ТЈ^гата Klagenfurt, Poetfacb 118 / Uređnlfltvo v Klagenfurtu / Naročnina (ee plače naprej) meseCno e doetavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe _tega Usta za. prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In la do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.0« za milimeter stolpec
W. T.
Krainburg, 21. januarja 1942.
Leto 2.
Plnlokralska ofenzii/a laži proli №emčiji
Krčeviti poskusi odvračanja na sirani briiansko ameriških zarolnikov - Izbrišejo naj poiom na Paciiiku
Berlin, 20. januarja. V Londonu hi !Waehmgtonu ta čas do skrajnoeti nape-Ијајо proti Reichu propagand o grozo-idejetvilu Nagibi in ozadje te kampanje so prozorni. Očitno gre za to, da se hočejo •ovražne sile e propagandnimi sredstvi (razbremeniti spričo japonskega vstopa v i^ojno in temu sledečega težkega vojaškega poraza T vzhodni Aziji. S popolnoma iz-miiljeniml trditvami poskušajo diskrediti-rati na eni strani politično in vojaško Udarno silo Reicha in na drugi strani iz-podbujati lastne narode, da vzdržijo svojo pripravljenost do vojne. Na tak način ho-iejo nedvomno odvračati pozornost od lastnih stisk in tegob in zaskrbljeni javnosti natveziti, da se potek vojne ugodno razvija.
Vrhunec te na;|novejSe propagandne histerije tvori objava zemljepisnega načrta e cestno sliko Berlina v »Daily Express« z dne 8. januarja 1942. Ta naris pokazuje osem mest Berlina, kjer naj bi bili postavljeni topi in strojnice, da se potlačijo Jiavodno revolucionarni nemiri v državnem glavnem mestu. Tukaj se je pa propaganda sama prekucnila. Mera znosnosti je bila prekoračena. Značilno je, da je ameriški mornariški tajnik Knox sam neposredno po objavi tega narisa smatral za potrebno izjaviti, da se ta poročila ne smejo vzeti kot resna, kajti — in tukaj se zopet po-izvija tipičen propagandni trik zapadnih demokracij — te govorice je bržkone Nemčija lansirala v svet, da bi Zedinjene države odvrnila od izltoriščanja celega vojnega potenciala proti osovinskim silam. Zdaj v trenutku, v katerem so sovražnika zaradi nespretnosti njegovih lastnih metod zasačili na lažnjivosti, se drži on zopet načela metode: Držite tatu! in bi rad svetu na-tvezil, da ima Nemčija interes na tem, da iz propagandnih vzrokov oznanja svetu pretvezo nemške revolucije.
Da je pa v resnici šlo za dobro premišljeno propagando s ciljem zbuditi pri lastnem narodu upe na notranji razkroj v Nemčiji, se vidi iz spremnih poročil, ki so sledila temu poročilu o strojnicah v Berlinu. Poročevalne službe Angležev in Ame-rikancev so hotele vedeti, da so strehe hotelov in berlinskih blagovnih skladišč zavarovane po strojnicah, češ da sta šef nemške protišpijonaže, kakor tudi nek general Marschner sestavila revolucijske vlade, ki da so nameravale proti volji nacionalno socialističnega državnega vodstva umakniti čete iz Norveške in sovjet^e Unije. Nacionalni socialisti so navodno po tem dali ustreliti 25.000 nemških častnikov v Rusiji. Ko so na tako lep način tako lepo prišli do poročil o ustrelitvah, so to prakso razvili še dalje In postavili trditev, da so na a^haltskem kolodvoru s strojnicami po-strelill žene, ki so hotele preprečiti, da bi se odpeljali vlaki proti vzhcdu. Seveda tej propagandi ne manjka trditve, da sta vojaštvo in policija prebivalstvu scrji'a vol-' nene reči s teles, da bi jih lahko odvedli
Vojaška konvenclla med Nemčlio, Itallio In Japonsko podpisana
Berlin, 20. januarja. V Berlinu je bila podpisana vojaška konvencija med Nemčijo, Italijo in Japonsko, ki ustanavlja smernice za skupne operacije prot i skup ni m nasprotnikom.
Za Nemčijo je podpisal šef vrhovnega poveljstva oborožene sile. za Italijo pooblaščenec italijanske oborožene sile, za Japonsko pooblaščenec šefa generalnega štaba japoinsfce vojne in poblaščenec šefa in,omari^{iega štaba japondke mornarice.
N&U«
TTmm&y, Јмевгу K IMS
VjOHHHiJf
mgmg exsMMfr тоолг ахллнвк xamot ллк ам^РЕкта
Дкм Iš an aceoant в/ them-mnđ tvHat they
inTLER: THE FACTS
Guns set up in Berlin to meet Potsdam coup
Why the Libya hoid-up ?
Q. MD 1
Шишџ KfwMm
H CM art Um AMwm w •W WW	aWn#
' IW	#f Uky*. M-
•wtv#« Ml 11 lit I— lr«a MM	taM жЦМ.
JAl TAl
•7S »
TOKYO * nUi V
mUI •MM №
BONGKWiG-eY TUC | J
enrnm suBvn огл
Rus^*
NOWATE'iJ b? YET THEY FOUGHT 0^ 3 DAYS
H Шт h#
'•	«W a###
AKimmiW tM ilHMri • ##l •i l*tel/a жМЛ тШ» We^eHI m a Alhjh#
\HIMMLER FIGHTS .'THE GENERALS
'^SU^B'iLosaes »tagger Germanv
bmM ммицг iKMir мпл. ивши o. tiLf"" » —' i ТН1И 'MIM hI« my pntmtlwi Iwt Л.	ittiita #f Смаи
лрУ .ж	j RucktiM-gm pe«l* wMlcd »I Ixy^polnti
mSk «kS*
•MM 01Шт	##4
X ^ 1 WW*
mmWoHwf C#m#m mlMw.
I TWr (»жКпм### Wn" *M# RlUflr'i piff #f 1 wnk Im< HOwtlL иШевШеиИ!*!# kwm m#d# (#	Wf	Smm ac*
•irMđr
T>iey are nxioned by HHki^i #wm K& \rho were hk penonai bodygward umi have tince hecn afaaorbed ia(o Iht Oaaiapa^ wbicli. undrr Hiromlcr. ћоМа tba whoU of Ger* тлпу »nd tiiONl qT Ihe real of'EwrOpc *e N*#
Ktg to map of Hitler đttenea
tZwmW^
fM« М«ММ1< МГ^— —
ЕмммПим пЛ
СттмШааЛК«! iW
za volneno zbirko na fronti. Ta vrsta najnovejših sleparskih manevrov vojnih huj-skačev bi se dala še nadaljevati, deloma zaradi zabave, deloma zaradi ogorčenja. Ml na nemški strani smo v zavesti naše velike politične čistosti resno in s povdarkom obračunali z nevarnimi posledicami poročevalskih laži, za skupnost vseh narodov;
And the Luftwaffe ia petting tnnaker
bil je to govor Reichspresseschefa doktorja Dietricha v Wienu.
Danes zadostuje, da obesimo nižje nesmiselno sleparjenje zadnjih tednov o na-vodnem razkroju nemškega naroda; kdor je čital o tem, si je ustvaril sodbo ne le o Churchillu in Rooseveltu, ampak tudi o Angliji in USA.
Itla skrajnem jngn malajskega polotoka
Prapor sonca pred Singapurom
s a n g h a i, 20. januarja. Po najnovejših poročilih malajske fronte so japonske čete v nedeljo zvečer po japonskem času že dosegle skrajni jug malajskega polotoka. Od zapada in severa v smeri na Singapur prodirajoče japonske skupine so se združile v prostoru pri Johur-Bharu, ki leži neposredno nasproti otoku Singapuru, in
20.000 Britancev obiioljeniCi
tako večkratno obkolile ostanke britanskih Čet na kopnem, ki štejejo prilično 20.000 mož. Cestna in železniška zveza v smeri proti Singapuru je bila odrezana v bližini Johur-Bharua.
Glasom poročila Domej so razvili zastavo vzhajajočega sonca nekoliko kilometrov pred otokom Singapurom.
Feodoziša zopet osTogena
Nad 4600 bolševlkov u}etih - Bo]i
Iz Ftihrerjevt'sa glavnega stana, 20. januarja. Vrhovno poveljstvo je dne 19. januarja naznanilo %
Nemške in romunske čete so pod vrhovnim poveljstvom generala der Infantrie pl. Mansteina ob sodelovanju s skupinami zračnih orožij generala der Flieger viteza Greima po večdnevnih trdih bojih zapodile na južni obali Krima izkrcane sovjetske čete in z odločnim napadom zopet osvojile mesto F e o d o z i j o. Doslej smo prignali nad 4600 ujetnikov in vplenili 73 oklopnih bojnih vozov, 77 topov in številno drugo bojno orodje.
Na celokupni fronti ob Donecu je sovražnik napadel z močnimi silami. Boji so še v teku. V srednjem in severnem odseku je imel sovražnik ob nadaljevanju svojih napadov znova težke izgube. Ob nekem dne 17. in 18. januarja izvršenem protinapadu skupin nemške pehote in oklopnjakov smo vplenili skupno 35 topov, 23 metalcev granat, 45 strojnic in številen drug material.
na celokupni fronti ob Donecu
Sovražnik je pri tem izgiibil 430 mrtvih in 140 ujetnikov.
Zračno brodovje je v morski krajini pri Murmanu z bombnim zadetkom poškodovalo neko trgovsko ladjo.
Bojna letala so bombardirala pristaniške naprave na angleški jugozapadni obali in doftegla bombne polne zadetke na nekem sitladišču municije v Shetlands.
V eeverni-Afriki so ob uspešnih podvzctjih opazovalnih čet nemško - italijanske vojske v Kirenajki privedli večje število ujetnikov. Nemška bojna letala so napadla pristaniške naprave in letališča na obli Kirenajke. V veliki Sirti je bilo zaradi napada iz zraka na nek britanski konvoj z bombnimi zadetld poškodovanih več velikih trgovskih ladij.
Pri zopetnem zavoje van ju Feodozije se je znova odlikoval imejitelj vitežkega križca Obergt MtlUer po izredni oeebni hrabrosti, odločnosti in preudarnem vodstvu svojega regimenta.
Sielovna vojna in briiansko orožje v zraku
Spisal major Wulf B1 e y.
Nemško orožje v zraku je bilo od začetka vojne močneje od britankega. Iz tega so Britanci sklepali, da bo vsaka razširitev vojne, v prostoru ali v času, nemško zračno orožje tako oslabilo, da bo potem moralo podleči britanskemu. Ta notorično napačni sklep je postal za Britance usodepoln. Nemško zračno orožje je v kratkem času porazilo zračno orožje vsakega zaveznika Britancev, je povečalo vojne izkušnje v boju, izpopolnilo svoje tehnične in taktične storitve in je po vsakem novem vojnem pohodu postalo močneje za bojevanje. Britansko zračno orožje tega ni moglo preprečiti, in se je moralo vdati v to, da so mu Nemci predpisovali zakon delovanja,
Ako je kedaj in kjerkoli poskušalo ta zakon delovanja nase potegniti, mu to ali sploh ni uspelo ali ne po želji; pač pa je moralo poplačati tak poskus z izgubo, ki se ne da več popraviti. Vzorni primer za to je non — stop — ofenziva, iz katere je postal non — stop — poraz. Le spomnimo se na to!
Ob pričetku vojnega pohoda na vzhodu jo oznanjal ne le izraziti laik kakoršen je .n pr. Winston Churchill, ampak tudi šef generalnega štaba pri britanskem zračnem orožju, Sir Charles Portal, da je sedaj nemško zračno orožje izgubljeno in da bo sovjetsko zračno orožje združeno z britanskim spremenilo nemške oboroževalne industrije v prah. Povzpel se je celo do smelih besedi/ mesto srečanja nad Berlinom. Nemško zrač^ no orožje, kojega trdnost in težo si svet morda še ne predstavlja prav, je sovjetsko zračno orožje tako težko udarilo, da sploh ni prišlo do kakšnega operativnega poleta nad ozemljem Reicha. Pri tem si je moglo zopet še bolj kakor doslej izpopolniti svoja vojna izkustva. Zopet iz te vojne ni izšlo oslabljeno. V istem času je pa britansko non — stop — ofenzivo izpremenilo v non — stop — poraz.
Vojna napoved Anglije Japonski je prinesla novo razširitev vojne. Sedaj ima Churchill svetovno vojno, o kateri je,sanjal, in že se znova pokaže, da in v kolikšni meri poslabša vsaka razširitev vojne skupni položaj britanskega zračnega orožja. V tej zvezi je treba vnovič povdariti, da je vprašanje premoči v zraku, ali boljše rečeno gospostva v zraku, za Veliko Britanijo naravnost življensko vprašanje. Kajti njena pomorska moč v ozkih pomorskih prostorih nič ne koristi, ako nima istočasno oblasti v zraku. Ravno vrsteče se razširitve vojne pa so dovedle do tega, da so zašle v tako ozko pomorske prostore življenske sile preskrbe otoške države. V poštev pridejo tukaj prostori, ki jih zračna orožja sil osi, uvažujcč dosegljivost modernih vojnih letal, lahko obvladajo ali pa vsaj lahko opazujejo. Te proge pa so dandanes od vsakokl-atne baze letal zelo dolge.
Vsaka nova razširitev vojne je tudi povzročila, da je morala Velika Britanija vedno bolj razcepljati svoje zračno orožje, da vsaj -poskusi kolikor mogoče omejiti polete nemškega zračnega orožja na teh prostorih. Kadar se je kaj takega trdilo z nemške strani, so britanski propagandni govorniki v radiu in tisku v svojih ne ravno okusnih odgovorih zmerja je menili, da bomo kmalu doživeli, ko bo Nemčijo ubilo vedno močneje postajajope britansko zračno orožje. Pri nas v Nemčiji tako širokoustenje nikoli ni zaleglo, in danes je bolj kakor kedaj.koli minila za nas taka nevarnost.
