrov. Dve osebi sta ovadeni tudi zaradi poslovanja celjskega Gradisa z nekim šentjurskim podjetjem, ki ima naslov na območju Maribora. Šlo naj bi za zlorabo položaja in pravic Vodja oddelka za gospodarski kriminal na PU Celje Damjan Turk manj 486 tisoč evrov, kar obenem predstavlja protipravno premoženjsko korist podjetja iz Šentjurja,« so sporočili s celjske policije. Kriminal zaradi okoriščanja in tudi iz nuje Čeprav se kaže statistični porast v številu kaznivih de- Uslužbenka razburila Griže Sive lase celjskim kriminalistom še vedno dela preiskava kaznivega dejanja, ki naj bi se zgodilo v enoti pošte v Grižah. Pričakujejo celo, da bo ta preiskava ena težjih v zadnjem času. Na območju Griž je te dni skoraj nemogoče preslišati pogovore o uslužbenki, ki naj bi stranke pri poštnem okencu ogoljufala pri vezavi denarja. Če držijo neuradni podatki, naj bi v žep spravila okoli 100 tisočakov, čeprav se po Grižah govori tudi o enkrat večjem znesku. Govorice so še, da naj bi bilo med oškodovanci največ upokojencev. Toda to bo pokazala preiskava, v kateri še ni jasno, kolikšna je škoda. Na policiji so o tem redkobesedni, pred dnevi so nam potrdili le, da preiskujejo kaznivo dejanje poneverbe, prijavo naj bi dobili šele pred dnevi. Skopi z informacijami so tudi na Pošti Sloveniji, kjer s svojim nadzorom prav tako še vedno preiskujejo, kaj se je pravzaprav dogajalo. Prebivalci Griž, ki so bili stalne stranke tamkajšnje pošte, so zdaj v strahu, če so bili oškodovani še na kakšen drug način. Vendar jih na Pošti Slovenije mirijo: »Stranke zagotovo ne bodo oškodovane. Vsem, ki jim je bila povzročena škoda, bo povrnjena.« So pa uslužbenko že odpustili. »Na podlagi dosedanjih ugotovitev je bila pogodba o zaposlitvi z njo res prekinjena. Ostalih podatkov pa vam ne moremo posredovati zaradi varstva osebnih podatkov,« so nam posredovali s pošte. Niso pa nam odgovorili, ali so prišli do suma, da se dogajajo nepravilnosti, sami ali so jih o tem morda obvestile stranke. janj s področja gospodarskega kriminala na Celjskem, to še ne nakazuje, da je tega v primerjavi z leti prej veliko več. V praksi je tako, da neke sume gospodarskega kriminala preiskuje od pet do šest kriminalistov tudi do pol leta in v tem času ugotovijo, da ima osumljenec na vesti še več kaznivih dejanj, posledično poraste torej tudi statistika. »Vsaka listina, ki je na primer ponarejena ali kaže sum kakšnega drugega kaznivega dejanja, je bila ustvarjena v nekem določenem časovnem in krajevnem okviru, kar pomeni, da jih je lahko neka oseba spisala dvajset in je toliko tudi kazenskih ovadb,« ponazori vodja oddelka za gospodarski kriminal na PU Celje Damjan Turk. Če preiskujejo večji poslovni sistem, kjer je bila neka določena oseba dlje časa na vodilnem mestu, in če je bilo v tem času storjenih več kaznivih dejanj, se ista oseba pojavi tudi večkrat kot domnevni storilec, drugače povratništvo pri Največ prijav kaznivih dejanj, ki so označena kot gospodarski kriminal, dobi policija od oškodovancev, občasno jih odkrijejo tudi sami, predvsem med preiskavo drugih kaznivih dejanj, kjer odkrijejo sumljive povezave. Prijave dobijo tudi od inšpekcij ali ustanov, ki vršijo nadzor nad poslovanji podjetij in zaznajo določene nepravilnosti. takšnem početju ni zelo pogosto. Pri davčnih utajah ali v večjih poslovnih sistemih, kjer se kaže sum tudi organiziranega kriminala, pa nastopajo iste osebe največkrat iz ozadja. Po vsej verjetnosti se tako lažje izognejo tudi odgovornosti. Dodaja pa, da je v zadnjem času resda več kaznivih dejanj, ki so povezana z nelikvidnostjo in nesolventnostjo podjetij. Niso pa vsa kazniva dejanja tako očitno naklepna. Mnogi vodilni namreč med reševanjem krizne situacije, nastale v podjetju, padejo v težave in se v nekem trenutku odločijo za kaznivo dejanje, saj menijo, da bo neopaženo in da bodo tako podjetje rešili iz slabega poslovanja, še dodajajo na policiji. SŠol Foto: SHERPA (Arhiv NT) »Niti dneva ni več delala« Na celjski policiji zaenkrat ne želijo komentirati domnevne nepravilnosti na okrožnem državnem tožilstvu, kjer naj bi računovodkinja na svoj račun jemala denar, sicer namenjen pisarniškem materialu. Sumili naj bi jo poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Vodja celjskega okrožnega državnega tožilstva Ivan Žaberl je ogorčen nad dejanjem, pravi, da se kaj takšnega na njihovem tožilstvu še nikoli ni zgodilo. Žensko so takoj, ko so izvedeli, kakšne nepravilnosti naj bi počela, odpustili. To naj bi se zgodilo junija. »Niti dneva ni več delala,« nam je dejal Žaberl. Računovodkinja naj bi pred leti delo opravljala tudi za celjsko sodišče, nato za tožilstvo. Preiskava še ni končana, do zdaj pa naj bi pokazala, da obstaja možnost, da si je ženska neupravičeno denar nakazovala okoli deset let. »Natančna škoda še ni znana,« dodaja Žaberl. Po nekaterih podatkih naj bi bila vsekakor višja kot sto tisoč evrov. Premeteno pridobivanje bivalnih dovoljenj se nadaljuje Ustanovil 60 podjetij ... Ko smo lani razkrili, s koliko preiskavami zlorab bivalnih in delovnih dovoljenj so se takrat ubadali celjski kriminalisti, je bilo skoraj neverjetno, kako lahko je tujcem v Sloveniji zaobiti zakonodajo in izkoristiti našo državo. Tujce so na primer delodajalci prijavili za bivanje, čeprav prišleki sploh niso živeli pri nas, ampak so iz Slovenije odšli drugam (na šengensko območje), torej so bivalna dovoljenja le izkoristili za »skok« v druge države. Zlorab je več vrst. In prihajajo nove. Trenutno naj bi bil pod drobnogledom Slovenec, ki je za tujce ustanovil skoraj 60 podjetij. Šestdeset podjetij pomeni delovno dovoljenje, zatem še tudi šestdeset tujih državljanov, ki jih je osumljeni na tak način spravil v našo državo. Po ustanovitvi podjetja kot direktorja ali prokurista navede torej tujega državljana. Ta zatem brez večjih težav dobi bivalno. Podjetje pa »posluje« le na papirju. To je eden od novejših načinov tovrstnih zlorab pri nas, ki se je pojavil v zadnjih mesecih. Primerov, kot je bil zgoraj naveden, pa je sodeč po policijski statistiki na Celjskem v zadnjem obdobju nekoliko manj. Dogaja se še, da delodajalec s tujcem »naredi prijavo« za bivanje, ne pa za delo, pri čemer ne plačuje prispevkov. »Pravilno je, če delavec pride k delodajalcu, za katerega je bilo dovoljenje izdano, nadrejeni ga prijavi za prebivanje, na zavod za zaposlovanje in zdravstveno zavarovalnico in zanj plačuje prispevke,« nam je lani razlagal Janez Ilek, vodja oddelka za državno mejo in tujce v Sektorju uniformirane policije PU Celje. V Slovenijo so tako iz drugih držav že »vračali« delavce, ki so drugje delali na črno, čeprav so dovoljenje za delo imeli le v Sloveniji. Med temi so bili največkrat ljudje z juga Balkana. Ogromno jih je lani z zlorabami bivalnih in delovnih dovoljenj v Slovenijo prišlo s Kitajske. Na način, ki prevladuje zdaj, torej z ustanavljanjem podjetij za tujce, pa prihaja k nam največ državljanov Srbije in s Kosova. Medtem ko so prvi največkrat »direktorji« domnevnih gradbenih podjetij, so prebivalci Kosova domnevni vodstveni delavci novoustanovljenih pekarn ... Z zlorabo »pomagajo« tujcem Medtem ko smo lani pisali o dokaj slabem sodelovanju uradnih ustanov, predvsem zavoda za zdravstveno zavarovanje, zavoda za zaposlovanje in vseh upravnih enot, se je to v zadnjem letu spremenilo. Policija je namreč organizirala kar nekaj srečanj, na katerih so se uslužbenci seznanili z možnostmi zlorabe in so odslej na to bolj pozorni. Pri takšnih zlorabah gre ponavadi za vedno iste posameznike, ki na tak način »pomagajo« tujim državljanom. Se je pa med njimi pred časom znašel tudi javni uslužbenec. »Pri preiskovanju tovrstnih zlorab, ki so jih bili osumljeni državljan Bosne in Hercegovine ter Slovenka in Slovenec, smo zaznali tudi zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic ter znake kaznivega dejanja ponarejanja listin. Omenjenih dveh kaznivih dejanj je bil osumljen javni uslužbenec, zaposlen v Upravni enoti Šmarje pri Jelšah,« so nam sporočili s celjske policije. SŠol Lani je celjska policija preverjala tudi celjsko gradbeno podjetje, ki je od države prejemalo pomoč, ker ga je »udarila« recesija, ob čemer je istemu podjetju zavod za zaposlovanje izdal še 50 dodatnih delovnih dovoljenj. Nekega podjetnika pa so pravočasno prijeli kriminalisti, saj bi v nasprotnem primeru na podlagi zlorab v Sloveniji pridobil delovna in bivalna dovoljenja za sto Kitajcev. 20 MNENJA / PISMA BRALCEV NOVI TEDNIK Za medčloveški odnos je klik z miško premalo Sodobni svet nam omogoča ogromno količino stikov - Za kakovosten odnos pa se je treba še kako potruditi Novi tednik je bil medijski pokrovitelj projekta Pozdrav ptic miru, ki ga je OŠ Lava skupaj s partnerji zaključila minulo soboto z osrednjo prireditvijo. V petkovem Novem tedniku pa bomo omenjen projekt z medijsko podporo zaokrožili prihodnji petek. Tokrat v duhu »pomagajmo ohranjati vrednote« pišemo o medčloveških odnosih, prihodnjič pa vam bomo predstavili pomen šolske in vrstniške mediacije. Uredništvo Novega tednika Vsak dan neštetokrat stopamo v odnose z drugimi ljudmi. Včasih zavestno in z metuljčki v trebuhu, spet drugič mimogrede in nepazljivo, kot da smo slon v trgovini s porcelanom. Kako vzpostavljamo odnose s svojimi bližnjimi, s sodelavci, znanci in neznanci smo se pogovarjali s terapevtom iz družinskega inštituta Bližina Dragom Jerebicem. Kako način življenja, informacijska opremljenost in posledično zasičenost, stalen pritisk in stres na splošno vplivajo na medčloveške, osebne stike in odnose? Za dober odnos rabiš čas in prostor in osebno angažiranost: se pravi obisk, dopust, mir, sproščenost, da začutiš sebe in drugega, lastne potrebe in potrebe drugega. Če pri dveh zakoncih ali partnerjih tega nekaj časa ni, bo skoraj gotovo prišlo do večje ali manjše čustvene razdalje. Omogočeno nam je večja količina stikov, to pa še nujno ne pomeni večjo kakovost. V družinskem in zakonskem življenju smo postali čustveno bolj zahtevni, terjamo čustveni odziv s strani drugega, da nas podpira, razume in začuti. Ta trend si mi zdi zelo Drago Jerebic dober. Se pa tega ne moreš naučiti čez noč, še posebej, če tega nisi videl v primarni družini. Za vzgojo otrok se zdi, da je vsako sezono moderen nov guru, ki prodaja svojo metodo. Kaj so tiste temeljne točke, ki jih za dober odnos med starši in otroki ne bi smeli spregledati in za nobeno ceno pustiti vnemar? Nikoli ne obupati nad otrokom. Kakor v zakonskem odnosu, kjer si žena želi, da jo mož začuti, sliši, enako si otrok želi, da ga starš začuti, sliši, da je ponosen nanj in če tega ni, bo to iskal na bolj ali manj primeren način. Velika večina staršev