IVemške podmornice uspešne
Polopljeniti {e bilo 21.000 brt In sovražna podmornica — V Šestih dneh
sestreljenih 105 sovjelsitih tetlh
Iz Fllhrerjevega glavnega stana, 20. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 18. januarja naznanilo:
Na Krimu so bili odbiti ponovni napadi sovražnika pred Sebastopolom ob visokih izgubah nasprotnika.
V	srednjem in severnem odseku vzhodne fronte 80 nemške čete v teku še nadalje trajajočih težkih bojev odbile številne sovražnikove napade. Na več mestih 80 bili izvršeni uspešni protinapadi. V okviru te hbojev so se močno uveljavile skupine nemških bojnih in lovskih letalcev. Te so, deloma v smelih, nizkih napadih, uničile na stotine vozil in drugih prevoznih sredstev kakor tudi številna težka orožja in drugo vojno orodje nasprotnika. Pri napadi hiz zraka na železniške naprave je bilo poškodovanih več natovorjenih sovjetskih prevoznih vlakov.
Pri napadih iz zraka na železniške naprave na srednjem frontnem odseku je bil sovražnik, ki je pustil 450 mrtvih, zapoden.
Neka skupina orožja je pri podvzetjih udarnih čet razstrelila pred I/eningradom 15 bunkerjev in bojnih stanov, uplenila mnogo orožja in prizadjala nasprotniku težke izgube.
V	Ledenem morju je bila po orožju nemških podmornic potopljena neka sovražna podmornica.
V	Atlantiku so nemške podmornice potopile štiri sovražne ladje s skupno 21.000 brt., razen tega je bila po dveh torpednih zadetkih poškodovana neka večja prevozna ladja.
Ob priliki oboroženega izvida v zraku
nad Severnim morjem je bil v zadnji noči pred aglešto obalo napaden in razpršen večji sovražni konvoj. Več ladij j« bilo težko poškodovanih. Druga bojna le? tala so metala bombe srednjega in težkega kalibra na pristanišča na angleški jugovzhodni obali.
Britanske prekomorske bojne sile so v kanalu brez uspeha napadle nek nemški konvoj. V boj je posegla tudi naša obrežna obramba. Nek angleški brd čoln me je v plamenih potopil.
V	severni Afriki je slaba posadka nemško-italijanekih oporišč v prostoru pri Sollumu, ki je bila odrezana od vseh zvez, ko je v junaškemu odporu trajajočem več tednov, izčrpala svojo municijo in zaloge oekrbe, ponudila predajo. Zračno brodovje je uspešno napadlo britanske kolone na pohodu in kolone novih pošiljk na obalni cesti. Nemške podmornice so vzhodno od Solluma uničile nekega angleškega rušilca in doeegle tri zadetke na nekem konvoju v pomorski krajini Tobruka; potopitve ladij se ni moglo več opazovati.
Sovražnik je v zadnji noči odvrgel bombe na raznih krajih v severozapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo male izgube. V stanovanjskih četrtih nekaterih mest so nastale №ode na poslopjih. Dve britanski letali sta bili sestreljeni.
V	noči od 10. do 16. januarja Je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 105 letal. Od teh je bilo 66 sestreljenih v bojih v zraku in po letalskem obrambnem topništvu, ostanek pa razdejan na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 15 lastnih letal.
Nadaljnje težke Izgube sovjetov
Iz Fllhrerjevega glavnega etana, 20. januarja. Vrhovno poveljstvo oborožene »le Je dne 17. januarja naznanilo :
Na fronti pred Sebastopolom eo nemške in romunske čete ponovno odbile sovražne sunke ob visokih izgubah nasprotnika. Na severni obali Krima so nemške obrežne baterije prisilile sovražne vojne ladje, da eo se umaknile.
V	srednjem in severnem odseku v z h • d-ne fronte so čete nemške vojske, ki so jih podpirale močne skupine zračnega bro-dovja, prizadjale sovražniku v težkem obrambnem boju tudi včeraj velike izgube. V prostoru vzhodno od Kurska so udarne čete pri nekem podvzetju vplenile ali uničile tri sovražne topove in več strojnic.
Pred angleško vzhodno obalo Je bil vsled bombnega zadetka težko poškodovan nek britanski iskalec min.
V	severni Afriki trajajo živahni napadi in silni topniški ogenj na nemško-italijanske postojanke pr Sollumu. Britanske kolone oklopnjakov in avtomobilor, kakor tudi letališča in šotorišča v Kirenajki
in na egiptovekl obali so bila uepe&no bombardirana.
Nemška bojna letala eo podnevi in ponoči uspcioo napmidml* ladijeke cilj« in pristaniške naprave na La Valetti, kakor tudi britanska letališča na otoku Malti.
Bombni zadetlii na sovjetsliega ledolonillca
Iz Fllhrerjevega glavtiega stan«, 20. Je-nuirji Vrhovno poveljstvo oborožene Je dne le. januarja naznanilo:
Na srednjem in severnem оЉеки vzhodne fronte boji še trajajo.. Ob napadu proti močni sovražnikovi konjenici v srednjem odseku fronte Je nek nemški pehotni bataljon po trdih bojih dne 14. januarja osvojil neko nadaljno vas in vple-nil 10 topov, številne strojnice, metalce granat, na stotine pušk in 850 konj. Sovražnik je zaoetavil več nego 1300 mrtvih. Vsled našlli*napadov iz zraka na ladijske cilje pri Feodoziji in Kerču je bila potopljena prevozjna ladja s 1500 bruto registr-lAimi tonami, neka večja prevozna ladja in nek rušilec pa sta bila težko poškodova-
na. V zapadnem plovnem vodovju Belega morja je bil po več bombnih polnih zadetkih težko poškodovan nek ledolomllec Stalinovega razreda.
V	noči na 16. Januarja so bojna letala napadla pristaniške naprave na angle-škivzho,dniobaliin dosegla več polnih zadetkov na nekem velikem plavžu.
V	severni Afriki je sovražnik po bojnih silah na kopnem in na morju nadaljeval obstreljevanje nemško-italijanskih oporišč v prostoru pri Sollumu. V zapadni Kirenajki ni nobenih bistvenih bojnih dejanj. Nemška bojna letala in strmoglave! so napadla britanske avtomobilske kolone in letališča v Kirenajki kakor tudi šotorišča pri Marsa Matruku. Na otoku Malti so se podnevi in ponoči uspešno nadaljevali na-, padi iz zraka na britanska letališča in obrambne naprave.
Nemška prevozna letala so dne 15. Januarja na Sredozemskem morju sestrelila dva napadajoča britanska letala — rušilca.
Britanski bombniki so v zadnji noči napadli Emden in več krajev na severnem nemškem obrežju. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Izmed napadajočih britanskih bombnikov so bili trije sestreljeni.
Generalfeldmarscball pl. Relchenan umrl
Dnevno povelje FUhrerja in vrhovnega poveljnika. — Zastavonoeec mišljenja nove dobe. — Prvi vodja armade oklopnic
Berlin, 20. januarja. Generalfeldmarscball pl. Reichenau, ki je zadet od kapi težko obolel, je umrl na prevozu v domovino.
Fiihrer je odredil državni pogreb tega visoko zaslužnega Feldmarachalla, S svojim zastopstvom kot FUhrerja nemškega naroda je poveril Fiihrer Reichsmarschalla Hermanna G6ringa in v svoji lastnosti kot vrhovnega poveljnika vojske pa Gene-ralfsldmarschalla pl. Rundstedta.
Fiihrer in vrhovni poveljnik oborožene sil* je povodom smrti Feldmarschalla pl. Reichenaua izdal dnevno povelje na vojsko.
Sestanelt vrhovnih poveljniliov vojnih mornaric Nemčije In Italije
Berlin, 20. januarja. Dne 14. in 15. januarja se je vršil v Garmischu sestanek med vrhovnim poveljnikom пбтбке V63S8 mornarice Grossadmiralom Raederjem ^ in njegovo ekselenco mornariškim admiralom Ricardijem, državnim podtajnl-kom in šefom admiralnega štaba kraljevske italijanske vojne mornarice. V teku razgovorov, vodenih med obema vrhovnima poveljnikoma v tovariSkem duhu, je bilo ugotovljeno popolno soglasje glede nadaljnega operativnega sodelovanja obeh vojnih mornaric za dosego končne zmage nad skupnim sovražnikom.
VerlaR und Druck: NS.-GauverlaK und Druckerel Kdrnten. GmbH.. Kla*enfurt, - Verlaeslelter: Dr.Bmll — Hauptechriftlelter: Dr. Otto Schedl. (Wehrmacht) I. V. Hermann Allmayer. Zurzelt 1st Anzelirenllste Nr 1 Ktlltig.
Vojni dogodki, ki se nas tičejo, se ne dajo ločiti od onih v vzhodni Aziji. !Ža naše japonske zaveznike je vsekakor važno, ali in v koliki meri nemško zračno orožje onemogoča britanskemu, da bi se uspešno udej-Btvovalo v zračni obrambi v vzhodni Aziji, ca drugi strani je pa važno za nas, da so Japonci od izbruha vojne v vzhodni Aziji mogli do konca leta uničiti 873 sovražnikovih letal, med tem ko so sami izgubili komaj б% tega števila.
Angleži so bili na naravnost pretresljiv način opeharjeni po severnih Amerikancih. Le pomnimo se! V juniju 1941. je pisal ame-riksuiski časopis »Life« doslovno: »Edini dve strašili, ki lahko japonsko vrhovno komando oplaSijo od Singapura, sta brodovje Zedinjenih držav v Pearl Harbour, ki nestrpno čaka, da bi Japoncem padlo v hrbet in jih odrezalo od njihove črte za umik, in leteče trdnjave, ki bodo od Guama in od Kitajske ven spremenile tokiotske lesene hiše v kadeči se kup ruševin.« Japonci so si po svojem zračnem orožju priborili nadmoč v Pacifiku in kakor nalašč v havajski luki biserov sami uničili najvažnejše dele bro-dovja USA. Za lesene hiše v Tokiu je danes manj nevarnosti kakor kedajkoli, da bi jih spremenili v kadeči se kup podrtin- Ameri-kanci Zedinjenih držav so se svojim britanskim prijateljem nalagali trdeč, da je 1000 bombnikov USA na skoku, da se zakadijo na Japonsko. Mesto tega so morali sedaj ostanki bojnih sil USA bežati od Filipin v Avstralijo.
Britanci danes sicer Se ne spoznavajo, kako zelo je moralo neprestano razširjanje vojne poslabšati položaj njihovega zračnega orožja. Tudi sedaj se upirajo temu, da bi spoznali razloge za to. Vendar se pa že previdno dotipajo do činjenice kot take.
Eden britanskih radiokomentatorjev jo je sedaj priznal. Je to vsekakor uvaževanja vredno, četudi ne gre, da bi precenjevali to izpremembo v svitanju spoznanja. Trajno se tudi Angležem ne more dopovedovati, da je angleško zračno orožje povsod zmagovito, v isti sapi pa vpiti na pomoč, ker sami ne morejo ustvariti. Brez oblasti v zraku ni zmage! To vedo. Sedaj se že v Veliki Britaniji raznaSajo govorice, da Britanci ne morejo nikjer trajno nastopati z močnejšimi silami in da se jim vsled tega bolj kakor keda^ koli odmika gospostvo v zraku.
Posledice razširitve vojne so ravno nasprotje tega, kar so pričakovali. In opeharjenim sleparjem se že prične svitati neizbe-ni konec. 2e žgečka odgovorne na tilniku. S frazami poskušajo sami sebe, britanski narod in njihove sozločince navdahniti s pogumom — zaman. Zračno orožje Nemčije pa 88 zaveda svojega visokega poziva, biti konica meču, ki bo ugonobil kačjo zalego izkoriščevalcev narodov.
Slovaška zavaruje preskrbo z mastjo. Na
Slovaškem so odredili, da se morajo oddajati mleko in mlečni proizvodi, s čemer bo zasigurana preskrba z mastjo.
PEVKINJA=!
NOViLA . SPISAL WILJEM HAVff
Toda danes je to bilo vse drugače. 2< zgodba o umoru pevklnje ga je bila skoraj preveč stresla, zadnja doktorjeva beseda ga je pa bila popolnoma presunila. >Bolnau« je bila Se rekla Fiamettijeva prej, nego je izgubila zavest. Njegovo lastno pošteno ime je bila izustila pod tako kočljivimi okolnoetmi! Kolena so mu podrhtavala in mu hotela odpovedati, glava se mu je polna skrbi in vsa v mislih povesila na prsi. »Bolnau!« je pomislil, »kraljevski ko-Biercijski svetnik! Ako pevkinja sedaj umre, ako njeno dekle potem izda tajnost in da policijskemu ravnatelju na znanje podrobnosti umora in usodepolno besedo! Kaj vse lahko dokaže spreten jurist z eno samo besedo, posebno ako ga podžiga nečimrnost,. da bi pokazal svoje ostroumje v V taki »le cause cćlčbre (slavni zadevi)!« Skozi lornjon je z obupnimi pogledi zrl na kaznilnico, koje streha je Štrlela iz daljave. »Tjakaj, Bolnau, iz prav posebne milosti in z ozirom na večletno službo!«
Težko je sopel, zrahljal je ovratnico, koda zganil se je od strahu. Mar ni bil to Ikraj, okoli katerega zavežejo konopni za-yratnik? Mar ni bilo tukaj mesto, skozi katero gre mrzli meč?
Kadar ga je srečal kak znanec in mu pokimal, je pomislil; »Ala, ta že ve za t' stvar in mi hoče dati razumeti, da je dobro podučen.« Ako je Sel mimo k^ drugi, ki 0 pocdravil, je bil trdo uverjen, da ga no-
čejo poznati in se nočejo omadeževati s tem, da bi se pajdaših z morilcem. Ni veliko manjkalo, pa bi bil sam verjel, da je kriv umora, in zato ni bilo čudno, da se je v velikem loku izognil policijskemu poslopju; kajti, ali ne bi bilo mogoče, da stoji tam pri oknu ravnatelj, ga zagleda in zakliče pri oknu ven: »Velecenjeini, Se-tajte, če vam je všeč, za malo časa sem gori! Moram se z vami nekaj malega pomeniti!« Mar ni že sedaj začutil, nekakSen drget, mar ni že sedaj čutil, da se mu nar kremži obraz kakor kakšnemu ubogemu grešniku, že ob sami misli, da bi mogel kdo verjeti, da je on tisti, ki ga je pevkinja obtožila s svojo zadnjo besedo?
In potem se je zopet domislil, kako Škodljivo je tako čustveno razvnetje za njegovo telesno konstitucijo; plašno je iskal okenske Sipe, da bi jih štel; toda hiše in ulice 80 plesale okrog njega, zdelo se mu je, kakor da se mu zvonik porogljivo priklanja, popadla ga je blazna groza, begal je po ulicah, dokler se ni upehan zgrudil v svojem domovju, in ko se je zopet nekoliko osvestil, je bilo prvo njegovo vprašanje, če ni morda povpraševal kak policijski sluga za njim.
4.
Ko je proti večeru zdravstveni svetnik Lange prišel k svoji bolnici, jo je našel nekoliko boljšo, nego je bil pričakoval. Usedel se je k njeni postelji in se pogovarjal ? njo o tem riesrečnem dogodku. Lak ' ai je podpirala na podzglavnik, njena lepa glava je počivala v njeni nežno oblikovani roki. Njena lica so bila če , |lo bleda, toda
zdelo se je, kakor da ji ravno njena onemoglost daje posebno mičnost. Njeno temno oko Se ni bilo izgubilo ničesar onega ognja, onega Izraza, ki je doktorja privlačeval že prej z odra, čeravno je bil preudaren mož in ne več v onih letih, v katerih fantazija priskoči lepoti na pomoč. Sam sebi je moral priznati, da je bil le malokrat videl tako lepo glavo, tako mil obraz; njene poteze so bile vse prej nego pravilne, toda po svoji povezanosti in skladnosti so imele čarobnost, katere si dolgo ni mogel razlagati; toda psihološkemu očesu zdravstvenega svetnika ta vzrok ni ostal prikrit, bila je čistost duše, plemenitost značaja, ki je oblivala te deviške poteze s presenetljivim sijajem lepote. »Doktor, podoba je, da študirate moje poteze,« je rekla pevkinja z nasmeškom; »tako molč* in zamišljeno sedite tukaj, gledate me strme in čisto pozabljate na moja vprašanja. Nemara je pa preveč grozno za moja ušesa? Ali ne smem zvedeti, kaj po mestu govorijo o moji nesreči?«
»Zakaj hočete slišati vsa budalasta domnevanja, katera si izmišljajo in raznašajo ljudje, ki nimajo drugega posla? Ravnokar sem razmiSljeval o tem, kako čista se vaša duša odraža v vaših potezah; imate notranji mir — kaj vas briga potem mnenje ljudi?«
»Izmikate se mi,« je odvrnila, »s pokloni bi se mi radi izmuznili. In meni naj bi ne bilo nič do ljudi ? Katero pošteno dekle sme omalovaževati družbo v kateri živi, da se ne bi spotikalo nad tem, kar o njem go-yore. Menda vendar ne mislite,^ jei emeje
pristavila, »da jaz za tem ne bom povpraševala zategadelj, ker Izvršujem poklic, od katerega ne pričakujejo veliko dobrega? Le priznajte, po vaši sodbi sem zelo lahkomiselna.«
»Ne, nikakor ne; slišal sem o va« samo lepe lepe reči, gospodična Fiametti. o vašem tihem in samotnem življenju, o vašem sigurnem vedenju, čeprav samotarite in ste izpostavljeni raznovrstnim spletkam. Toda zakaj hočete ravno vedeti, kaj ljudje govorijo? Pa če jaz kot zdravnik smatram, da vam take novice ne storijo dobro?«
»Prosim vas, doktor, prosim, ne trpinčite me vendar tako dolgo,« je vzkliknila, glejte, iž vaših oči razberem, da ne govorijo dobro o meni. Zakaj me puščate v negotovosti, ki je za mir nevarnejša od resnice same?«
Ta zadnji razlog se je zdel zdravstvenemu svetniku prav umesten; in ali se ne bi mogla v njegovi odsotnosti vštuliti kakšna jezična ženska in poročati še hujše reči od onih, ki jih je mogel sam povedati? »Tukajšnje ljudi poznate,« je odgovoril; »B, je sicer precej veliko, toda, za Boga milega, ob novici take vrste se pokaže, kako smo malomestn. Res je, vi ste predmet govoric v mestu, temu se ne morete čuditi, in ker ne vedo nič določenega, pač — iznajdejo raznotere zgodbe. Tako naj bi na primer bila moška maska, ki je z vami govo-ila na redutl In ki je nedvomno ista oseba, ki je izvršila to dejanje, vaš . .«
»No, dajte vendar, da mi poveste vse,* je z veliko napetostjo prosila pevkinja, ,d«kM44te., (р>1џ1,1Шпт.
Sosyodawstvo _
Podvsod bodo naslali lopolovi gozdovi
Brzorasten material za les, k! je v volni važna surovina
Reichsforstmaeister Hermann Goring je že 1. 1939. razvil obširen program o nujnih nalogah pospešene gozdarske proizvodnje. Začetek vojne je povzročil, da se ni moglo takoj pričeti z izvajanjem tega programa 2a pogozdovanje. Pač pa je posebnega pomena že sedaj med vojno oni del skupne-ga programa, ki predvideva takojšnje pogozdovanje s topoli tudi izven gozda. Brzo i^stoči topol ali jagned je, ako se Se povrh Uvažuje raznovrstno uporabnost kakovosti lesa, izborno pripraven, da poveča pri lastni nemški bilanci surovin v vojni važno Surovino lesa.
V	državnem gozdarskem uradu so se sedaj vršili prvi pripravljalni razgovori o ojačenju nasaditve topolov med prizadetimi ministri in državnimi mesti, kakor tudi znamenitimi predstavniki vede, prakse in les predelujoče industrije. Med glavnimi smotri razgovorov je bil tudi ta, da se doseže potrebno sodelovanje, ki bi seglo do do vsake vasi. Ze med vojno se morajo ustvariti prvi nastavki. Dane so pa tudi Vsekakor v neslutenem obsegu možnosti, da se ojači po količini in po vrednosti proizvodnja lesa izven gozda, ako se premišljeno izvršujejo predvideni ukrepi. V splošnem bo to seveda mogoče šele po vojni. Tudi se ne sme saditev topolov staviti v ospredje na breme kmetijske proizvodnje.
V	prvi vrsti so mišljene možnosti saditve na zemlji, ki ni les, potem manj vredni travniki, na katere se ne sme pozabiti, dalje ploskve, ki se kmetijsko ne izkoriščajo,
poljski lemezi in mineralov polne organič-ne puSče. Pri tem bo dosežena za vsako posamezno kmetijstvo velika korist in finančna zaslomba. Ureditev in usmeritev programa za nasaditev topolov izven gozda odreja državna uprava gozdov. Lastnikom zemljišč pa lahko gozdarski uradniki dajo potrebne nasvete in navodila.
Naže nižave in logi prihajajo kot prvi v poštev za nasaditev. Potem med drugim robovi cest in potov, obrežja in jezi vodnih cest in ribnikov, in industrijska zemljišča, izsipališča rjavega premoga, pašniki za gosi in svinje, poljski zaklinki, stavbišča, okolje hiš in gospodarskih poslopij itd. 2@ dve do triletne topolove šibe so dragocen surov les. Mala debelca z debelostjo 5 do 12 cm pa že dajejo visoke donose na ha. glede staničnine (celuloze). Nasaditev topolov izven gozdov bo močno spremenilo pokrajinsko sliko. Motnje v pokrajinski sliki pa se naj ne ievršijo.
Topol se kot surovina uporablja v Industriji obložkov (furnirja), staničnine in vžigalic. V vojni so se odprla še nadaljnja področja uporabe: industrija cokelj, industrija zaobale živil in indutrija zabojev. Jagnedov les uporabljajo tudi v veliki meri pri izdelovanju pohištva, zabojčkov za emotke, sodov, samokolnic, umetnih udov, igrač itd. Vprašanje topolov bo ravno tako kakor celokupni program pogozdovanja postal zadeva celega naroda, kakor to pov-darja gozdarji mojster Gorges od Reichs-forstamta v nemškem gozdarskem časopisu.
Ka] le s prebitkom dopusta?
Nadoknadi naj se po možnosti v tem letu — Zahtevek teče do 1. oktobra
Berlin, 20. januarja. Strumni delovni jw-ložaj še ni dopuščal, da bi se izenačila Odlaganja dopustov, ki so nastala vsled ustavitve dopustov ob pričetku vojne, Vsled tega je državni minister za dela izdal naredbo, s katero se urejuje vprašanje dopustov za koledarsko leto 1941. Za usluž-■bexustvo zasebnih podjetij je pred vsem zagotovljeno, da zahtevek na dopust za leto 1%1. ni zapadel s potekom koledarskega kta, ampak, da se lahko izkoristi do 30. junija 1942., ob izrednih prilikah pa do 30. septembra 1942. Dopust torej ne zapade na noben način pred 1. oktobrom 1942. Na vsak način morajo dobiti dopust mladoletniki v obratih, ravno tako se bo poskušalo dovoliti odmor onim uslužbencem, ki leta 1940 niso dobili dopusta. Izjemoma se sme uslužbencem izpod 18 let dati odmena za dopust 1941, ako vojne prilike do 30. junija 1942 ne bi dovoljevale odmora. Ta odmena se lahko izvrši od 1. junija dalje. Prejšnje odmene mora odobriti pristojni Reichs- ali Sondertreuhander.
Za uslužbence v javni službi bodo izdane posebne določbe.
Novo službeno mesto za adopcilo
Za dežele K^mten, Steiermark in Salzburg
Dne 15. januarja 1942. je bilo v Grazu otvorjeno novo službenb mesto državnega mesta za adopcijo (Reichsadoptionsatelle). Doslej je bilo tako službeno mesto za celo Ostmarko le v Wienu. Da ee pa to mesto razbremeni, je sedaj od državne adopcije NSV ustanovljeno drugo službeno mesto za dežele Steiermark, Karnten in Salzburg. Mesto v Wienu bo odslej pristojno le za dežele Wien, Niederdonau in Ober-donau. Deželi Tirol in Voralberg bodeta pa spadali pod adopcijsko mesto Miinchen.
Po novih smernicah za posredovanje posinovitve ali pohčeritve bodo merodajni zdravstveni uradi pri presoji zdravja, de-dičnosti in plemena otrok, ki se naj posi-novijo ali pohčerijo, in staršev, ki jih posi-Dovijo ali pohčerijo. Državni minister za notranje posle je odredil, da za preiskavo otro, ka, ki se naj posinovi ali pohčeri. in njihovih staršev ali drugih krvnih sorodnikov ni plačati nobenih pristojbin. Za preiskavo staršev, ki adoptirajo, se mora pri vsakem izmed njih pobrati pristojbina najmanj 3 RM.
Podržavllenle gozdov v Macedoni]!
Sofia, 20. januarja. Bolgarska vlada je (vzela v posest vse gozdove v Macedoniji Зкм# BA oisixsje pa nato, oli ao ђШ вх»ј
^



Japonski i> p ante I j ev * skok na Celebes.
Poktafina na Celebesu-v bliiini mesta Markasse na FloreSkem morja.
.(Presse — Hoffmaan, Zander, Multiplex —BLJ
državna ali zasebna lastnina. Tiste občine, ki 30 imele dohodke iz gozdarstva razlaščenih gozdov, dobijo odškodnino.
Nova bolgarska petletka
Načrt za bolgarsko kmetijsko petletko je gotov; sedaj ga namerava vlada dopolniti Se z gospodarskim načrtom za industrijo, obrt in trgovino,
JfKttie i^oepodlavefte navite
Divjačina na mesne karte. Glede gospodarstva 8 parkljasto divjačino ,to je jelenov in košut, damjakov, smjadi itd. pošto-jajo Se marsikod nejasnosti. Predvsem je treba imeti na umu, da sme lovec 25% parkijaste divjačine obdržati zase, 75% pa mora izročiti trgovini z divjačino. Seveda sme lovec tudi njemu pristoječih 25% oddati na potrošnike, gostilne itd. Na vsak način pa mora meso od divjačine zaračunati po mesnih kartah. Lovec je dolžan predložiti ustrezne odrezke v teku enega tedna. Pač pa ima pri lastni uporabi to prednost ,da je dolžan oddati odrezke samo za 15% skupne teže ali za 30% delnih kosih. Ako odda divjačino naprej ,se od ne-deljene divjačine zaračuna 25% od delnih kosov pa 50% na mesno karto. Nizke postojanke nedeljene divjačine izvirajo iz tega, ker so zaračunani pri tem koža, kraki itd. Ocena komadov pa ustreza številki od-rezov, ki jih mora predložiti potrošnik pri nakupu divjačine v trgovini ali pri jedilih od divjačine v gostilnah. Za svoj meeni odrezek dobi dvojno porcijo, seveda z vra-Sčenimi kostmi vred. Hia ragu od divjačina ni treba dati odreadcov, раб pa se morajo taki dati za golaž od divjačine, pri katerem se uporabljajo krače itd. Zajci, divji kunci in fazani se ne zaračunavajo za mesno karto.
Ureditev splošnega blagovnega prometa na Romunskem. Na Romunskem je izšel zakon, ki urejuje splošni blagovni promet med proizvajalcem in posameznim trgovcem. Nadalje vsebuje zakon podrobne predpise o nadrobni prodaji in predvideva ustrezne kontrolne ukrepe.