se danes zaveda, da je tepež otrok izraz starševske nemoči in da to ni primerna vzgojna metoda. Prav tako se zavedajo, da se je pomembno z otrokom ukvarjati, se pogovarjati, navezati čustveni stik in da ima otroštvo velik vpliv na kasnejše otrokov življenje. Otrok ni več dojet kot »mali odrasli« človek. In to je dobro. Pedagoški poklic postaja vse bolj stresen prav zaradi vprašanja odnosa učenec - učitelj. Vzgojna beseda je hitro lahko zastraševanje, dotik pa že vstop v otrokovo intimo na pragu pedofi-lije. Starš in učitelj se morata spoštovati, sodelovati in se podpirati. To se mora odražati tudi v večjih učiteljskih pristojnostih. Prav je, da smo pozorni glede zlorabe otrok, ker je to tema, o katerih si starejše žrtve dolgo niso upale spregovoriti, otroci pa še manj. Permisivni trend lahko razumemo kot reakcijo, kot nasprotni pol pretekle avtoritarne vzgoje. Ravnovesje pa bo pri odgovorni vzgoji in v to smer je v zadnjih letih usmerjeno veliko prizade- vanj. Znati pa moramo ločiti upravičene pritožbe staršev od neupravičenih. Kako vpliva stalen pritisk, negotovost in strah na delavce, na vzdušje v poklicnem okolju in odnose na delovnem mestu? Slaba klima tam posledično zastruplja tudi zasebnost tako obremenjenega človeka. Počutje v službi zelo vpliva na naše življenje, ker smo tam večji del dneva. Dlje trajajoči občutki nemoči, pora-ženosti, brezizhodnosti in negotovosti lahko človeka vodijo v depresijo ali otopelost, kar pa se potem tudi pozna tudi v drugih odnosih. Pregovor pravi, da prijatelja spoznaš v nesreči. Kriza lahko spodbudi vrstniško, stanovsko oz. sindikalno solidarnost. Prav tako nas k temu vabijo humanitarne ustanove in Slovenci smo tukaj zelo odzivni. Res pa je, da je še vedno od vsakega posameznika odvisno, kako se bo odločil v konkretnih okoliščinah ali bo sodelavca podprl ali mu obrnil hrbet. Žal pa manjka te etične in korektne drže pri vodstvenih strukturah. Če hočeš delati na dolgi rok, moraš biti korekten do delavcev. Kaj je najpomembneje za dober medsebojni ODMEV Občina krši avtorske pravice V zvezi z zavajajočimi izjavami zastopnika Društva celjskih urbanistov in arhitektov mag. Gorazda Furmana Omana v Novem tedniku 13. 9. 2011 o nevarnih lesenih igralih ter neprimernosti žagovine na otroškem igrišču pred novo knjižnico v Celju dajemo naslednje pojasnilo: vgrajena igrala tehnično varnostno v celoti ustrezajo standardu EN 1176-1, podlaga otroških igrišč iz žagovine, sekancev ali lubja ustreza standardu EN 1177, skladnost igral in podlage otroškega igrišča s tehničnimi ter varnostnimi standardi je preverila pooblaščena tržna inšpekcija. Ker je bila s tendenciozno izjavo intervjuvanca našemu podjetju povzročena materialna in moralna škoda, pričakujemo od njega v naslednjih 8 dneh javno opravičilo. BOŠTJAN ŠTRAUS, Agencija svet financ ZAHVALA Lep izlet v Baško Kot veliko let prej je tudi letos Območno združenje RK Celje KO RK Ostrožno organiziralo tridnevni izlet v Celjski dom Baška. Vsako leto je organizacija pripadala Marini Srebočan, ki pa je bila tokrat odsotna zaradi bolezni mame. Voditeljsko nalogo je prevzela Majda Zafošnik in jo tudi odlično opravila s pomočjo ostalih poverjenic. Na pot smo se podali v zgodnjih deževnih jutranjih urah 19. septembra. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Po krajših dveh postankih smo s prevoznikom Vengust, d. o. o., srečno prispeli v čudovit dom v Baški. Po nastanitvi v sobah smo takoj pričeli z aktivnostmi, kot so: vetrovno kopanje, jutranje telovadba, kolesarjenje, pikado, nordijska hoja in na koncu tudi razstava zdravilnih zelišč Ivanke Cokan. Posebna pohvala gre tudi prisotnim poverjenicam, osebju doma in tudi naši prijazni točajki Odlaganje na Lipi Poklicala je bralka iz naselja Lipa v Štorah. Omenja, da jo moti črno odlagališče odpadkov, ki je od glavni cesti med nadvozom in Mercatorjevo trgovino, v bližini garaž. Trdi, da za- radi bioloških odpadkov tam smrdi. Iz Občine Štore odgovarjajo: »Na lokaciji, ki jo navaja bralka ni odlagališča odpadkov. Občinske službe, ki skrbijo za urejanje javnih površin, na zemljišče ob robu gozda, ki je last Občine Štore, kompostirajo izključno travo, ki jo pokosijo v Športnem parku Lipa. Kompost porabijo za gnojenje in urejanje drugih javnih površin in s tem pripomorejo k varovanju okolja. Menimo, da je lokaci- Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. odnos? Je stvar osebnosti ali priučene veščine, da ga zna človek vzpostaviti s komerkoli? Odnos z bližnjimi zahteva seveda neprimerno več osebnega angažmaja ... Kako »vstopaš« v odnose, se naučiš v izvorni družini, nato pa lahko to še (malo) oblikuješ. Če je nekdo mogel biti doma »mirovnik« med mamo in očetom, bo tudi kasneje pogosto na preži, kar se dogaja z ljudmi okrog njega; če je nekdo moral skrbeti za razveselje-vanje depresivnega starša, bo tudi kasneje navidezno bolj vesel v odnosih, vendar pa naj nas zunanji videz ne prevara. Kot tragični klovn, ki razveseljuje druge, v sebi pa je žalosten. Ne moreš biti zaupni prijatelj s sto osebami, ker za to rabiš skupno preživljanje časa, pogovarjanje ... Problem je, če pa tam, kjer bi moral biti bolj odprt, si biti blizu, tega ne storiš, to je recimo doma. Tako so neredki veliko bolj čustveno povezani s svojimi sodelavci, kolegi kot pa s svojimi družinskimi člani. Če se vrneva na začetek - v digitalni dobi se je veliko medosebne komunikacije preselilo na splet, na mobilne telefone, sporočila, facebook. Na stotine prijateljev lahko v hipu obvestimo o vsem kar počnemo in kar se nam dogaja. Dobro ali slabo za nego medsebojnih odnosov? Povezanost z drugimi je dobra. Povezanost v omrežja, interesna združenja na nek način nadomešča nekdanja omrežja rodbine, botrine, še prej plemen ... Ljudje to potrebujemo. Če uporabimo prispodobo koncentričnih krogov: v notranjih manjših krogih so odnosi bolj zaupni in teh je manj, bolj ko gremo navzven bolj so odnosi občasni, priložnostni in ne tako globoki in teh je več. In to je normalno. Ne moreš nekomu, ki ga sploh ne poznaš, kar takoj zaupati najbolj boleče teme; temu rečemo pomanjkanje razmejitev. Smo pa priča pojavu, da se mnogi kljub množici stikov, počutijo osamljeni. Zato ne šteje toliko število stikov, ampak kakovost in globina stika. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Slavici Brežnik. Kot najstarejša udeleženka tega izleta - dopolnila sem 83 let - čutim dolžnost, da se zahvalim vsem in vsakomur, posebej za izkazano presenečenje - zapeto Zdravljico, za prijazno besedo in Franju Lucu za pomoč pri nordijski hoji. Upam, da se bom tudi tretjič, prihodnje leto, udeležila tega lepega potovanja. MARIJA - MICITURNŠEK, Celje ja za to primerna, saj v bližini ni stanovanjskih površin in površin, kjer bi se zadrževali ljudje. V prihodnje se na tem mestu predvideva ureditev kompostnika, kar bo pripomoglo k lepšemu videzu.« BRANE JERANKO 20 LET OŠ DOBJE OSREDNJA PRIREDITEV: sobota, 1.10.2011, ob 11. uri na igrišču pri OŠ Dobje Nastopali bodo: otroški in mladinski pevski zbor, folklorni skupini, plesalci modernih plesov, vokalna skupina učiteljic OŠ Dobje, zbor bivših učencev OŠ Dobje. Posebni gostje: Big bend Šentjur pod vodstvom Boštjana Jagra SPREMLJEVALNE PRIREDITVE: Otvoritev razstave otroške likovne kolonije »DOBJE 2011« petek, 30. 9. 2011, ob 17. uri v večnamenskem prostoru šole Koncert bivših učencev OŠ Dobje: nedelja, 2.10. 2011, ob 16. uri v Kulturnem domu Dobje Nastopali bodo: vokalne skupine iZbor, Grič in Vengrli, solistka Renata Gračnar, zbor bivših učencev OŠ Dobje, ansambli in skupine, v katerih igrajo učenci, ki so obiskovali OŠ Dobje. novštednik www.novitednik.com NOVI TEDNIK TURIZEM 21 Zaprašeni biser Azije Filipini so dežela, kjer se nebo zdi bližje, kjer imamo podnevi občutek, da bi lahko prestavili sonce ali s prstom sneli oblake, ponoči pa premeščali mlečno cesto. V deželi, ki bi jo lahko imenovali tudi zaprašeni biser jugovzhodne Azije, pridejo na svoj račun tako ljubitelji narave kot ljubitelji kulture, počitka ali zabave na rajskih plažah, gurmani in ljubitelji adrenalina. Življenje tam je lepo, mirno in predvsem enostavno. Daje ti občutek, da manj kot imajo ljudje, več ljubezni jih obkroža. Je pa zanimivo, da je skrivnostna dežela prijaznih ljudi med popotniki velikokrat spregledana. Po pristanku v Manili človeku skoraj vzame sapo. Krivi sta vroče ozračje in visoka vlaga, ki daje občutek, da je kar nekaj stopinj več, kot jih je v resnici. Opazim moderne zgradbe skoraj enajstmilijonske- ga mesta, prodajne centre s priznanimi blagovnimi znamkami, tržnice s ponaredki vsega, kar si kupec poželi, po drugi strani pa veliko revščino in barake, vonj tudi po crkovini, gnilem sadju in zelenjavi ob tržnicah. Električna napeljava zbuja nezaupanje, saj so kabli napeljani, kot da ima vsaka hiša svojo povezavo direktno na elektrarno. Bolni psi tekajo naokoli, otroci ulice ter tudi odrasli brezdomci prosijo za pomoč, predvsem za nujne dobrine za življenje, zaradi velike revščine je razvita tudi otroška prostitucija. Z najstarejšo obrtjo na svetu se ukvarja okoli 400.000 ljudi, od tega okoli 20 odstotkov otrok. Pogosto je možno opaziti starejšega tujca z mlado domačinko. Nekoliko sem bila razočarana nad prvim vtisom milijonskega mesta, zato sem se zatekla v hotel, z veseljem spila njihovo dobro pivo ter zjutraj zapustila kaotično mesto. Ob gradnji gradov iz peska se je otrok okopal kar v vedru vode. Želela sem imeti otok samo zase. Po pristanku na razpo-tegnjenem, nekoliko od ostalih otokov odmaknjenem Pa-lawanu, redko poseljenem in predvsem slabo razvitem ter turistično neobleganem, sem po naporni vožnji po zelo slabih cestah prišla do »raja«, imenovanega El Nido. Ko sem zjutraj iz hotelske sobe zagledala turkizno morje, kokosove palme, osamelce, poraščene z zelenjem, ki se razprostirajo proti nebu, peščene plaže ..., so bile moje sanje uresničene. Po kratki vožnji z njihovimi nenavadnimi ozkimi, dolgimi iz z bambusom ojačanimi čolni sem prispela na eno od rajskih belih peščenih plaž. Domačini pripravijo pristno filipinsko kosilo na plaži. Pod gladino morja pa se skrivajo koralni grebeni, ki jim ni enakih na svetu. »Čokoladni« griči in piton Obiska vredni so tudi »čokoladni« griči na otoku Bo-hol. Če se povzpneš na enega od njih, je mogoče opazovati preostale, do kamor seže oko. Gre za nekdanje koralne grebene. Ko se je umaknilo morje, je griče porasla trava, ki v sušnem obdobju porjavi, zato se jih je prijelo ime »čokoladni« griči. V naravi se med njimi ali v kletkah pri domačinih skri- Osmo čudo sveta oziroma riževe terase so stare kar 2000 let. vajo za dlan velike opice, najmanjši še živeči primati, imenovani tarziji, ki veljajo za ogroženo vrsto. Žival, ki spominja na razne like iz risank, je aktivna samo ponoči, podnevi pa mirno čepi na veji drevesa in z neverjetno veliki očmi mirno opazuje. Kot nasprotje tej majhni simpatični živali pa na otoku domuje tudi šestmetrski piton, katerega varnostnik je transvestit. Prava turistična atrakcija, pri kateri za trenutek ne veš, kdo je večja, piton, ki mirno leži v svoji kletki, ali transvestit, ki se šali na svoj račun. Je pa fotografiranje s kačo, za katero se zavedaš, da bi te lahko imela za malico, malce srhljivo, vendar adrenalina polno doživetje. Pitona so ulovili na otoku. Osmo čudo sveta Pri riževih terasah Banaue, uvrščenih na seznam varovane dediščine Unesca, se mnogi vprašajo, kje so meje mogočega. V razgibanem območju severnega in tudi največjega otoka Filipinov so pred okoli 2000 leti pripadniki plemena Ifugao na skalnatem področju izdolbli terase, na katere so napeljali vodo iz reke, ki napaja riževe terase. Terase so znane kot ena največjih mojstrovin človeških rok. Na terasah še danes pridelujejo riž, ki ima zaradi težjih pridelovalnih pogojev tudi višjo ceno. Stopničaste terase so videti, kot da nimajo konca, in če bi vse terase postavili v ravno črto, bi zaobjele kar polovico Zemlje. MATEJA MAZGAN »Čokoladni« griči so ena največjih zanimivosti Filipinov. Na Filipinih je mnogo otrok ulice, ki na vse možne načine prosjačijo za denar ali hrano. - Št. 77-30. september 2011 -—— P W 22 RADIO, Ki GA RERETE NOVI TEDNIK TEDENSKi SPORED RADIA CELJE SOROTA, 1. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) NEDELJA, 2. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Dejan Glavnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 3. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Dejan Glavnik, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 4. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 5. oktober Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) ČETRTEK, 6. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 7. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Kranj) S && lgt z vai/vu 1\a, zfl va£ VSAK TQ-RJBK IN PBT6K J 3 Novi tednik in Radio Celje www.novitednik.com otednik Vse najboljše, Radio Celje! Radio Celje je minuli teden, natančneje 19. septembra, upihnil 57. svečko. Letos radijci k sreči nismo praznovali do kolen ali še čez v vodi, kot na primer lani in prejšnja leta, ko sta se ravno na rojstni dan našega radia večji del države in še zlasti celjska regija ubadala s poplavami. Zato smo še toliko bolj zadovoljni zarezali v rojstnodnevno torto. Foto: SHERPA Znanec pred mikrofonom: Dejan Glavnik S kolesa oziroma 5-letnega potepa okrog sveta pred mikrofon Radia Celje, bi lahko napovedali nedeljskega znanca gosta Dejana Glavnika. Kar nekaj zanimivosti bo natresel sogovornik, ki se prihodnji teden spet odpravlja na pot. Kam, bo povedal v nedeljo. Že danes, v petek, pa v gradu Komenda na Polzeli med 17. in 24. uro pripravlja poseben večer, v katerem ne bo manjkalo dobre glasbe, slovenskih vinarjev in drugih kulinaričnih užitkov. Glavnik bo namreč postavil na ogled fotografsko razstavo Svet je lep in predstavil dobrodelni projekt 100 koles za socialno ogrožene otroke v Sloveniji. Zagotovo pa bo Dejan Glavnik v nedeljo pripovedoval tudi o drugih idejah, ki so zrasle iz njegovega popotovanja po svetu. Foto: GrupA Slakova harmonika je umolknila Včeraj nas je pretresla vest, da je umrl legendarni slovenski narodnozabavni glasbenik Lojze Slak. Bil je mojster diatonične harmonike, avtor mnogih zimzelenih skladb in vodja Ansambla Lojzeta Slaka. Glasbenemu velikanu, ki je bil tudi redni gost Radia Celje, se bomo poklonili v ponedeljkovi oddaji Vrtiljak polk in valčkov, ki jo pripravlja Tone Vrabl. Foto: arhiv NT Fotografija naših bralcev in poslušalcev v družbi z Lojzetom Slakom je nastala v času akcije izpolnjevanja skritih želja leta 2007. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. MOVES LIKE JAGGER - MAROON 5 FT. CHRISTINA AGUILERA (5) 2. UP IN THE SKY - 77 BOMBAY STREET (4) 3. LOVE ON TOP - BEYONCE (1) 4. MAKE A MOVE - ROYAL TAILOR(3) 5. RAGGAMUFFIN - SELAH SUE (3) 6. SPACE BOUND - EMINEM (2) 7. POSTCARDS FROM A YOUNG MAN - MANIC STREET PREACHERS (5) 8. BETTY - BROOKE FRASER (4) 9. SLAVE TO THE MUSIC - JAMES MORRISON (2) 10. CRIMINAL - BRITNEY SPEARS (1) DOMAČA LESTVICA 1. ZVEZDE VEDO - JAN PLESTENJAK (2) 2. TRESE SE TRESE - ROBERT JUKIČ (5) 3. SAMO TI - SARA KOBOLD (3) 4. ZMOREM - MAJA KEUC (4) 5. PLEŠEM S KRVAVIMI PODPLATI - RES NULLIUS (5) 6. MOJA PRVA MISEL SI -TRISTAN (1) 7. SLADKA KOT MED - MI2 (2) 8. SAMO MALO (REMIX) - MAGNIFICO VS. GROOVYMAN (4) 9. ZAPLEŠI MALA - BOROOT, JASKO & ŽEVŽA (3) 10. PARTIGIANO DI AMOR - DARE KAURIČ (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO RAIN OVER ME - PITBULL FEAT. MARC ANTHONY NEW AGE - MARLON ROUDETTE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO POZDRAV Z LJUBEZNIJO - NINA PUŠLAR UMAZAN DEŽ - BIG FOOT MAMA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. ZJUTRAJ RADA DOLGO SPIM - POLKA PUNCE (5) 2. SVET SE NAJ VRTI -SREDENŠEK SEKSTET (4) 3. ČE SREČA TE KDAJ ZAPUSTI -ČAR (2) 4. SLOVENIJA SMO LJUDJE -ZAKA PA NE (3) 5. NAJ DEŽ SKRIJE MOJE SOLZE - MINUTKA (1) PREDLOG ZA LESTVICO VERJEMI V DOBRO - ŠESTICA SLOVENSKIH 5 PLUS 1. TI SI NAJLEPŠA OD NAJLEPŠE - ANS. SAŠO AVSENIK (23) 2. KAKOR ROŽA V VETRU SAMA - BISERI (5) 3. POJDI Z NJIM - GADI (3) 4. NJEN SLADEK SMEH -PAJDAŠI (1) 5. MOJE PESMI SO SANJE -PETOVIA KVINTET (4) PREDLOG ZA LESTVICO ŽIVLJENJE VE - VIHAR Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com. NOVI TEDNIK DNEVI TAKO IN DRUGAČE 23 Svetovni oziroma mednarodni dnevi pred vrati Za nami in pred nami je kar nekaj vsebinsko različno obarvanih svetovnih oziroma mednarodnih dnevov. Nekateri se namreč ob določenih datumih sklicujejo na svetovne, drugi na mednarodne dneve. Ja, imamo pa tudi evropske, če še niste vedeli. Tako na trenutke vlada kar precejšnja zmeda o tem, za kakšen dan kdaj pravzaprav gre: svetovni, mednarodni, evropski ... No, namen je dosežen: dan, ko naj bi se za hipec vsaj ustavili in razmislili o vsebini, na katero sicer kaj radi pozabimo v vseh preostalih dnevih letnega koledarja. Če potrkamo na svojo vest, se to pogosto zgodi ob kakšnem 1. novembru ali 8. marcu, ko svečke ali rožice krasijo spomin in zahvalo prav na konkreten dan, velikokrat pa je pred njim in za njim en dolg niiiiič. Pred vrati je prvi oktober, torej jutrišnja sobota, ki velja za dan starejših, vegetarijanstva, glasbe, arhitekture in habitata. Prvi ponedeljek v oktobru je svetovni dan stomistov, sledijo 5. oktober - svetovni dan učiteljev, 16. oktober - svetovni dan hrane, 17. oktober - mednarodni dan za odpravo revščine, 24. oktober pa si delita dan Združenih narodov in svetovni dan razvoja informatike. Sai Baba o 30. septembru Za lahkotnejše branje ob koncu tedna smo za vas povzeli še kaj je o enem izmed dnevov, in sicer o čisto navadnem 30. septembru, zapisal Sri Sathya Sai Baba, ki je za vsak dan v letu kakšno misel posvetil zahodnemu svetu. Vsakemu dnevu v koledarskem letu je posvetil stran razmisleka v knjigi z naslovom Sai Baba govori zahodu. Trideseti dan septembra je namenil razmisleku o jezi, ki si jo, tako pravi on, človek vselej »skuha sam« in nadaljuje:« Do jeze pride skoraj izključno iz razočaranja. Do razočaranja pa tako, da narobe oceniš okoliščine in se temu primerno navdajaš z napačnim upanjem.« In kdo poraja upe? Sai Baba pravi, da pričakovanja. Razočarana pričakovanja pa povzročijo skrbi in jezo. In zaradi česa se večina ljudi jezi? Na to vprašanje odgovarja s pojasnilom, da ta jeza vzbrsti takrat, ko nekdo hlini, da je nekaj, kar sploh ni. Še posebej, če pri tem vztraja, lahko mnoge razjari celo do skrajnosti. In nam ob koncu razmisleka na zadnji letošnji dan septembra položi na srce: »Če se zaradi nekoga jeziš, takoj pomisli na to, da se lahko preko njega nekaj naučiš oziroma se moraš naučiti. Izkoristi energijo, ki se želi izraziti v jezi, da boš intenzivno raziskal, kaj se moraš naučiti.« (Povzeto po: Stephan v. Stepski-Doliwa. Sai Baba govori zahodu. Stella. Šmarješke Toplice, 2001) Turistično mesto V Velenju so ob svetovnem dnevu turizma predstavili produkte za razvoj in promocijo turizma ter kulturnozgodovinske dediščine, ki so financirani iz evropskih skladov. Eno od novih turističnih pridobitev bodo odprli jutri. Mestna občina ima v kar enajstih različnih programih, ki jih sofinancira Evropska unija, svoje projekte za razvoj turizma. Skupno bodo zanje dobili kar 1,6 milijona evrov evropskih sredstev, sami bodo dodali še dobrih 260 tisoč. Najnovejša pridobitev je tako imenovana Pozojeva grajska pot okoli Velenja. Gre za 216 tisoč evrov vreden projekt, od tega je 184 tisoč evrov dala Evropska unija. V projektu so uredili tematsko pot, ki obiskovalce pelje od Vile Biance do gradov Šalek ter Ekenštajn, nato na grad Turn in mimo jezer nazaj do gradu Velenje. Ob tej priložnosti so izdali tudi knjigo in zgibanko o Pozojevi poti, pot pa so označili s tablami in izdelali maskoto Pozoja. Pot bodo uradno odprli jutri (v soboto). Pohod po poti se bo začel ob 9. uri pred Vilo Bianco. ŠK Ekološko le na papirju? 27. septembra, ob svetovnem dnevu turizma, je Zavod Celeia Celje pripravil brezplačen voden ogled starega mestnega jedra, ki je privabil sto obiskovalcev, medtem ko si je Stari grad ogledalo petdeset ljudi. V društvu Planet Zemlja pa so za svetovni dan turizma izvedli anketo med vodilnimi gospodarstveniki, člani vlade in poslanci državnega zbora ter nekaterimi posamezniki, ki so aktivni na področju ekologije. Zanimalo jih je njihovo okolju prijazno obnašanje doma, na delovnem mestu in na dopustu. Od 150 povabljenih je sodelovalo le 20 anketirancev. Tematika najmanj zanima politike, saj sta se odzvala le dva. Večina vprašanih je menila, da je njihovo poklicno in zasebno delovanje okoljsko odgovorno. Cena je sicer še vedno odločilna pri nakupu osebnega vozila, medtem ko je za izbiro počitniškega kraja najpomembnejša privlačnost izbrane lokacije. Na dopustu naj bi se vsi vprašani obnašali enako ekološko kot doma, a način prevoza na počitnice je v kar 85 odstotkih osebni avtomobil. TC 26. september, dan slovenskih lekarn Zdravila in samozdravljenje Ljudje danes zdravju posvečamo več pozornosti kot včasih, pa tudi bolj se zavedamo, da zanj lahko več naredimo sami in da je tisto, karvelikokrat rečemo »zdravje je naše največje bogastvo«, velika življenjska resnica. Farmacija je od nekdaj do danes zelo napredovala, razvija vedno nova zdravila in odpira možnosti zdravljenja. Številne bolezni, ki so bile včasih neozdravljive, se danes uspešno zdravijo in tudi nova spoznanja o njih prinašajo zopet nova, sodobnejša zdravljenja. Magister farmacije v lekarni pa je postal ne le uspešen izdajalec zdravil, ampak vedno bolj tudi svetovalec. Ima znanje in sposobnosti, da lahko v pogovoru z bolnikom oceni resnost njegove zdravstvene težave, postavi »samodiagnozo« in izbere primerna zdravila za samozdravljenje ali mu svetuje obisk pri zdravniku, če gre za zdravstveno stanje, ki za samozdravljenje ni primerno. Obiskovalci naše spletne strani www.ce~ lekarne.si lahko pobrskate in poiščite nasvete za samozdravljenje pod rubriko Nasveti farmacevta. Obiščite nas v naših lekarnah in si oglejte naš novlpriroinikza bolnike SAM0ZDRAVUEHJE, ki smo ga ustvarili slovenski lekarniški farmacevti. Vsebuje priporočila za samozdravljenje kar 35 zdravstvenih težav in je opremljen s podatki, katera zdravila za te težave lahko uporabite, kemijskega ali naravnega izvora ali tudi zdravilna zelišča. mami, pomagali ti bomo, samo da te imamo<. Zdaj smo vsi zadovoljni, da gremo po tej poti. Seveda še vedno uporabljamo škropiva, vendar samo naravna. Izvlečki iz kopriv, prevretki iz pelina, tudi v trgovinah se najde izdelek iz naravnih izvlečkov. Je pa res, da sem se morala veliko učiti. Veliko sem prebrala, se udeleževala različnih izobraževanj in ekskurzij, zelo veliko se pa naučiš z lastnimi izkušnjami in delom.