NemSko hrvaški dogovor o zaračunavanju. Določbe nemško hrvaškega dogovora v zaračunavanju od 20. maja 1941 so bila od 5. novembra razširjena tudi na Loht-ringen, Luxenburg in Elgsass. To velja tako za že nastale kakor v bodoče nastajajoče obveznosti.
Moratorij na Hrvaškem. Udruženje dolžnikov hrvaškega srednjega stana poroča, da se razteza ukrep o podaljšanju tuzem-skega moratorija do 2. aprila 1942 na vse obveznosti, ki so nastale pred 1. januarjem 1939. Pripravljajo zakon, ki bo uredU tako гкшв Wgoaa ISSS. letm,
J apon C i so na svo/emprođiranju zasedli M al ak k o. Po zavzetju malajskega glavnega mesta Kuale Lumpura so japonske bojne sile vkora^ kale v naslednji znameniti kraj polotoka, Malakko. — Cesta v Malakki.
(Scherl, Zander — Multiplex —
:во1

Tudi strmoglave! (Stuka) imajo toplo * zimsko obleko*. Da jih zaSčitijo pred hudo zimo, prevlečejo stroje z odevki iz tkanine, vsled katerih dobijo sicer nekoliko fantastično podobo, vendar so tako najboljše spravljeni do vnovi' čne uporabe.	(PK Aufnahme Kriegsberichter Nierman, Atl.. Z.)}





Na cestah proti fronti.
Več: konjskih vpreg vleče velike lesene snežne pluge, ki delajo tir po globokem snegu,
ЛШУиш;	Шзшш Ш!..
Rokodelsho delo v Menmarklln je slovelo
leli lo marljivost sta lasioorali prebivalcem Imih in živež
Xeemerktl, staro mestece ob vznožju Loibla, je imelo že pred več sto leti prizadevne in gibčne prebivalce, ki so s svojim delom dosegli to, česar narava zemlji ni dala. Po rokodelcih, pred vsem po onih, ki 80 predelavali usnje, je zaslovelo ime Neu-marktla v nemških deželah in v Italiji že takrat, ko je bil kraj sam Se neznaten trg. Valvazor poroča o tem in o zgodovini kraja tako:
»Trg in gospoščina Neum&rcktl leži na Gorenjskem med Ljubljano in Klagenfur-tom v Karntnu, oddaljen 2 milji od mesta Krainburga.
Trg je deljen v dva dela, namreč v zgornjega in spodnjega; vsakega izmed njih deli zopet deželna cesta.
Spodnji del spada pod grad Alt-Gutten-berg, in je pri Mvših in sedanjih posestnikih zapisano, kako je bil v posesti gospodov Zuikghl, gospoda pl. Juritscha, barona Ecka in grofa Barba; l«-ta je to gospoSčino, namreč grad Alt-Guttenberg in polovico trga Neumarktl zapustil svoji vdovi, gospej Renati grofici Barbinn rojeni Para-deiserjevi, ki je Se zdaj lastnica.
Gornji grad spada pod grad Neuhaus. Gornji trg je naphan z rokodelci, ker izdelujejo tukaj najboljša karduban-usnje v rudeči in črni barvi, ki ga potem razva-žajo in prodajajo daleč na okoli v Italijo in rimsko cesarstvo.
Izdelujejo pa tukaj tudi razne vrste navadnih del, ki jih imenujejo masalan. Bakreno in železno posodo, kakor kotle, ponve in si., le mimogrode omenjam. Zato nudi ta kraj veliko možnosti za preživljanje. V njegove svrhe sta mu zelo prikladni dve vodi, Loiblbach in Feistritz.
Ne daleč od tod leži na griču grad Neuhaus, na katerem je bilo prenočevalo njegovo rim, ces. Veličanstvo Leopold I., ko je bilo dne 5. septembra 1660 dopotovalo iz Koroške na Kranjsko. Polovica trga namreč zgornji dp] spada pod grad Nquhaus, in tvori gornji del gospoSčine Neumilrcktl, ki je bila prej last Paradeiserjevih. Po smrti bratov sta podedovali sestri in ena izmed njih je poročila barona Henrika Julija W%megh, ter mu prinesla z gradom Neu-haps tudi polovico gospoščine Neumarcktl.
Svoječasno je bila nedeljena gospoščina NeumS.rcktl okrog leta 1305 last grofa Albrechta Gorth. Sedaj so pa lastniki dediči po prej navedenem baronu Henriku Juliju Wemeghu.«
Otroški vrtci NSV v SOdkUnitna
Matert v SUdkarntnu občudujejo napravo
Te dni je Kreisleiter K u s s otvoril nov otroški vrtec NSV v kraju Goritsche v krainburškem okrožju. Kakor je bilo že evoječasno javljeno, si je NSV Gauwaltung K&mten postavila kot eno najvažnejših nalog, da v SUdk&rntnu uredi delo v otroških vrtcih. Devet vzorno urejenih dnevnih zavetišč je sedaj že v obratu in izkazuje že lepe uspehe svojega dela. Vsak teden se dovršijo novi otroški vrtci In izročijo Javnosti. Prebivalstvo v SUdkarntnu je zelo hvaležno za te ustanove NSV, zlasti matere, ki jim pomenijo izdatno razbremembo. Da pravilno razumevajo delo otroških vrtcev, S9 vidi najbolj iz števila, otroške vrtce obiskujočih otrok, ki je v teh krajih zelo visoko. Večkrat se morajo celo številne prijave zavračati zaradi nedostajanja pro-etora. Posebno se navdušujejo in občudujejo matere, ko vidijo lepo in vsem sodobnim zahtevam ustrezajoče opremo otroških dnevnih zavetišč. Skoro nepojmljivo jim je, da so ti prijazni domovi nalašč ustvarjeni za njihove otroke, šele takrat, ko vidijo obrat v otroškem vrtcu vedo, da njihovi malčki niso nikjer tako dobro spravljeni kakor pri »teti NSV«. Zupani skoraj vseh občin podpirajo delo NSV na tem področju, kolikor je le mogoče In odlični rokodelci v SUdkarntnu so ponosni, ako morejo brezhibno opremiti domovja otrok SUdkšmtnerjev.
Zasedanle Amtswaltelev KdF v Waldo
Kreisleiter dr. Hradetzky je govoril Za čas od 9. do 11 januarja eo bill vpoklicani k zasedanju v Wald a. Save KdF Betriebswarte, KdF Betriebssportwarte In obratni učitelji jezikov KdF, nadalje več eotrudnikov DAF Kreiawaltungen Iz treh okrožij v SUdkarntnu In Iz	Veled
poučnih pi^davanj, razgovorov, pevmklh ur in tako naprej ao novo postavljeni Amts-aralterji postali Bcavi	Ootoero
je ugoden predznak za nadaljnje delo na začrtani poti, da se je preko politične raz-blstritve v pičlih urah izobličila skupnost, vsled katere je ta poduk postal za vse doživetje. Iz danih pobud izhajajo številne naloge, ki se jih je treba sedaj lotiti. — Kreisleiter dr. Hradetzky je govoril o stranki, o osnovah nacionalno socialističnega naziranja, o naatanku pokreta in o potrebnosti te vojne. H koncu je obrazložil položaj v SUdkarntnu. Gauwart Stelner je pojasnil udeležencem tečaja
delovna področja skupnosti »NS Kraft durch Freude«, in Gaufachabteilimgsleiter S C h u 9 8 je predaval o nemškem socializmu ter potih in ciljih nemške delovn« fronte. V posebnih odsekih so se praktično vežbali Betriebssportwarte in podučevali Betriebswarte in učitelji jezikov v obratih o izgradnji dela KdF, novih temeljih dsla in športnem delu v obratih in dobili dragocena navodila za delo. Vsi so se zlasti veselili tudi pevskih ur in predvajanj filmov DAF. Z veliko ljubeznijo sta bila ob sodelovanju komornega tria letalcev (Nast, glasovir, Weinhengst, flavta in Kunz, čelo), prirejena muzikalnl delopust in zaključni apel.
Carinska obmejna slraia čuva domovino
Najtežje naloge v gorovju so bilo sijajno izvršene
Te dni se je vršila v novih službenih prostorih glavne carinarnice Cesta 10. oktobra št. 11. prva reprezentančna prireditev carinske obmejne straže v Villachu, h kateri je prišel finančni predsednik J u n g k od višjega finančnega predsedniStva v Grazu. Predstojnik glavne carinarnice v Villachu, vladni svetnik dr. R a d t k e je pozdravil goste, med temi zastopnike Kreisleiterja, nadžupana in Landrata, nadalje postajnega poveljnika Oberstleutnanta B r o h m a z majorjem Strupijem, predsednika državnih železnic dr. Guggenberga kakor tudi druge številne predstavnike stranke, države in oborožene sile.
Nato je dal pregled o delovanju carinske obmejne straže v Karavankah in v Julijskih Alpah, iz katerega bi bilo poudariti sledeče : Glavna carinarnica Villach Je bila ustanovljena neposredno po priključitvi. Zaradi neugodnih stanovanjskih razmer se je najprej zelo nedostatno nastanila v Kheven-hUller StraQe, potem pa v neki baraki Pe-stalozzistraUe. Po uslužnoeti državne delovne službe in prizadetih oblasti se je pred nekaj časom mogla preseliti v nove uradne prostore v hiši dvornega svetnika Pichlerja (10. OktoberatraBe 11).
Glavna carinarnica Villach ,1e podrejena višjemu finančnemu predsedniku v Grazu. Njegovo področje sega od Hohen Tauern (Ankogel, Hochalmspitze) do Julijskih Alp (Triglava). Glavno težišče delovanja je ob meji. Do avgusta 1939. so opravljali službo izključno sistemizirani carinski uradniki. Po ijrt)ruhu vojne je bilo njih število znatno povišano po dopolnilnem moštvu obmejnega ozemlja. Rezervist carinske obmejne straže je e tem postal zvest pomočnik carinskim uradnikom. Težko delo se je moralo opraviti na Karavankah. Marsikatero novo stanovanje in marsikatera nova pot priča o tem. Številna zajetja dokazujejo, da se je moštvo obneslo.
V službi proti Jugeelaviji
Ko Je katastrofalna politika bivše Jugoslovanske vlade dovedla do vojne tudi na naši meji, so možje carinske obmejne straže pokazali vso svojo pripravljenost do
33.600 БМ je darovalo Siidkarnten na darilno nedeljo
Celi Gau je dal skupno RM 186.000.—
Predhodni i.-id zadme darilne nedelje znaaš v celi d?želi vključno Siidkarnten 185.975.94 R^I. Na posamezna okrožja odpadejo sledeče vsote:
Hermagor ..........4.992.79
Klagenfurt..........45.000.—
Lienz..............7.757.46
Spittal..............19 500.—
St. Veit a/d Gl. ...	23.000.—
Villach '............30 000.—
Volkermarktl..........6 752.—
Wolfsbcrg............12.000.—
Micsstal......4.382.62
Krainburjj............10.000.—
Raiimannsdorf ....	19.590.63
Stein........—
službe. Marsikateri je moral dati življenje za veličino velike Nemčije. S ponosom nosi tudi marsikateri carinskih obmejnih stražnikov iz tega časa zunanii znak svoje hrabrosti železni križ, ali vojaški zaslužni križ z meči.
Po končanih vojnih činih je prevzela carinska obmejna straža zavarovanje nove meje. Od ranega jutra 26. aprila naprej so se neprestano premtkpH transporti čez Wurzennass v Posavjs in V/ocheinertal. V kar najkrajšem <'."su je izvršena zasedba meje v težavnem n4nmskem ozemlju, ki je bila nozne-e še do^raiena. V viharju. ledu in snegu 0"r.".7l"''ij0 službo tam gori 2000 do 3000 m v'soVo in spodai v samotnih OTilnh globeli h in dolinah. Zvesto in nsutrudliivo stoji carinskim obmejnim stražnikom tovorna živina ob strani in prinaša opremo in prehrano po večurni poti na višave.
Trda služba v planinah
Uprava skrbi stalno za može, ki morajo opravljati svojo trdo službo v planinah, v samoti in navezani sami nase. Daje jim na raznola^-o posebno, vremenskim prilikam prila<*odeno obleko, obvezila, omarico za zdravila, brir-^alke za serum proti kačjemu ugrizu itd. V prostem času pa imajo radio, male knjižnice, časopise in igre na razpolago.	, .
Zanimivemu predavanju je sledilo poročilo nekega rezervista carinske obmejne straže po uspešni obrambi močnega napada na neko nadzorno mesto ob meji. Izvajanja predstojnika glavne carinarnice so dobila še živo dopolnilo s predvajanjem ozkega filma PostenfUhrerja Pfisterja o službi carinske granične straže v novih pokrajinah.
Kot zvesti tovariši izvršujejo oborožena sila in policija ter carinska obmejna straža svojo dolžnost. Meja je stalno in popolno nadzorovana. In tako bo tudi ostalo še nadalje vkljub vsem dogodkom in težavam. Ob koncu prireditve se je vršil družabni sestanek v novih prostorih glavne carinarnice.
Novi vodla tajskega prometa za lamten
Gauamteleiter dr. Pogatschnlgg poverjen z vodstvom deželne zveze tujskega prometa
Državni tajnik za tujski promet Hermann E 8 s e r je v svoji lastnosti kot predsednik državne zveze tujskega prometa (državne javno-pravne korporacijc) na prošnjo rešil vodstva zveze vodjo deželne zveze tujskega prometa Karnten, vladnega predsednika pl. P a w 1 o w s k y-ja, in mu izrekel zahvalo za delo, opravljeno na tem področju.
Hkrati je državni tajnik Esser po predlogu Gauleiterja in Reichsstatthalterja dra Rainerja postavil Gauamtsleiterja dra. Pogatschnigga za vodjo deželne zveze tujskega prometa v Kftrntnu.
Nadalje je državni tajnik Esser v svoji lastnosti kot vodja skupine za tujski promet postavil inž. Fritza Gillarda v Klagenfurtu za poverjenika Reichsgruppe tujski promet za Reichsgau K&rnten.