« Nič dražje Na 4,5 hektarja veliki kmetiji rastejo zelo različni pridelki. »Mož je zaposlen v premogovniku, vendar mi vsi pomagajo. Hči pride v petek, pomaga pripraviti izdelke za tržnico, sin sodeluje tudi čez teden. Skratka, kdor ima čas, je vpet, ob sobotah mi pomagajo pri prodaji na tržnici.« Oblakovi so s svojimi pridel- ki prisotni na tržnicah v Velenju in Šoštanju, možen pa je tudi nakup na domu. »Ljudje pridejo k nam tudi zato, da vidijo, kje raste zelenjava. Če nimamo dovolj nabranega pridelka, gremo na njivo in poberemo, če kaj potrebujemo. Na splošno bi rekla, da ekološko pridelana hrana še ni toliko znana, čeprav zanimanje raste. Res je, da je pot do pridelka nekoliko težja, ker nam čisto vse ne uspe, marsikaj pa še predelamo v marmelade, sokove, namaze in kaj podobnega.« Tako so dnevi napolnjeni tudi z vlaganjem, vkuhava-njem ali drugo predelavo tržnih viškov. Seveda tudi s krmljenjem živine, saj Oblakovi na ekološki način redijo prašiče, kokoši, koze, ovce, tudi govejo živino. »Kmetija je bolj majhna, meso prodajamo strankam v manjših količinah, saj živine ni veliko. Cene? V zadnjih letih niti pomislimo ne, da bi karkoli podražili. Prizadevamo si za pridelavo hrane višjega kakovostnega razreda, kar pa se ne odraža v prodajni ceni, saj si dražiti ne upamo. Previsoke cene bi ljudi zagotovo odvrnile, tako da so cene podobne kot pri integriranih pridelovalcih. Mogoče je tudi to razlog, da je zanimanje vedno večje.« Zvonka, ki zatrjuje, da jo misel na zdravo hrano spremlja iz otroštva, je zagotovo eden od dokazov reka »kar te ne ubije, te okrepi«. »Če bi to delala zaradi denarja, potem ne bi šlo, to ni prava pot za ne vem kakšen zaslužek. Pomembno je delati s srcem, delo ti mora nekaj pomeniti. Zato rade volje svetujem, kako pripraviti in uporabiti naravne pripravke. Da človek, ko gre po poti, utrga koprivo, jo namoči in pripravi zvarek za krepitev rastline. Užitek, ko vidiš rasti lasten pridelek, je nepopisen. Tudi to je eden od načinov, da se zdravi naučijo zdravo živeti.« URŠKA SELIŠNIK Dobrote s Celjskega v potujoči trgovini Tovornjak - potujoča trgovina z dobrotami slovenskih kmetij bo stal v Drešinji vasi. Projekt Dobrote Slovenije je pred časom zaživel v Ljubljani z namenom, da združi slovenskega potrošnika in pridelovalca, izboljša našo prehrano ter ohranja okolje, v katerem živimo. Zdaj se širi tudi v druge dele Slovenije in od srede bodo slovenske dobrote na voljo tudi v posebnem tovornjaku - potujoči trgovini, ki bo oktobra stal pri vrtnarstvu Botanika v Drešinji vasi. V tej potujoči trgovini, ki bo odprta tako kot vrtnarstvo vsak dan od 8. do 18. ure, bodo na voljo pridelki s kmetij z našega območja, od kruha, mleka in mlečnih izdelkov, do zelenjave in sadja. Gre za pridelke z ekoloških kmetij ali s kmetij, ki se v takšne še preusmerjajo. Pomembno je, da gre za hrano lokalnega izvora, saj je naš or- ganizem nanjo najbolj navajen. Po besedah Maje Podgornik iz Botanike tudi v vrtnarstvu že nekaj časa pridelujejo ekološke vrtnine, ki jih bodo ponudili, in so zato pozdravili pobudo o takšni prodaji, ki povezuje kmete in potrošnike. V Ljubljani so v okviru projekta na osrednji tržnici po- stavili še nekakšen ekomat, ki spominja na tiste z nezdravimi prigrizki, vendar pa so v njem pridelki slovenskih kmetij, dostopni v vsakem trenutku. Morda ga bomo dočakali tudi na Celjskem ... TC NOVI TEDNIK EKOLOŠKE KMETIJE 25 Lepe njive s prekrasnimi razgledi Vsako leto konec septembra pripravi Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije oziroma Zveza Biodar mednarodni dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških in biodinamič-nih kmetijah. V nedeljo so tako svoja vrata odprle nekatere slovenske kmetije, predstavile svojo dejavnost, pripravile degustacije in obiskovalcem ponudile svoje pridelke. Na Celjskem so obiskovalce že od jutranjih ur pričakovali na kmetiji Franca Mesojednika v Slatini pri Šmartnem v Rožni dolini in na kmetiji Antona Zdolška v Slatini pri Ponikvi. S kmetije Lepe njive, kot po Gospodar Tone se je na domače rečejo pri Zdolškovih, tej domačiji rodil, vendar se so čudoviti razgledi na konjiške griče in doline na eni strani, na drugi pa na šentjurski konec. Ob lepem vremenu se menda vidi vse do Sljemena na Hrvaškem. Mimo njih vodi Lo-ško-zbelovska planinska pot, obiskovalce pa bi radi ustavili na svoji kmetiji tudi z ogledom 300 let stare kmečke hiše s črno kuhinjo, zato razmišljajo, da bi jo ohranili in predstavili ljudem. s kmetovanjem intenzivno ukvarja šele zadnja leta. Prej je bil namreč obrtnik, nekaj let tudi občinski svetnik v Šentjurju, žena Darinka pa je hodila v službo. Že 12. leto kmetujejo ekološko, v kar jih je »nagovoril« pospeševalec Zdravko Brglez. »Pri nas je kmetija že pred tem bila dokaj čista, tako da nismo imeli težav pri preusmeritvi,« pove Zdolšek in nas popelje nao- krog, med njive z zeljem, solato, čebulo ... Z ženo, ki je upokojena, gospodarita na 9 ha veliki kmetiji, 6 ha je obdelovalne zemlje, v najemu pa imata še 3 ha zaradi kolobarjenja. Njive morajo biti ograjene, saj jim sicer srne vse pojedo. Na delu zemljišča pa ima zadnja leta še težave z težko uničljivo ambrozijo. Redita tudi tri glave živine, prašiče in kokoši za jajca. Otroci pomagajo, kolikor lahko, saj sta najstarejša dva že od doma. Grega je zaposlen kot fiziote-rapevt v košarkarskem klubu v Laškem, Klemen je profesor za telesno vzgojo in dela na šentjurskih šolah. Tudi najmlajša dva bosta z začetkom študijskega leta prišla domov samo ob koncu tedna, saj Rok SPODBljfi JE. ZGODBErpfil izb I ramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami in storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah. ob torkih v Novem tedniku Pilite nami tednik;ffint-rc.si Ne Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pijejo jih: Ro biče v i s Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Biro bit, vrtnar Mirko fcraSovec iz Vojmtca, proizvaja le i: mleka Marjan Turniek iz Lokrovca, Janez Uplaznik iz žalskega. Mikropisa, Mizarstvo Kovač iz Mozirja... In katero podjetje, kateri podjetnik jeza vas spodbudna zgodba? Zdenko Rahten iz Šentjurja: »Z ženo doslej še nisva bila na takšnem dnevu odprtih vrat. Zanj sva izvedela v časopisu in potem preverila na internetu, katere kmetije so vključene, pa sva si vzela čas in prišla pogledat. Sicer pa imava vrt, tako da nekaj sama pridelava.« Anton, Anja, Darinka in Rok Zdolšek pred 300 let staro kmečko hišo, v kateri so se rodili številni Antonovi predniki in tudi on. Zdaj bi jo radi ohranili kot zanimivost za goste. Ekološka kmetija Zdolšek v Slatini pri Ponikvi je v nedeljo odprla svoja vrata Erika Novak iz Celja: »Zdolškove poznam že dlje časa in sem prišla, ko sem na radiu slišala za dan odprtih vrat. Ekološka pridelava se mi zdi pomembna, saj imam malo vrta in pazim, kako pridelam zelenjavo. Ostalo kupim v večjih centrih, pri tem pa pregledam tudi deklaracije, ne samo cene.« študira v Mariboru varstvo okolja, Anja pa se je našla v študiju glasbe. Na tržnicah s stalnimi kupci S prodajo na tržnici v Celju so se prvič srečali pred leti, ko je bila prireditev Podeželje v mestu. »Najprej nisem bil najbolj navdušen, da bi prodajali na stojnicah, zdaj pa sem zadovoljen. Vsako soboto odpeljem ženo na tržnico, sam pa grem v Mer-cator center, kjer prodajamo ekološki kmetje. Ponujam vse vrste zelenjave, tudi skuto in mleko, če ju stranke naročijo. Pozimi imamo tudi kislo repo in zelje. Letos je prvič obrodil nasad poljskega muškata, jedilnega grozdja, ki so ga kupci zelo dobro sprejeli,« razloži Anton Zdolšek in doda, da kljub temu kdaj česa nima, po možnosti ravno tistega, kar bi kupec želel. »Po česnu na primer je veliko povpraševanje, zato ga bom še posadil.« Nekateri kupci se pri njem oskrbujejo vsako soboto in bili so tudi med nedeljskimi obiskovalci kmetije. Prijetno druženje, pokušine domačih dobrot in ogled kmetije s staro kmečko hišo - tokratna nedelja je bila res nekaj posebnega. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Roman Kroflič iz Celja: »Že nekaj let kupujemo pri gospodu Zdolšku v Mercatorju in sicer vse, kar prodaja. Kadar česa ni imel s seboj, sem se odpeljal tudi k njemu domov. Oskrba z ekološko pridelano zelenjavo meni sicer ne pomeni toliko kot ženi, ki je glede tega zelo osveščena. Se pa strinjam, da je bolje kupiti na kmetiji kot pa v trgovini, čeprav je označeno kot bio.