Зш domovine
Krainburg. (60 otrok poslanih na okrevanje.) Te dni je bilo po NSV poslanih 60 otrok \z Krainburga v mladinsko okrevališče v Veldee, kjer bodo štiri tedne pod vestno oskrbo.
Stein. (Nova notarska pisarna.) P« i^fu civilne uprave postavljeni notar in pravni sastopnik la sodna okraja Stein in Egg, dr. Herman H 61 z 1, je otvo-
ж%оjo RotatelM Bl#waQ ж Btmimk —
Stein. Feietritz. (Visok obisk.) ReichssportfUhrer pl. Tchammer und Osten je obiskal med božičnimi prazniki našo divno in romantično občino.
Stein. Feistritz. (Razno.) Kino, ki nas zadnje čase bolj pogosto obiskuje, nudi dovolj razvedrila našim ljudem. Dvorana, ki ni majhna, je vedno polna. To je dokaz, da 80 se filmi in posebno »Wochenschau« tukajšnjemu ljudstvu zelo prikupili. — Zima nas je objela z vso svojo lepoto in nam prinesla tudi skrbi. Kljub temu, pa je delavstvo vse zaposleno in ne poznamo brez-poselnoti, kakor e je to dogajalo v zimskem času prejšnja leta.
Stein. (Vzorno nabiralno delo.) Pri pokrajinskem cestnem pobiranju je Ortsgruppe Stein z vsoto RM 11.401.88 dosegla izboren uspeh. Ortsgruppe Ima 6.645 prebivalcev, tako da se poda delež na osebo RM 1.75, med tem ko pokaže gospodinjska kvota (: 1550 gospodinjstev:) presenetljivi znesek RM 7.35.
Neumarktl. Lep uspeh nabiranja zimskih reči. Akcija glede darovanja volnenih reči za fronto, ki je bila zaključena, se mora spričo okolnosti, da so tukajšnje plasti prebivalstva revne, označiti kot dobra. Radodarni in požrtvovalni rojaki so oddali okroglo 1000 raznih reči kakor kožuhovine, puloverjev, nogavic itd. povrh pa 49 parov tmučankih gorskih in domačih čevljev, 96 metrov flanela, 60 kg volne, (iz katere pletejo žene v Neumarktlu nogavice) in 58 parov emifčl večinoma •
Predhodni usneh v Altsrau se ■ - ram zaključnrmu izidu v pr?t?čc"0!n к;ц povi-
Radnansdorf. (Mlad umetnik na božičnem dopustu pri stari-š i h.) Pred več leti je zapustil mlad pevec svoje domovinsko mesto, da bi v »tuiini«, kakor S3 je takrat reklo,končal svoj študij in dobil pravo uporabo za svoje talente. Bil je to sin poštnega nameščenca v pokoju, Anton O r e 1, ki je angažiran kot basist na naroJnem gledališču v Weimaru. Mlad umetnik je izkoristil letošnje božične praznike, da je v domovini obiskal svoje stari-še. — Siidliamten ima še enega umetnika, ki ga večkrat slišimo v V/iener radiu, namreč Antona D e r m o t a iz Kropp, ki je tokrat angažiran na državni operi v Wienu kot lirični tenor.
Radmannsdorf. (Deček se je zadušil s plinom.) V Unterleibnitzu pri Radmannsdorfu se je pripetila težka nezgoda s plinom, koje žrtev je postal 15 letni sin posestnika Lukana, med tem ko so dva mlajša brata, ki sta spala v isti sobi še lahko rešili. Fantje so šli spat in so bili omamljeni po plinu, ki je izhajal iz peči. Zjutraj so našli najstarejšega fanta, ki je imel srčno hibo, mrtvega v postelji.
Radmannsdorf. (Nove umetno kovane svetiljke na grada.) arad je dobil pri vhodu pred velikimi vrati dve in v pritličnem hodniku eno umetno kovano svetilko, izdelek kovaške umetnosti prebivalcev .v Kropp. Svetilke zelo lepo dopolnjujejo razsvetljavo in se zelo lepo skladajo z veličastnostjo starinskih vhodnih vrat. Se lepši je veliki novi lestenec v veliki dvorani nad stopniščem.
Domschale. (Smrtni primer.) Dne 12. januarja je umrla gostilničarka Ljudmila Kovač v starosti 56 let. Pokopana je bila 14. januarja.
Domschale. (Razne nezgode.) Pred kratkim je elektro učencu Marjanu Šinkovcu iz Kolitschau, v Bonačevi tovarni papirja, kjer je zaposlen, kislina raz jedla desno roko,ker je označbo tvrdke pritiskal na žarnice in pri tem zašel z roko v posodo s kislino. Poškodovanec je ostal v domači oskrbi.
V isti tovarni zaposleni delavec Jakob K ap 1 j a iz Radomle 92 je pred nekaj dnevi dobil zmečkanino na desni roki, s katero je prišel pod nek zaboj. Kaplja je po zdravniški pomoči ostal v domači oskrbi.
Kronau. (Predstave potovalnega filma.) Pred kratkim se je vršila v ljudskem domu predstava potovalnega filma in sicer filma »Brezupni primer«. Izredno veliko število obiskovalcev je z živahnim zanimanjem zasledovalo boj nemških in zavezniških čet od Ledenega morja do Afrike, ki sta jih prikazovala oba dela tedenskega pregleda. Popoldan se je vršila posebna predstava za one, ki so se vrnili v domovino.
Kronau. (Enotna jed se uvaja.) Pretečcna nedelja je bila prva nedelja enotne jedi v SUdkarntnu. Zato je žen-stvo NS v vseh kuharskih tečajih učilo enotno jed; žene so se pri kuharskem tečaju, ki ga je vodila Gaufachrbeiterin Pgn. Trjide A n g e r e r zelo preudarno, lahko prepričale o dobrem okusu in predvsem o štedljivi in popolni uporabi živil. Pokazalo se jim je tudi mnogostransko uporabo krompirja pri različnih jedeh.
Woditz. (WHW je obdarovala otroke.) Radi različnih ovir se je vršilo obdarovanje revnih otrok za Božič komaj v nedeljo, dne 11. tm. Obdarovani so bili otroci z različnimi, prav krasnim igračami
ko, pižkoti. Obdaxoyaas^ in njihovi аршди
Si^a, 21. januarja 1942.
KARAWANKRN-BOTE
stran 5. — Stev. 7.
Ijevalci so kar žareli od veselja nad tako lepimi darovi. Tudi zbiranje za zimsko po-se je vršilo ta dan s prav lepim uspe-liom. Ravno tako se je vršilo pretekli te-den hižno zbiranje volnenih in kožuhovi-Bastih stvari z dobrim uspehom.
St. Katharlna. (Kaj je ustvarila Majhna Ortsgruppe v planinah.) Vse sotrudnice Ortsgruppe so se polnoštevilno zbrale pri apelu, pri katerem je Kreisfrauenschaftsleiterin Pgn. G o-' i 18 C h n i g obrazložila poti in cilje žen-®^ega dela. Kot uspeh prvega skupnega dela je nastalo 45 zimskih čepic za nabiranje volnenih tn kožuSnih reči, ki so jih žene "®Sile iz ostankov krp. V tej mali planinski Ortsgruppe je bilo šivalno sobo posečalo žen, med katerimi jih je bilo več, ki "o imele nad 2 uri hoda do doma. Orts-'rauenfiihrerin Primoschitz je lahko ponosna na ondotno skupnost žen.
St. Katharina. (Kegjanje na le-*ir.) Vsled pobude občinskega komisarja MUlIerja so fantje napravili v Puterhofu l^®gljišče na ledu. Po predlogu Ortsgruppen-flihrerja so kegljači nabrali 16 RM, ki so jih poslali zimski pomoči.
Ratschach. (2ene in dekleta se po ženstvu NS priučijo novih kuhinjskih receptov,) Zene NS so pred kratkim v Ratsehachu priredile kuharski tečaj, ki je bil nastanjen v čedni kmečki hiši. Učile so se tam, kako se vsestransko in hkrati zdravo uporabi krompir, kako se kuha in peče z Milei in se seznanile z enotno jedjo. Zupan D o 1 i n a r se je na zaključni pojedini mogel prepričati o marljivosti žen.
Ratschah. (Obisk v nabiralnici.) I'rvi nabiralni dan je Kreisfrauenschaftsleiterin Png. Goritschnig obiskala Habiralnico v planinskem kraju Ratschach, Za službo v nabiralnici so se stavile na razpolago Ortsbauarnfiihrerin M ii 11 e r in iijene sotrudnice. Čeprav je bila nabiralni-ca šele kratko dobo odprta, so bili vendar že kmetje in kmetice prinesli znatno količino debelih, iz lastne doma narejene volne Spletenih kratkih nogavic, rokavic, napest-nic, volnenih zapestnic in puloverjev. Tudi kož in kožuhov ni manjkalo. Najlepši dokaz radodarnosti pa so bile oddane smuči, ki so v tem kraju del predmetov vsaJcdanje nujne potrošnje.
Kabem. (K u h a rs k i tečaj žen NS.)
dni je NS ženstvo priredilo kuharski ^®^aj, ki ga je vodila Gaufachbearbeiterin fsn. Trude Angerer in v katerem se je splošno pokazalo štednjo in pravilno izkoriščanje živil zlasti zelenjadi. Kuhinjo je dala na razpolago Ortsfrauenfiihrerin Fra-лја Ausser; tam je pod nadzorstvom Voditeljice tečaja prirejalo 16 žen in deklet z veliko vnemo jedi iz krompirja in zelenjadi.
Kropp. (Zene so žrebljarji in hkrati dobre gospodinje.) Da bi se zlasti delavkam omogočilo varčno in Vendar dobro gospodinjstvo poleg njihovega težkega dela v žrebljarni, so žene NS pod vodstvom Gaufachbearbeiterin Trude Angererjeve priredile v Kroppu kuharski tečaj za ukoriščanje krompirja. Mno-gostransko izkoriščanje naj da izpremembo pri kosilu in večerji in naj žene oprosti skrbi, da bi morale dnevno kuhati enake jedi. Udeleženke tečaja, med njimi žene z 12 otroci, so kazale veliko vnemo pri delu.
Steinbichl. (Prvi apel sotrudnic žen NS.) Pod vodstvom Ortsfrauenfiihrerin Roze B e r z e so bile pred kratkim zbrane vse sotrudnice, žene blokov in celic, ki jim je Kreisfrauenschaftsleiterin Pgn. Goritschnig dajala smernice in pojasnila o smotrih ženskega dela. V zvezi s tem se je vršil kuharski tečaj žen NS pod vodstvom Gaufachbearbeiterin Trude Angererjeve, ki je žene podučila, kako se pravilno izkorišča krompir.
Wocheiner-Feistritz. (Smrt zaslužnega šolnika.) Dne 9. januarja tega leta je umrl v Cilli nadučitelj v pokoju Janez Richterschitsch v starosti 90 let. Umrli je 35 let deloval kot nadučitelj v Mitterndorfu (Wochein) in je bil tam v svojem poklicu splošno priljubljen in zelo spoštovan.
Woeheiner Feistritz. (Lep uspeh pri nabiranju zimskih reči.) Uspeh nabiranja zimskih reči je bil nad vse pričakovanje velik in zadosten dokaz, da je prebivalstvo v najglobljem smislu doumelo požrtvovalnost, ko je vendar le težko utrpelo svoja topla oblačila. Ženski urad je Sedaj na delu, da urejuje darovane predmete, jih smoterno predela in pripravi za oipremo.
а^0т in џоНе
Postopanje s hlevskim gnojem
Kmetijske rastline črpajo iz zemlje hranilne snovi, ki jih potrebujejo za svojo rast in pravilen razvoj. Te hranilne snovi moramo zemlji vračati, da ostane plodna, oziroma, da se njena plodnost od leta do leta po možnosti še poveča. Dodajanje, oziroma vračanje hranilnih snovi zemlji se vrši v glavnem z gnojenjem.
Najvažnejše gnojilo je vsake vrste gnoj, ki se pridobi na kmetiji, posebno pa hlevski gnoi Ta gnoj vsebuje za rastline važne hranilne snovi, med njimi zlasti dušik, v manjši meri fosforovo kislino in kalij, kakor tudi za rastlinsko rast važno ogljikovo kislino. Dalje vsebuje veliko humusa in bakterij, ki obdržijo zemljo zdravo in povečajo njeno plodnost.
Vsak hlevski gnoj pa nima enake hranilne vrednosti. Vrednost hlevskega gnoja je odvisna od različnih činiteljev in sicer od vrste živali, od hrane in stelje ter od ravnanja z gnojem.
Konji in ovce dajejo topel, govedo, zlasti pa svinje, hladen gnoj. Gnoj pitanega in delovnega goveda je boljši od gnoja mlade živine in krav mlekaric. Nega in vzdrževanje živine pa vsled pridelovanja gnoja ne smeta trpeti, kajti gnoj je postranski proizvod, ki ga daje hrana. Kakovost gnoja je boljša pri dobro krmljeni živini, kakor pri slabo krmi jeni. Ob primanjkovanju dobre krme z dodajanjem slame je vzdrževanje večjega števila živine nesmiselno, če ima samo namen pridobiti čim več gnoja. Kajti od določene količine živinske krme se pridobi samo neka kolii^ina gnoja ne glede na to, na koliko glav živine je ta količina krme razdeljena. Uspehi v živinoreji pa so seveda pri dobrem krmljenju večji kakor pri slabem.
Stelja ima velik vpliv na sestav in vrednost hlevskega gnoja, zlasti pa se znatno poveča vrednost gnoja z uporabo stelje, ki ima veliko zmožnost vpivanja. To lastnost ima posebno slama, ki zelo dobro vpija, ako je primerno zrezana in nudi živini toplo in suho ležišče ter zboljSa kakovost gnoja. Nasprotno pa je gozdna stelja prav slaba, ker ima majhne zmožnosti vpijanja in na kakovost gnoja ne vpliva dobro.