« 26 ZA AVTOMOBILISTE / MALI OGLASI NOVI TEDNIK Mercedes benz kupe razreda C Kupe C razreda in SLK Slovenski trg je bogatejši za dve novosti, obe iz Mercedes Benza. Tako je že na voljo novi mali roadster SLK, vozilo, ki je pred dolgimi leti razburilo avtomobilski svet s kovinsko zložljivo streho. Avto je naprodaj v kombinaciji s tremi bencinskimi motorji z močjo do 135 do 225 kW, medtem ko je dizelska izvedenka napovedana za jesen (250 CDI, 150 kW). Še nekaj kasneje se bo pojavila varianta AM G, kar pomeni, da bo to vrh ponudbe. Uradni predstavnik Mercedes Benza pri nas upa, da se mu bo letos in prihodnje leto posrečilo prodati od 10 do 12 avtomobilov, pri čemer je najcenejši SLK (200 blue efficiency) naprodaj za 41.470 evrov. Nekoliko drugačen je kupe C-razreda. S 459 centimetri dolžine je enako dolg kot limuzina razreda C, pa seveda nekaj nižji, medtem ko gre v prtljažnik 450 litrov prtljage ali 25 litrov manj kot v limuzino. Vsega skupaj lahko kupci izbirajo med šestimi motornimi izvedenkami, in sicer dvema dizelskima in štirimi bencinskimi. Dizelska agregata zmoreta 125 oziroma 150 kW (220 CDI in 250 CDI) in sta serijsko opremljena z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom. Začetni bencinski štirivaljnik z oznako 180 ima 115 kW in prav tako ročni menjalnik, medtem ko ima različica 250 že motor s 150 kW in sedemstopenj-ski samodejni menjalnik 7G tronic. Na vrhu bencinske ponudbe sta dva šestvaljni-ka z močjo 225 kW oziroma 336 kW, kar velja za varianto AMG. V najcenejši izvedbi je kupe C-razreda naprodaj za 31.800 evrov, kar pomeni, da je približno 600 do 800 evrov dražji od primerljive limuzin-ske izvedenke. Letos naj bi na slovenskem trgu prodali 40 teh kupejev. JK www.novitednik.com Ročna avtopralnica & polirni center F1 • ročno čiščenje vozil • poliranje • zaščita laka vozil (do 7 let) - • kemično globinsko čiščenje naročila na tel: 031 344 388 DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto \ Grancabrio AVTO TI TRI T AVTO JURIJ d.o.o. DR0FENIK0VA16, 3230 ŠENTJUR 070/840-490; 03 749 26 50 Citroen C4 Picasso 1.6 HDI16V EXCLUSIVE F1 prev. km.: 145.000 Dodatna oprema: avtomatska klima, avtomatik fl prestave na volanu, parkirni senzorji, abs, esp, zatemnjene šipe, tempomat, meglenke, kov. barva, radio CD, naslon za roko... sport za globoke žepe Grancabrio sport je nova in hkrati najmočnejša izvedenka tega kabrioletskega športnika, ki prihaja iz italijanskega Maseratija. Navzven se ta različica od drugih loči pa črni motorni maski, 20-palčnih platiščih in črnih obrobah vetrobranskega stekla ... Seveda je nekoliko spremenjen tudi motor. To je še vedno 4,7-litr-ski osemvaljnik, ki pa je pridobil 10 KM in ima po tovarniškem zatrjevanju za šest odstotkov nižjo porabo (tovarniško povprečje naj bi bilo 14,5 litra). Agregat tako pod črto ponuja 331 kW/450 KM in ima 510 Nm navora. Po tovarniških podatkih je najvišja hitrost 285 km/h, do 100 km/h pa pripelje v 5,2 sekunde. Cena za slovenske kupce še ni znana, bo pa verjetno okoli 150 tisoč evrov. JK VARNE VOŽNJE Info: ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, 3000 Celje Tel.: 080 20 86 Gsm: 041 674 338, 041 646 948 www.zsam-celje.si, e-mail: zsam.celje@siol.net Organiziramo: TT73 H.H.MW1J.1MIIHI HITRI KREDITI Celle: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI - možnost Izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja U-H^lim^HMI PRODAM 3857 KUPIM OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnik 1989 naprej, gotovina takoj, kupim. Telefon 031 783-047. Š 420 RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1997 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. Š 264 KARAMBOLIRAN ali dotrajan avto kupim. Telefon 051 301-611. Š 432 STROJI PRODAM ROČNO stiskalnico za grozdje, »gusast« podstavek, s košem, 80 do 100 kg, zelo ugodno prodam. Informacije po telefonu (03) 5461-561, 070 894-505. 3815 TRAKTORSKI mulčer, širina 107 cm, širina 127 cm, prodam. Telefon 031 832505. 3838 Wilcom d.o.o. Bukovžlak 40, Teharje Gradbeno mehanizacijo ODDAM V NAJEM: -MINI BAGER -DEMPER -VAUAR, VIBRAf PLOŠČO itd. 041:945-957 Pokličite, ne bomo vas razočarali! IN ODKUPI POSOJIL DO4.000 EUR i Do 36 iMMcev na osnovi OD, potopile i ¿'j i A »'i ¡i i IH ¡i =pj i i PE CELJE. III. XIV. dhrizij« 14, S 03/4257000 i IZPLAČILO TAKO JI 03/4900336 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor MOTORNA I VOZILA MOTORNO kolo Flexer 25 inovo prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 972553. KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 3803 POSEST PRODAM dO 4.500 |h upokojen« ■ g uposlent |Q Cl, Ljubljanikt c. 71 4.0 3.7.33 3.7 02/2341000 Staneta Rozmana 16,02/521-3000 BONAFIN PLUS d.o.o. Slovanska 27,1000 Ljubljana ŠIVALNI stroj Bagat, v omarici, zelo ugodno prodam. Telefon 051 3 25-474. 3837 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 041 807-853. Š 435 MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Telefon 041 818-899, popoldan. 3873 MANJŠI traktor Pieer, 32 km, letnik 1979, pogon 4 * 4, zavore, nepregibni, prodam. Telefon 031 722-641. 3874 MLIN Čekičar, traktorski, 10 t/uro, prodam. Telefon 031 839-090. š 437 CENTER mesta Celja. Prodamo ali oddamo trgovski lokal, Miklošičeva - Stanetova ulica, velikost 61,40 m2, vhod z ulice, izložbena okna. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1929 m2, prodamo za 180.000 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Teharska cesta, Prodajalna, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 490.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa, po dogovoru. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n 200 m od Šempetra, smer Polzela, Ločica ob Savinji, 600 m od avtoceste prodam manjšo hišo, v celoti obnovljeno 2011, nova streha, okna, fasada, parketi, instalacija kopalnice in nova, nadstandardna oprema, prodam. Cena po dogovoru, v račun vzamem stanovanje. Telefon 031 493-944. 3675 V CELJU blizu Starega gradu prodam staro hišo z zemljiščem, primerno za vikend ali možnost novogradnje. Informacije po telefonu (03) 5461-561, 070 894505. 3815 VIKEND na relaciji Celje-Laško prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 3860 CELJE, Okrogarjeva. Prodamo 1/2 stanovanjske hiše, garaže ter gospodarskega poslopja z dvoriščem v Okrogarjevi ulici v Celju, stan. stavba 82 m2, garaža 34 m2, gospodarsko poslopje 17 m2, dvorišče 200 m2, zgrajene 1950-1955, obnovljene 1977, ogrevanje na trdo gorivo, voda, elektrika, telefon, asfaltni pristop, za 50.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Lopata, Gorica pri Šmartnem. Atrijsko stanovanjsko hišo v Gorici pri Šmartnem (Lopata), 6 km od centra Celja, 500 m od lokalne avtobusne postaje, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, garaža v kletnih prostorih hiše za dva avtomobila, zelo dobro vzdrževana notranjost hiše in dvorišče, priključki: elektrika, voda, 3-prekatna greznica, telefon, internet, ogrevanje na kurilno olje, prodava za 240.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198 ali 041 216-622. n ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198. n VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku z lesenim objektom z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2 vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n ZAZIDLJIVO zemljišče v Vojniku prodam. Telefon 041 801-724. 3881 KUPIM BIVALNI vikend, do 20 km oddaljen iz Celja, kupim. Telefon 031 532-157. 3839 STANOVANJE, vikend oz. brunarico ali kmečko hišo, do 30.000 EUR, kupim. Telefon 070 561-473. 3877 ODDAM CENTER mesta Celja. Oddamo lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta 10, velika izložbena okna, velikost 60,93 m2. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n OGRHVAJTH DO 20% CENEJE ZIMA JK PRED VRATI, Z VGRADNJO ■ ■ m SISTEMAiugorile« v lii-oli. dclivnicah o*, mneh objektih II U« 1' ■■■rt m.Iji pi i h r,lili J i Jo kmilnejiJ ol|J .ili pliu.i'" i-i VEČ KOT^^ zadovoljnih kupcev. Testirano in patentirano v Nemčiji Neomejena T uporaba is strani proizvajalca! ^VTOOPREMA LED OGLAŠEVANJE - avtokamere, - atraktivne lokacije - vzvratne kamere CE, MB, NM - LED dnevne luči , . ODKUP IN PRODAJA PO( ITNISKIH VOZIL j I -parkirni senzorji _najcenejSe ztmovanje počitniških vozfi ^ ^ - vzvratna ogledala računalniške storitve * - LCD vzglavniki -spletne sirar>i,dokufnenii,sveiovanje,.. Tečaj CPP 3. 10. 2011 ob 15. uri Tečaj za izbris kazenskih točk 6. 10. 2011 ob 16. uri Varna vožnja za voznike začetnike 14. 10. 2011 ob 14. uri NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 www.ribarnica-kovac.si Brezplačna dostava rib in morskih sadežev na vaš dom. PROSTOR za priročno delavnico ali skladišče (ali garažo) dajem v najem. Telefon 041 262-063. 3795 LOKAL v Celju, Nova vas, stavba Energetike, 68 m2, primeren za storitveno dejavnost, predstavništvo, pisarno ali ordinacijo, oddamo ali prodamo. Informacije po telefonu 031 757-894. MENJAM 3741 STANOVANJE PRODAM odkup zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje DVOSOBNO stanovanje v Novi vasi v Celju, 50 m2, delno opremljeno, kabelska TV, telefon, 2. nadstropje, stanovanje je obrnjeno na zahod, stolpnica ima dve dvigali, prodam Telefon 041 436-728, 070 287-493. 3793 OPREMLJENO enosobno stanovanje, 39 m2, v Čopovi ulici 25 v Celju prodam. Telefon 031 642-498. 3808 STANOVANJE v Celju, Stritarjeva ulica, 64 m2, plus 48 m2 neizdelane mansarde, mestni plin, adsl, zraven 35 m2 parkirnega prostora, s kovinsko garažo in 15 m2 garsonjero v sosednji stavbi, zemljiškoknjižno urejeno, prodam vse za 68.000 EUR. Telefon 070 348-460, Bojan. 3820 ŠTORE. Prodamo novo stanovanje neto tlorisne površine 47,45 m2 v III. etaži, z balkonom in kletjo (dvigalo) in garažno mesto 12,90 m2 v I. etaži stavbe na Kovinarski ulici v Štorah, stanovanje za 58.500 EUR in za 6.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ODDAM LISCA. Manjšo stanovanjsko hišo s parcelo, 700 m2, menjam za garsonjero v Laškem ali prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 498-561. CENTER mesta Celja. Prodamo pritlično stanovanje na Muzejskem trgu 8, primerno tudi za poslovno dejavnost, parkirišče zagotovljeno, velikost 116 m2, ogrevanje na mestni plin, cena 119.000 EUR. Informacije (03) 4915060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, Čopova ulica 17. Prodamo opremljeno enosobno stanovanje, velikost 39,55 m2, cena 52.900 EUR. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n CELJE, center. Dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n PRODAM 32823 CENTER mesta Celje. Oddamo moderno stanovanje v Miklošičevi - Stanetovi ulici, velikost 70 m2, opremljeno, klimatizirano, mesečna najemnina 350 EUR plus stroški, Vseljivo 2. 10. 2011. Informacije (03) 491-5060; 051 305432; Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n SAVUDRIJA. Oddam novejši počitniški apartma, za eno do štiri osebe, klima, TV, parkirni prostor, bližina plaže. Telefon 031 271-662. 3429 V CENTRU Celja oddam v najem opremljeno garsonjero, veliko trisobno stanovanje in dvosobno stanovanje. Telefon 030 265-584. 3840 ENOSOBNO stanovanje, Izola, staro jedro, 24 m2, svetlo, 70 m od morja, oddam. Telefon 031 370-486. p OPREMLJENO stanovanje za dve do tri osebe, vseljivo takoj, oddam. Telefon 041 650-737. 382 OPREMLJENO garsonjero oddam v najem za nedoločen čas. Telefon 051 813-731. 3864 Ä * Finančni lizing ATKA Z nami vedno nekaj prihranite! Atka Prima d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 AKUSTIKA PRODAM PRODAM RABLJENO kuhinjsko pohištvo z vsemi aparati v funkciji ugodno prodam. Ogled in cena po dogovoru. Telefon 041 948-401. BUzHjUuvdo dobrega/curtomobLLcu OTROŠKO diatonično harmoniko Kotnik, C, F, B, ugodno prodam. Telefon 040 611-212. 3846 OZVOČENJE, pevsko, za ansambel, znamke HH England, 200 W, 6-kanalno, kompletno, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 3844 NOVI diatonični harmoniki, Be, Es, As in otroško, C, F, B, ugodno prodam. Telefon 031 485-488. 3858 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon (03) 5414-326. 3754 KRAVO simentalko, s teletom bikcem, staro 5 let, prodam. Telefon 041 803-254. 3794 PRAŠIČE, težke 40 kg, krmljene z domačo hrano, prodam. Telefon 051 228-996. L 304 PRAŠIČKE, težke 30 kg, prodamo. Telefon 5488-158. 3825 ŽREBETA, starega 6 mesecev, črno belega, prodam. Možna menjava za bikca. Telefon 031 705-771. Š 431 TELICO, čb, staro eno leto, prodam. Telefon 041 579-358. Š 433 DVE telički simentalki, po 200 kg, prodam. Telefon 041 829-906. 3848 ZLATE prinašalce, stare 3 mesece, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5821-093, 051 344-275. 3859 TELICO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon (03) 572-5236, 040 184-956. 3863 BIKCA, ls in čb, težkega 110 in 120 kg, prodam. Telefon 031 447-195, (03) 5795-652. Š 438 BIKCA, črno belega, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882. Š 436 DVE telici simentalki, breji devet in sedem mesecev, pašni, mlečne pasme in dva prašiča, krško-poljske pasme, težka okrog 100 kg, prodam. Telefon 031 461-158. 3878 KRAVO simentalko, staro 4 leta, brejo, prodam. Telefon 041 529-287, v večernih urah. 3880 SAŠKE race in bele gosi prodam. Telefon 041 801-724. 3881 H!TRO NAROČITE NESNICE grahaste, rjave, črne in bele ter težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic, petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763-800. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možno očiščeni odojki in svinjske polovice, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. Š 401 PUJSE, težke od 20 do 150 kg, možnost tudi dostave, ugodno prodam. Telefon 041 655-528. Š 390 Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ^^^^ tudi letnik 2011 ^^^^ ^^^^ s prilogo TV-OKNO! ^^^^ Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev p 28 MALI OGLASI / INFORMACIJE NOVI TEDNIK Uspešno podjetje s 60-letno tradicijo ZAPOSLI elektromonterja (več delavcev) • IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri • zaželeno 2 leti delovnih izkušenj • veljavno vozniško dovoljenje B-kategorije (zaželeno tudi C-kategorije) • zaželeno znanje vsajenega tujega jezika (angleško, nemško) Pogodba o zaposlitvi se sklene za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Kandidati morajo k prijavi predložiti: • vlogo s kratkim življenjepisom • kopijo zadnjega šolskega spričevala • pregled dosedanjih zaposlitev Kandidati morajo poslati vloge z dokazili do 6. 10. 2011 na naslov: ELEKTROSIGNAL, d.o.o., Lava 6a, 3000 Celje. KUPIM VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223. Š 261 KRAVE, telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 373 TELIČKO simentalko ali belgijsko plavo, od 150 do 170 kg, kupimo. Telefon 031 889-826, (03) 541-9709. 3851 mmm astrologinja jasnovidnost IBIOTERAPIJE (1041404935 PODARIM PSA mešanca, starega 5 mesecev, podarim dobrim skrbnikom. Telefon (03) 5725150, 051 857-979. 3821 PRODAM GROZDJE, belo in rdeče, prodam. Telefon 041 834-904. 3548 KROMPIR, krmni in jedilni, v vrečah po 30 kg, prodam. Telefon 041 742-334. 369 BELO in rdeče grozdje prodam ali menjam za koruzo. Telefon 031 637-267. 3701 odjava KORUZO v zrnju, ječmen in krmni krompir prodam. Telefon 041 663-137. 3752 NEŠKROPLJENO grozdje jurka prodam. Telefon 051 621-738. 3817 DOMAČI borovničevec in višnjevec, namočena v domače žganje, kakovostno, prodam. Telefon 041 210-119. 3819 SUHO koruzo v vrečah prodam. Telefon 031 317-714. 3831 MODRO frankinjo prodam. Telefon (03) 580-5622. 3849 MOŠT prodam ali zamenjam za bukova drva. Cena 0,60 EUR. Telefon 041 837179. 3837 VEČ vrst domačih jabolk, za ozimnico, manj škropljenih, prodam. Telefon 031 490-822. 3845 KORUZO v zrnju, lansko, naravno sušeno, prodam. Telefon 031 209-011. 3856 300 litrov mošta, jurka, neškropljenega, za 100 EUR, prodam ali menjam za 2 metra bukovih drv. Telefon 041 524788. 3855 RDEČE vino, sorte modri pinot in mošt, belo mešano ali sortno, beli pinot, rizling in chardonnay, prodam. Telefon 031 821-987. 3868 KORUZO, zrnje, sveže, z njive in slamo v okroglih balah, prodam. Telefon 031 839-090. š 437 GROZDJE modre frankinje ter mošt laškega rizlinga, sauvignona in rumenega muškata prodam. Telefon 031 782708. 3882 OSTALO PRODAM VILEVALDEBEKPULA Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega življenjskega obdobja? ^ Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas! Informacije: Anton Turk Telefon: 031 324103 E-pošta: turk.anton@cm-celje.si BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-205. 3324 SUHA bukova drva, »cepana«, cena 50 EUR/m, prodamo. Telefon 041 822890. 3686 SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860. 3765 DRVA, brezova, razžagana, »cepana«, prodam. Telefon 041 324-996. 3730 BUKOVA drva, metrska ali kratko žagana, z dostavo ali brez, prodam. Telefon 031 846-444. 3818 OVCO in ovna, za rejo ali zakol ter seno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 965-946. 3822 SUHO smreko, 6 cm in kmetijske stroje, možna menjava, prodam. Telefon 031 767-927. 3843 BUKOVA drva, 8 m3, prodam. Telefon 041 524-358. 3842 KROMPIR za ozimnico, bio pridelan, suha bukova drva, suh lipov les in 1 ha koruze za zrnje, okolica Celja, prodam. Telefon 041 678-221. 3834 DRVA, bukova ali mešana, lahko nažagam in dostavim, prodam. Telefon 031 351666. 3841 mmm astrologinja 0906430 SUHA gabrova drva prodam. Telefon 041 696-004. Š 434 SUHA bukova metrska drva prodam. Telefon 051 822-360. 3847 JOGI Meblo, dva kosa, 190 - 90, pluto za pod, parket, 8 m2, debelina 2 mm, prodam. Telefon 041 718-306. 3852 KRAVO, drugič brejo, prodam. Prodam tudi koruzo v zrnju, lahko dostavim. Telefon 031 351-140. 3841 KOVINSKO cisterno za kurilno olje, 2.000 l in siporeks, 5 cm, zelo ugodno prodam. Telefon 041 767-797. 3876 SUHA bukova drva, možna dostava, prodam. Telefon 051 890-518. 3879 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold *o * X&K ZLATARNA KRAGOLNIK V ZLATARNI KRAGOLNIK * > V CITYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje ^nternet (telefonija (televizija T U R M S E K 03 42 88 198 www.tjrnselc.si i nfo@turnsek.net IZVAJAMO kompletna dela na kanalizacijskih sistemih, izgradnja dvorišč, strojni izkopi in prevozi ter ostala gradbena dela po dogovoru. Telefon 051 377900, GMG Vinder, d. o. o., Zadobrova 126, Škofja vas. 3478 KAKOVOSTNO in ugodno polagamo keramiko. Telefon 070 744-452, 041 900891. Saltera, d. o. o., Grobelce 33 b, Sveti Štefan. 3553 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 3734 POLAGAMO vse vrste parketa; brušenje in lakiranje laminatov, keramike, toplih podov, plute, opažev ter polagamo ostale vrste talnih, stenskih in stropnih oblog. Telefon 041 377-620. Štefan Šalamon, s. p., Gomilsko 80 a. 3799 3800 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. www.radiocelje.com ŽARNI grob oddam na celjskem pokopališču. Telefon 031 620-417, (03) 5451229. 3832 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104. 3875 HIPKO vam ugodno nudi selitve in kombi prevoze. Hitro in zanesljivo. Vse dni v tednu. Telefon 031 732-381. Hipko-prevozi, Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, 3261 Lesično. p KABELTRADE www.kabeltrade.si Starovaška 17a, 3311 Šempeter v Sav. dol. Iščemo osebo za delovno mesto SKLADIŠČNIK, VOZNIK Nudimo: delo za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Enoizmensko delo za polni delovni čas Pogoji: V. stopnja izobrazbe, izpit B- in C-kategorije, izpit za viličarja. Pisne vloge z dokazili pošljite v roku 10 dni od objave na naslov: KABELTRADE, d.o.o., PE Žalec, Celjska cesta 8, 3310 Žalec. Celje Poročili so se: Tadeja AN-ŽIN in Vedran LONČARIC oba iz Ljubljane, Elena FA-NICA in Igor SENIČAR, oba iz Celja, Šemsada HEPIC in Dani STRNAD, oba iz Celja, Nataša KOČIC iz Banje Luke in Mladen MILIDRAGOVIC iz Celja. Laško Poročila sta se: Sergeja AMON in Aleksander JE-LOVČAN, oba iz Trbovelj. Žalec Poročili so se: Martina PFEIFER iz Zg. Motnika in Mitja VRENKO iz Tabora, Doris JURENEC iz Polzele in Janko SITER iz Podgorja pri Letušu. Mozirje Poročila sta se: Sonja PIRC in Primož KUHAR, oba iz Šmartnega v Tuhinju. Velenje Poročili so se: Alma HA-SANBAŠIC iz BiH in Zijad PRELIC iz Velenja, Sibila Klara AUSER in Milan PONGRA-ČIČ, oba iz Velenja, Danijela DREV in Andrej SITAR, oba iz Velenja. Celje Umrli so: Frančišek TKALEC iz Šmarja pri Jelšah, 78 let, Bogomil PEJHA iz Celja, 82 let, Maksimiljan ROM iz Liboj, 79 let, Anton BRUSL iz Klanca, 68 let, Jožef MLAKAR iz Laškega, 77 let, Ana LENART iz Mozirja, 58 let. Laško Umrli so: Amand TURN-ŠEK iz Prapretna, 87 let, Janez DEBEVC iz Ložnice pri Žalcu, 84 let, Ljudmila SINKOVIČ iz Klokočovnika, 83 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Branko BABIČ iz Kunšperka, 41 let, Ana Marija HALER iz Osredka pri Podsredi, 91 let, Marija KLAUŽAR iz Vetrnika, 83 let, Marija RIBEŽL iz Štor, 86 let, Eduard GRETIC iz Spodnje Negonje, 70 let, Stojan JANC iz Rogaške Slatine, 53 let. Žalec Umrli so: Lidija VIRK iz Ojstriške vasi, 50 let, Danica ŠTORMAN iz Braslovč, 47 let, Ljudmila ARH iz Bleda, 87 let. Mozirje Umrla sta: Anton ŽUNTER iz Nizke, 94 let, Marija NA- paketi -i — ..:-. »Tram TIllTUUJl TUUONIJà SS2) 256/256 •i-.i hM>i Začetni i - MM/i Začetni piku. [PidtOVU 75 e J * Prečviieii ft TV sprcjenwik. 1 iïpiftnf DVB-C -liani« don • '¡Prtyjirtv k- rjenirar iroina na tàmotyi Cd|a f ifcatco, Stor, Dotrne-, Nim Certi*-, Wandiça, MrJrw rt slcMKf OnOca n NOVO S . pon.20-00 Zdrava so* P° .. ret 20.00 Reurea^c«a cet. ¡¡.et 20-30 Športna rep- <*■ ■uKatrce sob-l^0 ■ „Ätn operaterju NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 V SPOMIN ŠTEFANU AVŽNERJU (18. 12. 1939 - 1. 11. 2008) Minevajo žalostna tri leta, kar nas je zapustil dragi mož, brat in prijatelj. Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila. Žalujoča žena Slavica Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je daleč nad biseri. ZAHVALA Zapustila nas je TEREZIJA CVIKL rojena Plešnik iz Vizor, Nova Cerkev (18. 12. 1927 - 13. 9. 