Na vrednost hlevskega gnoja pa v glavnem vpliva ravnanje z gnojem. Ker je dušik glavna hranilna sestavina hlevskega gnoja, mora ves postopek z gnojem biti tak, da se dušik v pravi obliki in celoti v gnoju ohrani. V gnoju vsebuje dušik predvsem sečnina (gnojnica). Vsled delovanja bakterij se ta dušik spreminja v amonjak in v tej obliki naj se v gnoju ohrani. Zato se mora z gnojem tako postopati, da delovanje bakterij ni premočno. Ker bakterije potrebujejo za svoje življenje zelo veliko kisika, je njihovo dejstvo tem večje, čim več kisika imajo na razpolago- Zrak vsebuje veliko
kisika in zato moramo paziti, da ima do gnoja in gnojnice čim manjši doatop. To dosežemo s teni, da gnoj dobro spravimo in vsak dan stlačimo. Zato moramo nametavati gnoj v gnojno jamo na visoke kupe s čim manjšo površino. Vsak dan naj se zvozi gnoj iz hleva v gnojno jamo na kup, ki naj bo vsak dan lepo poravnan in dobro stlačen. Na ta način pravilno in dobro sprhni. To prhnenje se pospeši tudi na ta način, da se star strohnjen gnoj v gnojni jami raztrosi in se s tem omogoči obogatitev novih kupov z ogljikovo kislino, kar se prav dobro obnese. Ko je tak kup gotov, se poleg njega napravi nov kup itd. Hlevski gnoj mora ležati najmanj pol leta v kupih, da dobro dozori. Svež gnoj na njivah in travnikih ne deluje, ker so hranilne snovi v njem v taki obliki, da jih rastline ne morejo črpati. Sele bakterije spremenijo te hranilne snovi v rastlinam dostopno hrano. To pa se mora izvršiti na gnojišču. Ce se torej z gnojem postopa na zgoraj omenjeni način, se pridobi in ohrani čim več amonjaka.
Ce je gnoj slabo spravljen, če je izsušen od sonca in vetra, če kupi niso dobro stlačeni, se bokterije prehitro razvijejo, kar ima za posledico, da se amonjak spremeni v so-liter. Solitcr pa hitro izhlapi, s tem se izgubi dušik in vrednost gnoja se znatno zmanjša.
Vse to mora vsak gospodar vedeti, kajti B pravilnim postopanjem se vrednost gnoja poveča, z nepravilnim znatno zmanjša in je s tem posestvu napravljena škoda. Gnojna jama naj bo tako postavljena, da sonce in veter ne moreta vplivati na gnoj, posebno pa je treba paziti na to, da tekoča voda ali pa deževnica ne moreta izpirati gnoja. Da se izgube, ki nastanejo vsled izpiranja gnoja, preprečijo se gnojne jame betonirajo. Ce pa to vsled pomanjkanja materijala ni mo-geče, naj se na dnu jame dobro zbije Ilovica ali glina.
Tudi gnojnica je izredno važno gnojilo, vendar se ji je doslej posvečala premala pažnja. Noben kmet ne sme zamuditi prilike, da gnoj in gnojnico spravi v primernih jamah. Gnojnične jame ne smejo prepuščati vode,poleg tega pa morajo biti dobro pokrite, da je dostop zraka do-gnojnice čim manjši, oziroma onemogočen. Gnojnica je zlasti za travnike važno gnojilo, saj z njo povečamo pridelek in zboljšamo kakovost krme.
Vsa sredstva moramo uporabiti za povečanje kmetijskih pridelkov. Enostavno, poceni in uspešno sredstvo za dosego tega cilja je pravilno postopanje s hlevskim gnojem. Vsak kmet mora temu posvetiti vso skrb. Kdor to zanemarja škoduje samo sebi, kajti 8 tem se odreka večjim pridelkom in obenem tudi večjim dohodkom v gospodarstvu.
Iz hleroT naše molzne žmvmne
Ce stopiš sedaj pozimi kje v kak hlev, ti bodo pri nas v večini primerov rekli, da je manj mleka ko drugekrati. Število živine je Se skorajda povsod isto, toda kakovost in molznost ta je mnogokrat nazadovala. Seveda, ljudje, predvsem okrog meet, »o bili navajeni, da so k domači osnovni krmi (predvsem slami in malenkosti sečne) dodajali tudi v izdatnejši množini tečna krmila (olj. tropine, krmilne moke in otrobi), katerih je pa sedaj le bolj v omejeni količini na razpolago. In tako se morajo v marsikaterem hlevu naše kravice zadovoljiti le 8 slamo, nekaj otave in repo. Vsaj najdeš celo primere, kjer ti pripravljajo za krmljenje krav edino rezanico iz slame in suhe koruznice ter — repe. Da ob taki krmi ni pričakovati bogve k^e molznosti, je razumljivo. Izjema je tu seveda onih par posestev, ki imajo že urejene silose in ki pridelajo razen tega še dosti dobrega sena in pese.
Sicer je bilo zimsko krmljenje molznih krav pri nas tudi druga leta dokaj pomanjkljivo in pretežno nezadostno. Tem bolj važno je, da se zamislimo, kako bomo sedaj, ko je povpraševanje po mleku tako zelo porastlo, krmili in oskrbovali naše krave.
Izdatno povečanje in zboljšanje pridelovanja domače dobre, tečne osnovne krme (sena, detelje in krme za kisanje), ki bi znatno omejila potrebo porabe preš in krmilne moke, bo mogoče na splošno izvesti šele tekom bodočih mesecev in bodočih let.
Ce si vendar kedaj svetoval, da bi ljudje
zmanjšali število slabe živine — kakor 80 to napravili v drugih alpskih deželah — in bi prilagodili to na krmo, ki nam je sedaj na razpolago (večinoma bi nam dalo 5 krav, katerim bi dali krmo od 7 nezadostno krmi jenih molznic več mleka ko 7 prepičlo s krmo preskrbljenih krav), 80 ti gospodarji večinoma ugovarjali, da je sedanje število živine potrebno zaradi množine gnoja. »Toda 7 kravam bo mogoče vendar le bolj n as ti al i in bodo te ob izdatni stelji napravile več humoz-nega gnoja (mešanice blata s steljo) ko 5 živali«, ugovarjajo kmetovalci, ki gospodarijo na peščeni ali drugače pusti zemlji, ki rabi dosti humusa oz. črne prsti In tudi ti imajo deloma prav, čeprav se tako zasilno krmljenje velikega števila krav, ki kažejo preveč gola rebra pozneje le preveč maščuje, kajti preveč opešane živali rabijo več mesecev in več let, da se docela opomorejo (ako se sploh Se morejo docela popraviti) in tudi ves zarod (teleta) tako zahiranih živali postaja od leta do leta slabši.
Sicer bi se, da vzamemo gorenji primer, tudi pri 5. kravah dalo napraviti ravno toliko dobrega gnoja ko ob 7 živalih, če bi ob dnevnem izkidanju (kar je edino pravilno) dodali (do gotove meje naravno) od-viSno množino stelje k blatu oz. gnoju. Naravno Izvrši mešanje blata In ecalnice • steljo živina boljše ko človek, predvsem, če je gnoj več dni v hlevu. Večdnevno ležanje
gnoja v hlevu je vendar škodljivo tako za živino kakor tudi za pravilno zorenje gno-ja, razven ponekod v planinskih krajih, v katerih ostane gnoj celo zimo pod živino. Gnoj mora vsak dan iz hleva ali pa v izjemnih prilikah šele čez par mesecev. Takih hlevov, s premakljivimi jasli, v katerih (hlevih) bi lahko ležal gnoj pod živino več mesecev, pri nas v splošnem ni. Najslabše je tako za živino kakor tudi za gnoj, da se p o k i d a iz hleva le vsakih osem dni ali vsakih par tednov.
K zasilnemu krmljenju, ki je letos precej pogosto, bo predvidevati, da se bo za krmo uporabilo tudi pleve, suho koruznico, ajdo-vico i. t. d.
Pleve jarih žit, predvsem ovsene, listnata koruznica in ajdovica glede tečnosti ni sicer znatno slabša ko naše najslatše seno. Pleve ozimnih žit pa so polovico slabše. Tudi pleve jarega ječmena bi bile enako dobre ko ovsene, ako bi ne bilo osin oz. res. Neugoden vpliv teh je mogoče sicer s poparjen jem nekoliko omiliti, toda kl.iub temu ostane pri krmljenju z ječmenovimi plevami nevarnost okužbe za olesenelostjo jezika in čeljusti. Ako pokladamo večje količine plev, te v kolikor jih ne uporabimo za »zobanje«, napravimo okusnejše, ako jih v kaki kadi poparimo in pustimo tu pokrite in obtežene okrog 12 ur. Tudi suhe pleve primešamo, ne da bi jih kakorkoli pripravljali, lahko k senu in drugi krmi.
Koruznica je sicer predvsem le odličen dodatek, ako jo zrežemo in zmočimo, pri kisanju trave in detelje. Ako vendar nimamo silosa jo bomo v sili uporabili tudi suho med druga krmila za krmo.
Ajdovica je sicer tečnejša oz. redil-nejša ko ržena ali pšenična slama, toda, pravijo, da napravi ajdovica tu in tam pri živini na beli koži poseben izpahek,če namreč živina pride takoj po krmljenju z aj-dovico na sonce. Sicer pa nevarnost, da bi prišla pri nas pozimi živina preveč na sonce, itak ni prevelika.	Fr. W.
Pridelujte več zelenladil
Cvetlice niso tako važne
Glavna naloga vsega letošnjega obbelo-vanja vrta mora biti najmočnejše intenziviranje pridelovanja zelenjadi. Tej nalogi se • morajo podrediti vse druge. To velja zE^" obdelovanje zelenjadi tako pri vrtnarju kakor pri kmetu In pred vsem za vrtnarske obrate cvetličarstva in drevesnic. Med tem ko naj kmetijsko zelenjadarstvo in obrati drevesnic predvsem pridelujejo zelenjad na veliko in tako, ki se da hraniti čez zimo, je naloga vrtnarjev zelenjadarjev in cvetličarjev, da čim zgodneje dobavijo zadostne količine rane zelenjadi in veliko milijonov visoko kvalitativnih zelenjadnih sadik tudi za pridelovanje zelenjadi na poljih in pri malem vrtnarju. Vsak vrtnar bo smatral za svojo dolžnost, da se ravna po naredbi, da mora od februarja naprej najmanj 50 od sto vseh steklenih plošč v cvetličarstvu rabiti pridelovanju rane zelenjadi, ravno tako, da smiselno izkorišča neobdelano zemljo z nasadi zelenjadi. Ker je zadostna oskrba z zelenjavo važnejša od kritja potrebe na cvetlicah, je cvetličarstvo v tej vojni podrejenega pomena. Imeti prve redkvice, prvo solato (tudi rezivko, peteršilj in dišavna zelišča) kolerabo, rano korenje, rani ohrovt itd., to naj bo v tem letu ponos vrtnarja cvetličarja. Oddelek za obdelovanje vrta pri deželnem kmetovalstvu bo skrbel za to, da se bodo v velikih količinah zelenjadarstvu dodelila tehnična sredstva. Sem spadajo v prvi vrsti tisoči novih oken za tople grede, orodja in strojev, pa tudi šotni drobir, gnojila i. t. d.
Iz svetovne vojne je še komaj 274 konj. V letu 1934 80 vsled pobude dipl. kmeta Finusa šteli v Nemčiji še živeče konje, ki so bili v službi v svetovni vojni. Navedenega leta jih je bilo Se 7500, Takrat so ustanovili pomoč, ki je oskrbovala te konjske veterane svetovne vojne s tekočimi darovi ovsa in z dobavo odej in dobre konjske uprave lastnikom. Danes živi le še 274 konj iz svetovne vojne, od katerih je 82 tekoče oskrbovanih po pomoči za konje iz svetovne vojne.
r
'Moderne Augenglđse
C. Kromu
tt 1 a t e ■ I r. r 1,
Л
ttmumoiuru,«, is
\
3» vseh ћжајеу sveta
Japonski Yojaki
Kar velja na svetu za nemškega, to drži V Aziji za japonskega vojaka. Kakor se na evetu ne najde vojaka, ki bi bil boljši od nemškega bojevnika, tako velja v Aziji Japonec za najboljšega vojaka moi azijskimi narodi.
Razvoj japonskega naroda, ki je v svoji današnji državi že od 660. leta pred našim Štetjem živel samostojno državno življenje, je v primerjavi z ostalimi narodi Azije bil zelo plodovit in uspešen. Medtem ko so se Japoncem krvno, jezikovno in plemensko najbližji Kitajci držali svoje starodavne kulture ter s svojim kitajskim zidom zapirali pot in uvoz vsemu, kar ni bilo kitajskega, so Japonci znali dvigati in širiti Bvojo lastno kulturo.
V svoji prirojeni nadarjenosti so se Japonci od zapada mnogo naučili, in ker so k temu dodali še svojo žilavost, delavnost in vztrajnost ,ne da bi pri vsem tem nehali biti Japonci in Azijci, so po zaslugi svoje izredno hitre in velike populacije že zadnjih 50 let krajem devetnajstega stoletja po našem štetju na vseh področjih svojega udejstvovanja dosegli tako ogromne uspehe, da je leta 1904., ko so v vojni z Rusijo slednjo premagali, ostrmel ves svet. Takrat je Japonska prvič pokazala, da ni zastonj izboljševala, večala in pospeševala delovanja in ustvarjanja svojega celokupnega naroda in da si je pripravila in organizirala armado in mornarico, s katerima je pohodila svojo veliko sosedo Rusijo. Takrat je japonski vojak s svojo hrabrostjo in zmožnostjo dvignil Japonsko v velesile.
Temu sledečih deset let so Japonci svojo slavno armado in mornarico še veliko bolj skrbno negovali, izobraževali in spopolnje-vali, kar je šlo seveda vzporedno z delovanjem in razvojem ostalega narodnega in državnega gospodarstva in življenja. Industrija se je razvijala, vojna tehnika dvigala, z eno besedo: japonski častnik, ki si je v nemški vojni sili, in japonski inžinir, ki si je v najvišje razviti nemški tehniki posredno ali neposredno širil svoje znanje, sta združenih moči storila vse za veličino japonske oborožene sile. Prišla je svetovna vojna 1914—1918, katere izid je tudi Japoncem koristil ter jim ojačil pozicije.
Sledila je dvajsetletna doba ustvarjanja vseh Japoncev za nadaljnji razvoj svojega naroda in države, pri čemur se je največ važnosti polagalo na ustvarjanje in jača-nje vojne sile. V pred petimi leti začeti vojni s Kitajsko, kateri so Japonci odvzeli Mandžurijo in iz iste ustajiovili Mandžu-kuo, se je japonski vojak zopet pokazal veliko več vrednega in dobrega učenca modernih armad in mornaric na zapadu.
Japonski vojak, ki stoji sedaj v boju z Zedinjenimi državami Severne Amerike in Veliko Britanijo v Tihem Oceanu, je v svo-jh življenjskih potrebah naravnost skromen. Pri rižu kot glavni japonski ljudski hrani izdrži neverjetno težke in dolgotrajne napore. V svoji prirojeni in vzgojeni mu ljubezni do domovine je odločen in pripraven na vsako žrtev, ki se od njega zahteva. Za cesarja, ki je Japoncem hkrati verski poglavar in božji potomec, je japonski vojak pripravljen žrtvovati življenje, ker smrt za domovino in cesarja ni samo nacionalna in državljanska, temveč tudi ver-
ska dolžnost in zasluga vsakega Japonca. Junaška smrt vojaka je po japonskih verskih naukih največja sreča po smrti, preostalim svojcem pa v življenju. To v glavnem omogoča izredno neboječnost in junaštvo japonskemu vojaku.
V	rusko-japonski vojni leta 1904. so nešteti japonski naskočniki pri obleganju trdnjave Port Artur kot razstreljevalci trd-njavskih utrdb šli prostovoljno z razstre-Ijenimi ovirami vred v zrak in smrt, da so jih na ta način svojim četam omogočili zavzeti. Podobnih požrtvovalnih podvigov je v zgodovini sedanje japonsko-kitajske vojne več.
Japonski vojak je pri svoji udarni sili, fanatični ljubezni do domovine ter v verskem prepričanju za svoje nasprotnike najbolj nevaren bojevnik v Aziji. Postojank, ki jih zasede, mu navadno nikdo ne more več iztrgati. V napadu prezira nevarnost in riskira vse za dosego svojega cilja. Japonec je vojalt, v katerem so združene vse starodavne lastnosti dobrih bojevnikov Azije ter od modernega zapada prevzete vojno-tehnične pridobitve in izkušnje. Vse to združeno poda frontnega vojaka, ki bo v sedanji vojni igral veliko ulogo.
Čudež časovne me)e
v ponedeljek start — v nedeljo pričetek vojne
V	mladih letih smo se zelo zabavali ob zgodbi prismojenega Angleža, ki je vsled stave v za preteklo stoletje nepojmljivo kratkem času napravil potovanje okoli sveta in bil mnenja, da je stavo že izgubil, ker ni upošteval razlike v datumu med Japonsko in Ameriko. Jules Verne je to zgodbo opisal in mi smo iz nje morali posneti, da morajo na gotovi črti otokov Fidži čas datirati za 24 ur, torej za en cel dan nazaj, ako hočejo imeti zopet — pravi čas, namreč zapadni čas. V bistvu je to zelo pri-prosta stvar. Vendar nas je pa nekoliko osupnilo, da je poročilo o napovedi vojne med Japonsko, Zedinjenimi državami in
Britanijo dospelo k nam т nedeljo proti polnoči in šele v ponedeljek ob šesti uri je bilo priobčeno. Dogodki, ki so v Tokiu datirani 10. decembra ob peti uri, so se po našem časovnem štetju izvršili že 9. decembra ob 22. uri. Amerikanci so tudi časovno v sitnem položaju; udarce ,ki so zadeli njihovo brodovje, so morali datirati za 24 ur naprej, kar je prav za prav zelo grozljivo neprijetno.
Najbolj se pokaže časovna razlika med Havajem in Japonsko. V ponedeljek so Btartali japonski letalci v Tokiu — v nedeljo so pa njihove bombe bobnele na Ha-vaju. V tej pokrajini je časovna meja, ki loči našo zemljo v zapad in vzhod. Morali bi si torej potemtakem naložiti tabelo, da bi vsakikrat točno vedeli, kdaj nastopi ta ali oni dogodek. Pri poročilih o bojnih dogodkih v Pacifiku na pr. morajo v Wienu računati 7 ur nazaj in Washingtonci morajo celo 14 ur nazaj računati. Ako je v Wienu 12 ura, bije ura v Westminstru 10. uro, v New Yorku 5. uro — na Japonskem je pa že 18. ura in v Havaju že 23. ura prejšnjega dneva.



Lepe svetovalce ima Roosevelt. Najvišje zvezno sodišče v Zedinjenih državah Severne Amerike je v neki tožbi civilnopravnega značaja s tremi glasovi proti dvem ugotovilo, da je bivši najvišji sodnik države New York, Žid Samuel Rosen-mann, zlorabil svojo sodno oblast ter svojemu plemenskemu tovarišu Blaustein-u prisodil 50 do 70 milijonov dolarjev. Slo je za umazane petrolejske kupčije, kakor jih poznajo samo židovski velekapitalisti v Ameriki. Vkljub tej uničujoči sodbi se sprehaja Rosenmann kot prijatelj in svetovalec v takozvani Beli hiši ali vladni palači v Washington-u. Pri razgovorih med Roose-veltom in Churchillom je sodeloval kot strokovnjak v vprašanjih novega vojnega gospodarskega sveta.
Pismo vsebujoče 1625 znamk
L i n z. Pod geslom »Dan pisemske znamke« se vršijo v mnogih nemških mestih razstave. Posebno živahno je delovanje filatelistov v starem mestu železa, Steyr, v
v gorovju J ail a pred Sebastopolom.
ZaSčitena po skalni previsi neke kamenite stene zavaruje prednja straža pehote proti sovjetskim postojankam. Slika priča o trdem boju za vojno luko na Krimu in spominja na zimske boje v Dolomitih med svetoV' no vojno.
(PK. Aufnahme:
Kriegsberichter Horter, HH., Z.y
domovinski deželi Fuhrerja. Ondotna razstava, ki stoji pod naslovom »Nemška pisemska znamka kot zgodovinska listina< vsebuje marsikatero dragocenost filatelije. Kot posebno redko stvar, ki je menda edinstvena, razkazujejo v Steyru neko priporočene pismo iz leta 1922., ki ga je poslal nek Ukrajinec nekemu Steyrcu. Predaja takega priporočilnega pisma v inozemstvo pa je bila menda posebna redkost v civi-lizatoričnih razmerah bolševiške države, tako da za plačilo poštnine glede tega pisma potrebne ene ali več velikih vrednost- ] nih znamk ni bilo dobiti. Sodrug poštar je moral zato uporabiti brezštevilno množico , malih vrednostnih znamk, ki so, prilepljene ' na polo, povečale težo, kar je zopet povi- ] šalo poštnino in imelo zaposledico nalep- : lanje nadaljnjih pisemskih znamk. Končno ' pa je bilo vendar zadoščeno sovjetskim \ Poštnini določilom," ih'k'ć"'je"pBmo р?Шо" ?7rmčijo, je ob pisemskem zavitku visela 4'/a metra dolga zastava, katere se je držalo na 32 polah, ki so bile skupaj zlepljene, 1625 pisemskih znamk v skupni vrednosti 406.250 rubljev. To je gotovo najdaljše pismo, ki ga je kdaj prevažala pošta; na njem je 962 poštnih pečatov.
Radio slika iz Tokia.
Japonska pehota priine po zavzetju glavnega mesta Flilipin, Manile, na vplenjenem avtomobilu z nadaljnim prodiranjem.
(Presse — Hoffmann, Zander — Multiplex —K.)
Batme za srbskega trgovca. V Mlade-novcu je prodal nek znani trgovec nekemu kmetu liter petroleja za 100 Din. Radi te skopuške cene je bil možakar obsojen na kazen batinanja in 20.000 Din globe.
Prisilno posojilo mesta Niš. Da bi zavarovala preskrbo mesta Niš (Srbija), je mestna občina razpisala prisilno posojilo pri svojih občanih. Predlog za tako posojilo so prvotno stavili bogatejši prebivalci, ki so si pozneje premislili. Posojilo znaša 14 mlijonov Din.
Nemci v hrvatskem Karlovcu so si uredili nekak lastni narodni dom, v katerem se nalaja tudi nemška šola in družabni prostori. Vsak mesec imajo svoj družabni večer domači Nemci in Nemci iz Reicha,



Tako so jih natolkli Japonci v vzhodni Aziji. Ta posnetek iz zraka, napravljen po japonskem letalca, prikazuje, kako je bilo v Pearl Harbour uničenih več edinic ameriškega brodovja na Pacifiku, med njimi najtežje boj-tM'lađJflM	X.Fwkbild, Atlantic, Zander Multiplex = К.%
Prodiranje bojujočih se Japoncev.
Preko ielezniSke ježe nekega vzhodno azijskega frontnega odseka, ki ga sovražnik močno obstreljuje. Z žilavo voljo napadalca prodira moStvo, da izvije nasprotniku na-dallnie огвггпЈ*	iAtlauitic Zander — Multiplex —K4B
Izrežite! Hranite I
p. J. Lakae
^jenuihta meledumjo^ in firakUhtja tfLdhjoduek and pjmkUseh
41. LEHRSTUNDE.
Antrorten zu den Scherzfragen.
Die Matrosen.
2.	Die Giraifen.
Indem man den Ochsen leben llGt Er ruft immer »Kuckuck«, niemals »nachmittags«.
Alle spielen mit ihrer Nase.
Die Mutter.
In das 29.
Im Februar, er hat nur 28. Tag*. 9. Die Tonleiter.
: ^0. Dag Wasser, den es treibt m&chtlge Maschinen und tragt Schiffe. Die Handachuhe.
^2. Weil der Sperling kein Pferd friUt. ^3. Der Mond.
Einmal, denn dann sind es nur noch
neunundneunzig.
Der Sack ist nicht mehr leer, wenn die Glasflasche drinnen ist.
^8- Drei; den Fiedelbogen und die zwei
Ellenbogen.
17. Englisch.
18, Man M&ht Gras und niemals Heu. ^9. Der Schatt^
I Die Motte, denn sie frlBt LBcher. »falsch«.
Sieben.
Man geht und sitzt nicht.
Beim MilitsLr.
25. Eine LUge.
Zungenfertigtceitaschnellspreclisprach-iibungen.
1. Bemhard Benno Brauns Braunbier-Brauers bei Braunau berilhmte Bier-^ymne:
fiiedere brave Bierbrauerburschen berel-ten bestandig bitteres, braunea bayrisches Sier, bekanntlich beaondera billiges Be-bleibender bUrgerlicher bayerischer Bier-•lUrfnis brUderlich, behaglich beisammen-trinker. Bierseindlich betorte Bacchue-4 '^der beliaupten bisweilen bestimmt; teherracht Bayern, berauacht bald, boaea Blut, begriindet breite ^"che, beffirdert blinden BlSdsinn und j "'icht bedauerlichen Begriffen Bahn. } 2. Vor dem ScheibenschieSenachUtzen-schatzen Schiitzen SchieBdiatanzen.
3.	Der Vormitternachtnachtw8.chter "Pficht zum Nachmittemachtnachtw&chter ^Bitte flir mich morgen vor Mittemacht
nachtwachen, ich werde dafUr nach Mittemacht nachtwachen*. Der Nach-''^ittemachtnachtw&chter war einveratan-•lea und eagte:« Gut, wirat Du flir mich 4ach Mittemacht nachtwachen, bin ich Kerne bereit flir dich vor Mittemacht zu •lachtwachen, aber n&chate Nacht muBt du Meder ale Vormittemachtnachtw&chter ^or Mittemacht nachtwachen und ich ale ^achmitternachtnachtwachter werde wie-"ler nach Jiitteraacht nachtwachen, denn Ordnung muQ aein«.
4.	Es eaQen zwei zischende Schlangen KWiachen zwei epitzigen Steinen und *ischten.
5. Wer nichts weiO tmd weifl, daQ er nichts weiB, weiS mehr ala der, der nichts weifi und weiQ nicht, daQ er nichts weiB.
Friedrich der GroBe und der Bebtrich.