2011) Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice, prababice, sosede in znanke se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, nam finančno pomagali, darovali za sv. maše, cerkev in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo mariborskemu nadškofu in metropolitu g. dr. Marjanu Turnšku, celjskemu škofu g. dr. Stanislavu Lipovšku, provincialu jezuitov p. Milanu Bizantu, vsem sopatrom in duhovnikom, še posebej dekanu g. Alojzu Vicmanu za njegove obiske na domu. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Iskrena hvala ge. Sabini Majcen za govor pri odprtem grobu, citrarki Špeli za odigrane žalostinke, pevcem moškega zbora in cerkvenemu mešanemu zboru Nova Cerkev. Zahvaljujemo se pevcem cerkvenega zbora Vitanje in vsem, ki ste se v tako velikem številu zbirali ob večernih molitvah ob krsti. Zahvaljujemo se tudi gostišču Pr' Mark za postrežbo. Zahvaljujemo se vsem sodelavcem Term Dobrna, d. d. in CMC Celje, d. d. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Umrla je naša upokojena sodelavka GERTRUDA TOMBAC vodja nekdanje kadrovsko socialne službe Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje GLIČ iz Ljubnega ob Savinji, 84 let. Velenje Umrli so: Ivan JELEN iz Rečice ob Savinji, 56 let, Marija TAJNIKAR iz Velenja, 85 let, Pankracij PEČNIK iz Velenja, 85 let, Franc ČRE-TNIK iz Bočne, 59 let, Anton BRODNIK iz Velenja, 85 let, Vincenc DOBRIŠEK iz Celja, 76 let, Marjeta DVORŠEK iz Velenja, 71 let, Marija KRAJ-NER iz Nazarij, 83 let, Veronika VRHOVŠEK iz Šoštanja, 69 let, Anton GRIL iz Velenja, 76 let, Zorislava DOBLŠEK iz Velenja, 87 let. POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780 www.primozic.si V SPOMIN Človek ne preboli. Bolečina se samo potuhne in v objemu kakšnih osamljenih dni kakor vulkan izbruhne. In teče kot lava skozi srce in privre na dan skozi oči in se zalesketa in po licih spolzi. In tiho, tiho kane na tla in izgine. In človek ima le še polovico srca in spomine. (Matej Krajnc) Minevata dve leti, kar smo izgubili naše najdražje NATAŠO, PETRA IN TJAŠO Hvala vsem, ki jih ohranjate v spominu. Družine Godec, Kračun in Koštomaj V SPOMIN 1. oktobra bo minilo leto dni, kar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni FRANJO PUKMEISTER iz Podvina 215 pri Žalcu Naša srca se tiho jočejo, saj verjeti nočejo, da te med nami več ni. Tvoj glas se več ne sliši, ampak povsod prisoten si v naši hiši. Zelo, neskončno te pogrešamo mi vsi tvoji. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in ga skupaj z nami ohranjate v večnem in lepem spominu. V SPOMIN Minilo je leto, kar nas je zapustila draga sestra in teta MARIJA ZUPANEC Hvala vsem, ki se spomnite na njeno zlato srce in pridne roke ter ji prižigate sveče. Njeni najdražji Ko zaželim tvoje si bližine, grem tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN Minilo je 5 let, kar nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra ANGELA KRAJNC iz Rifengozda 10 a, Laško (26. 5. 1941 - 29. 9. 2006) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče, prinašate cvetje in jo z lepo mislijo ohranjate v spominu. Žalujoči vsi njeni Odšel si mnogo prerano s knjigo življenja nedokončano. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Mnogo prezgodaj se je od nas za vedno poslovil dragi sin, ati, partner, vnuk in nečak MATEJ ILIJAŠ z Lopate 51 pri Celju (5. 3. 1976 - 16. 9. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in vsem, ki ste ga poznali in imeli radi. Hvala za nesebično pomoč, izražena pisna in ustna sožalja, darovane sveče in cvetje, in ker ste nam dali vedeti, da v teh težkih trenutkih nismo sami. Hvala ge. Marini za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred in pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat hvala. Pogrešali ga bomo. Njegovi najdražji Bil si - trden v veri in velik v ljubezni! Za nas o(b)stajaš zaklad, ki ga skrbno čuvamo v srčiki svoje biti. In spomin Nate - na Tvoje vzgibe pravičnosti in poštenosti - nikdar ne zbledi! V SPOMIN IN ZAHVALO ob prestopu v večnost ALOJZA ZAKELŠKA (26. 5. 1935 - 13. 9. 2011) Vsem, ki ste nam ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta nesebično stali ob strani in pomagali premagati bolečino, se iskreno zahvaljujemo. Izrecna zahvala patrom kapucinom iz Celja, zlasti gospodu župniku Pavleku Koširju, ki je z neizmerno skrbnostjo vodil obred zadnjega slovesa pokojnega. Podobno ste njegov odhod v večnost nepozabno počastili govornik in pevci. HVALA tudi vam! Vsekakor pa se naši hvaležni nagibi usmerjajo k sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, s pomočjo in sočutjem katerih je praznino ob izgubi našega dragega Alojza lažje premostiti. Žena Veronika ter sinova Alojz in Stanko z družinama 3862 3850 n n n 3869 3833 30 KINO PLANET TUS Spored od 30. 9. do 3. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Smrkci - animirana družinska komedija, 3D, sinh. 11.00, 13.20, 15.50, 18.10 Smrkci - animirana družinska komedija, sinh. 11.50, 14.20, 17.00 Oskrbnik - družinska komedija 13.00, 16.50 Ta nora ljubezen - romantična komedija 20.15, 22.55 Johnny English 2 - komedija 11.20, 13.40, 16.05, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40, 23.00, 23.55 Prijatelja samo za seks - romantična komedija 12.00, 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 Medvedek Pu - animirani družinski film, sinh. 11.30, 12.10, 13.10, 14.00, 15.00, 15.40, 16.40, 17.30, 18.25 En dan - romantična drama 10.00, 21.20, 23.45 Noč morskih psov - grozljivka 19.10, 20.30, 21.30, 22.50, 23.50 Lahko noč, gospodična - drama 12.30, 15.30, 17.50, 20.00, 22.10 LEGENDA: vsak dan sobota, nedelja petek, sobota PETEK 18.00 Občutljivi sin: Projekt Frankenstein - drama SOBOTA 18.00 Che - novi človek - dokumentarni 20.30 Občutljivi sin: Projekt Frankenstein - drama NEDELJA 18.00 Občutljivi sin: Projekt Frankenstein - drama 20.00 Che - novi človek - dokumentarni ROGASKA SLATINA SOBOTA 19.30 V letu hip hopa - dokumentarno glasbeni film _TT7 PETEK 18.00 Vzpon planeta opic - akcijski, ZF 19.00 Bonobo Beni - dokumentarni film 20.15 Oddelek groze - grozljivka SOBOTA 18.00 Bonobo Beni - dokumentarni film 19.30 Oddelek groze - grozljivka 20.00 Vzpon planeta opic - akcijski, ZF NEDELJA 16.00 Bonobo Beni - dokumentarni film 18.00 Oddelek groze - grozljivka 20.00 Vzpon planeta opic - akcijski, ZF bralni krožek za najstnike 19.00 Muzej novejše zgodovine Celje Človek v urbanem okolju odprtje razstave fotografij članov Društva fotografov Svit 19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji Drobtinice iz rečiške cerkvene zgodovine predava dr. Peter Weiss 21.30 Celjski mladinski center Pavel Kavec - Trio Oko koncert Tribute to Jimi Hendrix SOBOTA, 1. 10. 9.00 do 12.00 MNZC - pod muzejskim balkonom Otroški jesenski bolšji sejem 10.00 Mladinski center Šentjur Odrenček gledališka delavnica 10.00 do 17.00 Grilova domačija Velenje Dan odprtih vrat na Grilovi domačiji 11.00 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 11.00 OŠ Dobje_ Prireditev ob 20. obletnici OŠ Dobje 12.00 do 15.00 Kartuzija Jurklošter Dan odprtih vrat z vodenjem 14.00 Mayerjeva vila Šoštanj 38. mala Napotnikova kiparska kolonija odprtje razstave nastalih del in zaključek kolonije 17.00 Center kulture Gustav Šentjur Men' se pleše 19.00 Wellnes Park Laško_ Arabski gala večer organizator - društvo Rozana 21.00 eMCe plac Velenje_ Uvod v študijsko leto NEDELJA, 2. 10. 17.00 Dom kulture Velenje Kaj je videl butler komedija; abonma nedeljsko gledališko popoldne in izven PONEDELJEK, 3. 10. 17.00 Sejna soba KS Petrovče Pravljične ure in ustvarjalnica 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Pod krilatim Pegazom predstavitev knjige Vlaste Nussdorfer; z avtorico se bo pogovarjala Ana Četkovič Vodovnik 20.00 Narodni dom Celje_ Besede miru videoprestavitev govorov Prema Rawata I PRIREDITVE j PETEK, 30. 9. 10.00 Ribnik Vrbje_ Odprtje Srčne poti 11.00 (in 18.00) Galerija Maleš Laško Maleš in jaz odprtje razstave odprtega depoja in vodeni ogledi 16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice 18.00 Dom svobode Zidani Most Literarna in bralna delavnica 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjige RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: fotografska razstava Davida Brusnjaka, Dialog podobe, do 6. 11. Likovni salon Celje: Črna noga - razstava Gorana Medjugorca, do 9. 10. Muzej novejše zgodovine Celje: Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 31. 12. Galerija Plevnik - Kronkowska: Tomaž Milač: Infantilni oder, do 5. 10. Osrednja knjižnica Celje: razstava 140 let gasilstva v Celju, do 1. 11. Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Ginzo stripa, stripi Gašperja Ciglerja, do 8. 10. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Kiparstvo danes: kipi, figure in telesa, do 13. 11. Zgodovinski arhiv Celje: dokumentarna razstava Od zabrisa do prenove identitete (Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2011), do 6. 10. Dom sv. Jožef Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica Kvartirna hiša Celje: razstava ob 140. letnici delovanja Turističnega društva Celje, do 22. 10. Galerija Mercator center Celje: razstava Simfonija realizma Jožeta Barachi-nija in Andreja Pinteriča, do 4. 10. Kulturni center Laško: razstava akademske slikarke Jožice Medle, do 15. 11. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del Francija Šulerja, do 3. 10. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: razstava Obzorja, akademskega slikarja Mira Zupančiča, do 21. 10. Grad Podsreda: Ars vitraria, steklene mojstrovine Miriam Kosec in Francija Černelča, do 30. 9. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava ikon in skulptur Irene Remic in Marije Štiglic, do 15. 10. Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Med umetnostjo in obrtjo od ideje do izdelka, do 23. 10. Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice: razstava likovnih del Barvni eksperimenti Anne Tomove Živ-čic, do 30. 9. Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, La-pidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. STALNE RAZSTAVE VODNIK NOVI TEDNIK -^ | V/l \ Vabljeni k vpisu abonmajev! GLEDALIŠKI 55 EURj XXL bejbe (kom.), Nežka se moži (kom.), Štorklje umirajo (drama), Poslednji termina(l)tor (kom.), Ljubim te - spremeni se (mjuzikel) GLASBENI 60 EUR Orlek in Celjski godalni orkester, Jana Kvas in Gamma, Klarisa Jovanovič in DellaSeGodba, 3 Big Band Orchestra z Alenko Godec, Šukar NARODNO-ZABAVNI 50 EUR Kvintet Dori, Naveza, Spev, Prifarski muzikanti Novi spomini, Šestlca, Karavanke, Mladi Dolenjci, ans. Petka, Modrijani Zanimivi in zabavni so tudi programi POTUJOČEGA, CICI in CITRARSKEGA! Različne možnosti plačila in popustov! Prelistajte naš program in se prepričajte! Vpis v TIC-u Žalec, tel. 710 04 34. Več na www.zkst-zalec.si SVETOVALN A RUBRIKA A , > m v ^ > m ------- \ 4m \ - [ Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet! Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku. novotednik DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka Slovarček: ADE, George - ameriški satirik (1866-1944); EFE - vrtenje nogometne žoge, effet; HAMURABI - šesti kralj prve dinastije Babilona; KABINA, Anna - franc. igralka danskega rodu; KOLAPS - nenadna telesna slabost; TELOP - sporočilo, prirejeno za TVpredvajanje. Nagradni razpis 1. nagrada: negovalni serum in krema za obraz Anew Genecis kozmetike Avon 2. nagrada: bon za storitve v Kozmetiki Alenke Marguč iz Celja 3.-5. nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 6. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz št. 75 Vodoravno: SKA, TAN, NANTES, TLAKOMER, ANIARA, RUGOVA, ARMANJAK, OCENA, ATMAN, AST, SIN, KIP, ANDI, KATEDRA, NT, NEGA, ON, TJAŠA, HENRIK, KOPNO, OLAS, ENI, PRAKSINOSKOP, PAS, OPS, TOKSIN, AVT, VISOKO, RIMA, UA, LINARES, ANET, RNIC, ETUI, RL, VOAL, POSTRV, EZA, ETT, NOLTE, RADIČ, STIKANJE, LIBOJE, TISK, DES, ATAMAN Geslo: Zmagovalca letošnjega US Opna v tenisu Izid žrebanja 1. nagrado, bon za storitve v kozmetiki Alenke Marguč iz Celja in vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Olga Glaser, Lutrje 9, Ponikva. Ona: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo začela počasi obrestovati, zato nikar ne izgubljajte poguma in potrpljenja, ampak vztrajajte na trenutni poti. Za denarne zadeve bo čas tudi kdaj kasneje. On: Kljub vztrajnim poskusom, da bi vam uspelo omrežiti staro simpatijo, se vam ne obeta prav ničesar dobrega. Ali bi ne bilo bolje, če bi se posvetili tudi komu drugemu, pri katerem imate kaj več možnosti? Ona: Prispeli boste do razpotja, ko se bo potrebno odločiti, kako dalje. Poslušajte nasvet dobrega prijatelja, ki vam hoče samo dobro. Le tako boste lahko iz trenutne situacije iztržili kar največ! On: Spoznali boste, da so stari prijatelji veliko boljši kot še tako privlačna partnerka. Pa še prevarajo vas ne, medtem ko v drugem primeru ne morete biti nikoli povsem prepričani... Nekdo vam bo namignil na precej obetaven posel. DVOJČKA M Ona: Nikar se ne čudite svojim uspehom, saj ste jih pošteno zaslužili. Sedaj pa uživajte sadove svojega dela in si pošteno odpočijte, kajti vaš organizem je zaradi velikih obremenitev že pošteno izčrpan. On: Nekdo vam bo sicer poskušal pomagati, vendar pa bo edini rezultat ta, da se bo v težavah znašel tudi on sam. Mogoče pa vama bo skupaj lažje? Toda nikar se ne zanašajta na srečne okoliščine, saj bo vse skupaj nekoliko bolj zamotano. 2. nagrado, bon za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraut Tremerje in vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Milan Koprive, Laška vas 10a, Laško. 3.-5. nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Karla Salobir, Mrzlo Polje 23, Jurklošter, Karl Kroflič, Vojkova 5, Celje in Larisa Obrez, Jakob 7a, Šentjur. Ona: Končno prihaja obdobje, ko boste dobili priložnost, da popravite nesporazume, ki ste jih ustvarili s svojimi prehitrimi odločitvami na poslovnem področju. Uspel vam bo veliki met in to predvsem po zaslugi prijateljev. On: Uspelo vam bo razčistiti določene nesporazume s svojo partnerko in to na način, ki bo zadovoljil oba. Vsekakor pa bosta pozabila na vse zamere, ki so bile v zadnjih dneh že kar nekakšna obremenitev. Ona: Za zmago je potrebno včasih kar precej tvegati, vi pa boste po svoji stari navadi vse preveč previdni in obotavljajoči. Tudi zaradi takšnega obnašanja se vam bo uspeh kar naprej izmikall. On: Privoščili si boste zvrhano mero počitka, ki si ga po napornem obdobju tudi pošteno zaslužite. Podali se boste na pohajkovanje po mestu in pri tem naleteli na stare prijatelji, s katerimi si boste imeli marsikaj povedati. DEVICA Ona: Raje dvakrat premislite, preden boste obsodili nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Vaše težave so predvsem posledica vaših in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boste mogli odločiti med koristjo in zabavo. On: Obnovili boste vezi s starim prijateljem, s katerim ste nekoč marsikaj doživeli, vendar so vaju življenjska pota na žalost ločila. Skozi obujanje skupnih spominov se boste zavedli dejstva, da ste se zadnje čase malo preveč umirili. TEHTNICA fl Ona: Prav bi bilo, da bi se zavedli napak, ki jih delate vi sami, saj bi s tem bili prizane-sljivejši do drugih. V nasprotnem primeru se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste doživeli marsikatero neprijetno presenečenje! On: Izkoristite lep vikend za nujna opravila, saj ste že v precejšnji zamudi. Pa tudi na partnerko bi lahko malo bolj popazili, drugače boste doživeli neprijetno presenečenje. Ne odlašajte in ubijte dve muhi na en mah! mum Ona: Pazite se skrajnosti, v katero vas sili sedanja situacija. Zmernejši pristop k celi zadevi vam bo samo koristil, zato se nikar ne zaletavajte, da vam kasneje ne bo žal. Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni! On: Sodelavci vas bodo dobesedno zasuli z delom, vi pa boste v tem uživali kot že dolgo ne. Pazite, da vam zato ne bo zmanjkalo energije za romantično zvezo z znanko, ki ste jo spoznali pred kratkim. STRELEC ^ Ona: Pripravljali boste praznovanje prijetnega dogodka, pri tem pa v največji meri mislili na svojega partnerja, ki ga želite prijetno presenetiti. Sprejmite pomoč prijateljev, saj jo na nek način celo potrebujete. On: Svoje sodelavce boste uspeli prepričati v svoj prav, kar vam bo v veliki meri povzdignilo vašo samozavest. Sedaj pa je pred vami garaško delo, da te načrte tudi uresničite! KOZOROG Ona: Še vedno se vam ne bo v celoti posrečilo, vendar pa bi bilo dobro, če bi se včasih zadovoljili tudi s čem manjšim. Držite se rekla; kdor z majhnim ni zadovoljen, velikega vreden ni! In to velja tako za vas kot tudi za vaše načrte! On: Čeprav boste pri uresničevanju svojega cilja naleteli na marsikatero težavo, ni vzroka za zaskrbljenost. Pot do uspeha ni nikoli postlana z rožicami, vendar pa ste vi človek, ki se pač ne ustraši manjših težav. Ona: Slovenski pregovor pravi, da stara ljubezen nikoli ne zarjavi. In to se bo pokazalo tudi v vašem primeru, vendar pazite, da za vašo avanturo ne izve vaš partner, drugače boste imeli velike težave. On: Pri delu se boste morali precej potruditi, zato pa boste želi uspeh, kakršnega ne pomnite. Utrdili si boste svoj položaj, ki pa niti do sedaj ni bil v kakšni posebni krizi. Samo tako naprej in kaj hitro boste ostali brez skrbi. Ona: Še najbolje bo, da svojemu srčnemu izvoljencu naravnost poveste, kaj vas moti. Kompromis sploh ne bo tako zelo težak, saj je vajina ljubezen veliko močnejša od razlik, ki vaju ločujejo. Kar pogumno naprej. On: Na ušesa vam bo prišla novica, ki vam bo v veliki meri olajšala trenutno poslovno situacijo, saj si boste pridobili kar precejšnjo prednost pred konkurenti. Vse vam bo šlo kot po maslu! KULAto^KiL C t h. (L K RUMENA STRAN Rekordna letina Po vzoru velikih mest imajo tudi v Laškem potomko najstarejše trte na svetu z Lenta. Rosno mlada laška potomka je letos dala tri grozde! Ne glede na količino pa je trgatev le trgatev in »berači« so se po njej primerno okrepčali. Še prej pa so si vsi zbrani pravično razdelili tri grozde in sicer po načelu vsakemu eno jagodo. Župan Franc Zdolšek pa je pazil, da slučajno kdo ne bi goljufal. ŠK, foto: SHERPA Kolo in pelerina Med tradicijo in sodobnostjo Predsednik Gasilske zveze Celje Vinko Sentočnik je bil zadnje dni v hudem precepu. Glede na to, da smo praznovali 140-letnico gasilstva v mestu, je bil seveda pogled v preteklost več kot upravičen. A Sentočniku - mimogrede, letos je tudi uradno dopolnil 60 let članstva v gasilskih vrstah - vse usklajevanje, ki je bilo potrebno, da je praznik minil v veselje gasilcev in meščanov, brez sodobne tehnike seveda ne bi uspelo. Nenazadnje je bila tudi brizgalna v ozadju v svojem času »čudo tehnike«, kot so bili danes nepogrešljivi mobiteli še pred kakšnim desetletjem. IS, foto: SHERPA Komisija na delu Člana komisije na nedavnem, neuradnem državnem tekmovanju za najtežjo bučo, ki so ga pripravili v Mozirskem gaju, sta svojo nalogo vzela zelo resno. Eden sicer spretno vrti mikrofon, to je športni reporter nacionalne televizije, sicer pa priseljen Mozirjan s koreninami iz Celja Ivo Milovanovič (desno), drugi pa dr. Milan Medved (levo), prvi med velenjskimi rudarji. No, komisija je tehtala in ugotovila, da imajo Dolenjci najtežje; buče namreč. Priznanje sta jim dala tudi omenjena člana komisije z izjavo, da bi bučo lažje pojedla, kot pa sta jo stehtala. US Cemu ves ta smeh? Po dolgem aplavzu po predstavi Utva, s katero se je poslavljal Miro Podjed, je za pravo presenečenje poskrbel kolektiv SLG Celje. Miro, zaprisežen kolesar v vseh vremenskih razmerah, je kar na odru dobil v dar imenitno klasično moško kolo, s katerim se bo vozil na predstave in nazaj in se prihodnje leto zapeljal tudi v upokojenski stan. Za vsak slučaj so kolegi dodali še pelerino, da se bo v bodoče Miro vozil brez »marele« in se lažje ubranil slapovom deževnice izpod avtobusnih koles. Kolo sta mu predala igralska kolega Branko Završan in Bojan Umek. MP, foto: SHERPA Saj ne, da bi bili tako tihi, a čisto natančno nam le ni uspelo razbrati, zakaj sta se celjski župan Bojan Šrot in vsestranski kulturni animator Dušan Cafuta Caf (desno) tako od srca nasmejala Alešu Stopar-ju, tokrat v vlogi predanega člana Turističnega društva Celje. Glede na to, da je društvo v teh dneh obeležilo 140-letnico delovanja in da je bil Stopar tudi soavtor razstave, ki so jo na ogled Celjanom postavili v društvenem novem domovanju v Kvartirni hiši, pa ne preseneča njegova malo bolj utrujena drža. IS, foto: GrupA Penina pod Svetimi gorami Takole je odprl in točil penino svojim občinskim svetnikom župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak, ki ima septembra rojstni dan. Župan je bil glede tega, kateri rojstni dan praznuje, nekoliko skrivnosten, vendar dobro obveščeni bistriški krogi natančno vedo, da mu do abrahama manjkata še dve leti. Da bi z njim ob rojstnem dnevu nazdravili, na fotografiji težko čakajo občinski svetniki Jožef Pregrad, dr. Metka Hudina ter Simon Narat (od leve). Pregrad je nekdanji župan, ki je bil s skupino volivcev predlagatelj Debelakove županske kandidature ter se je zdaj popolnoma posvetil svoji kmetiji na Trebčah, svetnica dr. Metka Hudina je zaposlena na ljubljanski biotehniški fakulteti na katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, Simon Narat pa je poslovnež v družinskem podjetju, ki je v občini pod Svetimi gorami med drugim poskrbelo za prvo sončno elektrarno. BJ