Friedrich der GroBe machte einat einen Schulbeauch. Ein auagediaiter Soldat, der -wie es zu jener Zeit tiblich war — ala Schullehrer die Kinder unterrichtete, priifte die Schtiler zur leidlichen Zufrieden-heit des Konigs, der dann den Lehrer fragte, ob er die »zuktinftigen Soldaten« nicht auch in den Satzzeichen unterrichte. Der Lehrer vemeinte dies, bestritt deren Wichtigkeit und brummte reapektloa in eeinen Bart: »Der KSnig ist ein Esel!« Friedrich der GroBe hBrte dies woW, wollte aber dem Lehrer auf seine Art eine RUge erteilen. Er winkte einen Schiller zur Tafel und lieB ihn folgenden Satz schreiben; »Der Schulmeiater sagt, der KSnig ist ein Esel«. Mit kluger Miene setzte der Schiller hinter »sagt« den Beistrich. Friedrich der GroBe setzte zwei andere Beistriche, so daB der Satz lautete: »Der Schulmeiater, sagt der Ktoig, ist ein EJsel«. So muBte der alte Soldat erfahren, daB die Satzzei-chen doch von groBer Wichtigkeit sind.
water.
ausgedient — ..., ki Je doslužil; ein- aus-gedienter Soldat; vojak, ki je doslužil Bacchus m — BaMius Bahn brechen — pot utreti, pot delati bayrisch — bavarski, -a, -o bedauerlich — obžalovanja vreden; adv.
na ialoet Bediirfnls e — potreba befordern (fčrdem) — pospeševati Begriff m — pojem begrtlnden — utemeljiti, osnovati behaglich — udoben behaupten — trditi beherrachen — obvladati beiaammenbleiben — skupaj oetati Beiatrich m — vejica bekanntlich — kakor je znano berauschen — opijaniti, omamiti bereiten (machen) — pripraviti, narediti berilhmt — slaven
bestandig (immer) — vedno, neprenehoma beatreiten, ich beatrltt, ich habe bestritten
— oporekati betBren — omamiti, preslepiti bieder — pošten, vrl
Bierbrauerbursche m — pivovarskl pomočnik
bisweilen — včasih Biedsinn m — neumnost, nesmisel Brauer m — plvovar Braunbier s — rjavo pivo brununen — renčati- mrmrati blirgerlich — meščanski, -a, -o; državljanski, -a, o
deren (von diesen) — njihov, -a, -o; njih
Distanz w — razdalja
Fiedelbogen m — lok
Hymne w — elavospev, himna
Kenlg m — kralj	^
lauten — glasiti se
m&chtig — mogočen, -a, -o
Miene w (Ausaehen) — obraz, Uce
IVemtija kol prolinlež proli komunizmu
„Journal de Geneve" ožigosa angleška lzđa]stva napram Evropi
А*г đKg
des „ICacawcudteH^doU*
Auf dae »K&mtn«r Jahituch 1942c (ki deuWcher Spradw) kiinnen noch Beetelluncen enteescngenommen werden. Be-zugepreig fiei Наш	RM —^70 pro
Stuck. Die Jalirbttcher кбппеп beim Verlag »Karawanken-Boten« Krainburg abgeholt werden. Die Verkaufaprovieion wird sleichzeitig mlt der Abholung venedmet.
Verlag »Karawanken-Boten« Krainbnrf
Ženeva, 20. januarja. Ves tisk v zapadni Švicarski obravnava predmet sodelovanja med Anglijo in sovjetsko Rusijo po vojni na način, ki se ga ne more napak razumeti, kot izdajstvo napram Evropi in v »Journal de Geneve« tako sodelovanje vnovič odklanja zunanji politik tega lista, Jean Hart, tako-le:
»Predsednik Foreigen Office veže v primeru nemškega poraza bodočo obnovo Evrope na državo sovjetov. Človek bi mislil, da sanja. Vsa dejanja moskovskega diktatorja postavijo na laž optimistično sodbo, ki jo izreka predsednik Foreigen Officea. Mar je diktatorja v Kremlu, mrzlega, ciničnega in okrutnega človeka, ki zlomi vsak odpor na svoji poti, ganila gracija smehljaja gospoda EJdena? Bomo-U kedaj . doživeli, da v bodoče ne le z besedami, ampak tudi z dejanji vrne svobodo podjarmijenim in zatiranim narodom? Ali angleški zunanji minister lahko zagotavlja, da je izpo-
eloval pri šefu sovjetske vlade neodvisnost baltskih držav in Kavkaza na dan skupne zmage? Ali hočejo zopet enkrat nas poplaviti s teorijami, ki niso v skladu z resnico ?
Nekateri režimi so že po svoji strukturi nevarni za skupnost narodov. Stalin se ne more odreči svetovni revoluciji, ne da bi Izpodkopal temelje bolševizmu, na katerega se opira njegova moč. Ali se mora vedno znova ponavljati — kar je istina — da sovjetska Rusija ni nacionalna država, ampak nasprotno mednarodna, kot država konstituirana stranka? Razmotrivati, da bi v primeru poraza Reicha sodeloval Stalin na obnovi Evrope, se pravi, udajati se laž-njivlm upom In drugim nastavljati vado. BolSevizem je po svoji naravi destruktivna sila in na noben način ne faktor obnove. V novi, vsled vojne oslabljeni Evropi, nI nobenega protiuteža proti kvarnim silam po Stalinu intemacionaliziranega komunizma.«
Britanski naskok na špansko Inko
Berlin, 20. januarja. Angleške pomorske bojne sile so dne 14. januarja naskočile špansko luko Santa Isabel na Fernando Poo In napadle v luki ležeče nemške in italijanske trgovske ladje. Otok Fernando Poo, ki tvori z nekaterimi malimi otoki in nasproti ležečo celino špansko kolonijo Gulnejo, leži na zapadno afriški obali v neposredni bližini nemške kolonije Kamenin. Pristaniško mesto Santa Isabel je sedež španskih kolonialnih oblasti in ima 8600 prebivalcev.
iSpanaka vlada je, kakor poročajo pol-uradno, po Spanekem poslaniku v Londonu v soboto Izročila angleški vladi zelo energično sestavljeno protestno spomenico zaradi naskoka na špansko luko Santa Isabel. БЗпако noto so Izročili tudi angleškemu poslaniku Samuelu Hoare v Madridu. Glede strahopetnega britanske-skega napada na v luki Santa Isabel ležeče trgovske ladje sil osi opozarja strankin uradni španski list »Arriba« v zelo ostrem uvodniku, da je bil ta naskok le radi tega mogoč, kjer so španska obrambna sredstva na tem mestu izredno nedostatna. »Arriba« podčrtava flagrantno nasprotje, ki obstoji med to novo krištvijo mednarodnega prava, In evetohlinskimi načeli, ki jih trobita Churchill in Roosevelt v svet. Dejanju kot takemu se ni čuditi, ker se uvršča med šte-
vilne od iste strani zagrelene zločine po mednarodnem pravu. Važna je pa možnost, da bi se mogli morski roparji opogumiti in ponoviti taka dejanja na ozemlju vladarskih pravic nevtralne države. Odurni zločin v Fernando Poo je napravil konec stip-Ijivosti in vljudnosti. Španija se slovesno zavezuje pred vsem svetom, da bo v bodoče preprečila do zadnje kaplje krvi, da bi ве brez kazni ponovile take sovražnosti. Izjavljamo jasno in določno, piše liet, da bodo ob novem atentatu na špansko nevojevanje stopili v akcijo topovi za obrambo naših neizpremenljivih pravic.
Hrvatsko vrhovno sodišče v BanjaluM. S
posebnim zakonom je ustanovila Hrvatska Bvoje vrhovno sodišče v Banjaluki. Gre za sodišče, ki bo najvišja inStanca v kazenskih in civilno pravnih zadevah. Hkrati se bo v Banjaluki ustanovilo najvišje državno tožilstvo. Razen tega bodo ustanovili višja državna tožilstva v Zagrebu za severni in v Sarajevu za južni del države.
Hrvaški delavci v pogodbenih državah ne plajajo nobene glavarine. Hrvaška vlar da je odredila, da ne plačajo nobene gla- гиг varine (izšeljeniškega davka) oni hrvaški ncr delavci, ki se izselijo v države, s katerimi je Hrvajka sklenila delovno pogodbo.
Momd m — luna, mesec Bachtwacten — nočno stražo imeti Nachtwftchter m — nočni čuvaj niemala — nikdar, nikoli nur noch (nur mehr) — le še priifen (examinieren) — spraiati respektloe — nespoštljiv, -a, -o Rilge w — ukor, graja Satzzeichen s — ločilo echatzen (abschatzen) — ceniti Scbeibe w — tarča, krog Schlange w — kača Schulmeister m — učitelj SchUtze m — strelec treiben, Ich trieb, Ich habe getrieben
gnati, uganjati, delati verneinen — zanikati, odrekati Wichtigkeit w — važnost winken — pomigniti idschen — sikniti
Zufriedentheit w — zadovoljstvo zukiinftig — bodoi zwischen — med
R«dewefldungen.
Zungenfertigkeitsschnellsprechspruch-Ubungen — govorilne vaje za največjo spretnost v govorjenju einverstanden aein — soglaSati bereit sein — pripravljen biti Ublich sein — običaj je (ea ist Ublich) auf seine Art — na svoj način eine Rilge erteilen — karati, grajati er winkte ihn zur Tafel — pomigne mu, da
naj pride k tabli (er gab ihm mit einem Wink zu verstehen,
daB er zur Tafel kommen жоНе).
etwas erfahren mllssen — gkusltl, zvedeti er muBte etw. erf. — moral je nekaj skusiti
laUc&ucU /9^2
g,eh6rt in jedes HausI
Reldier Inhali, sdionc Bllder, guler Lesestolf und IJnterhaliuiig fiir jeden*
Preis 90 Rpf,
samt Porlo und Verpadcung.
Zusendung nur gegen Voreinsendung des Bčlrages.
Bestellungen an
IV-S« GauTerlag Karnten^ Klagenfurt
Bismardkring 13
Strm — Štev. 7.^._
KAR
Sreda, 2t. јагпагја 1942. j
S C H U HFABR IKS- U N D VERTRIEBSGE5ELLSCHAFT m.b.H.

EIGENE VERKAUFSTELLEN IN s NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES
D A M Б N- CND HER REN- MODE LEDERTASCIIEN
јскпш
IXlettdSu^
lUcdhbucg.
und Cuffrdhre
|d0m бигф ^uflenctti,	odtr 2(^етђеГфг9ег&еп on,
&aj| etmaf П1ф( fn Dtbmmg 1(1. Ca^B&renfntarr^, ^artnadi^ft 0мпф1({#,фго1%:Сф#ЗЗет(ф1Итнпд,Пиа!*пкегЈ^и|1еп unb ЗШђта »erbcit ftit pa^ven m« Or. Zod#er,Wk*No, аиф in olfen ^dllfn, #тГр1(%тНф pcMmpfiL ®ire befldhflm DieUn »егПгдгп^га oft otMbefu b^ftfltrfen iĐanfГфгсЈђеп Don 33rrbraucbern. ©r. Šcefbft« ^biefrtn (fnb itn ипГфЛМјфвв rrđirtfrl^lt^c« epejiatmlttet впг.
*Tptob(*%DirP|^o|T*. Gfwf (ф(р*т1о((п^ unb auffmurf^cbtmb, wWRf, bera^lgt tmb frđfffgf bue angenciltent Вгопфхепдетеб*. yn	»41.81 Mnb 8.24. Snffrcmm*# ®гоГфбг§ (oflenlae
— ккф MEDOPHARM. ЗЛОпфт вЗ/N
Berile KarawanKen Role
%
llEFEin RASCH .	tmD SAUBEft
RABITSCH
SIVEITaaSAVE
Bauunfernehmung
WHil4Y
iBiDew
Baumeisfer - Krainkurg, Oeyergasse 6
F«rnru( 148
тОВШћ m ©^llSiTE^I ^ ^	, T№©¥I^A
A*Admilm
KRAINBURO
I

M
m
LEDERWAREN
IRMSRN 16
Post BISCHOFUIAK
Der vom Chef der Zivllverwaltunq be-stellte Notar und Rechtsanwalt iUr dte Gerlchtsbezlrke Steln und Egg, Doktor Hermann HOlzl, hat seine Notarlal-Icanzlel in Steln erOffnet; der Amtstag far findet vorlftuflg leden Donners-tag In der Zelt von 9 bls 11 Uhr vorm. Im Gebaude de s Amtsqerichtes statt. Glelchzeitlg werden die Notarge-schšfte im Gerlchtsbezlrk Littai bls auf weiteres von Dr. HSlzl wahrge-nommen; der Amtstag In Littai wird noch bekanntgegeben. Die Notarials-kanzlel in Steln beflndet sich im Ge-bflude des Amtsgerichtes.
z dovoljenjem iefa civilne uprave |e odprl v Stelnu dne 1. januarja 1942 dr. Hermann HOlzl, notar in pravni zastopnik za sodne okraje Steln in Egq svojo notarsko pisarno; Uradni dan za Eqq (Brdo) je predvidoma določen na vsak četrtek od 9. do 11. ure dopoldne v sodnih prostorih. Istočasno bo vršil notarske posle dr. Hdlzl v sodnem okraju Littai; uradni dan za Littai bo javljen kasneje.
Notarska pisarna v Stelnu se nahaja
v sodnem poslopju,-

ff. ILICHIiL
SCHILLERSTRASSE 12

fpielwaren
Kinderwagen Kinderbetten
Ф
GRONER
Klagenfurl, Bahnhoffstr.
Rudolf Widmar
MECNANISCHE WEBEREI
3 schetnutscA ' ifost S9oms€ftaie
mm
I FRANZ I B E R LITS C H
Imechan. Werktidtte
ZWISCHENWSSSERN
Sdilossereimasdiinen und -werkzenge
zu kaufen geaucht^Zuechriften unter »3arzahlung 1324 an Karawanken-Bote Krainburg.«
VIKTOR KLEINLERCHER krzneno strojarstvo in barvarstvo, »nakupovalnica krzna« - Domschale
Kupim krzna vseh vrat kakor: od mačk, zajcev (divjih in domačih), ja^njct, lisic in drurfih.
Die Auswartigen Amtstage des Notars und Recht?anwalte8 Dr. S. Christomannos aus Radmaiuisdorf, finden kiinftig nicht mehr an Montagen, sondern:
in der Wocheiner-Feietritz jeden 1. Donnerstag im Monat;
in Asaling jeden 2. Donnerstag im Monat; in Neumarktl jeden 3. Donnerstag im Monat statt.
Yolksbank Krainburg
die Bank fur Handel und Gcwerbe, mit ihren Zweigstellen in Laak und ARlmng, Zahlsielle In Neumarktl, empfiehlt sidi zur Durchfuhrung samtlidier Bankgesdiafte und Entgegen-nahme von Spareinlagen zu den hodistzul^sigen Zinssatzen.
TITAN
e r X e u g f I
A. G.
Sidn - Siidkarnien
Baub«scKie9a,KucKang«rafschaffen, FlHIng*, Waagan, Tampar- und Craugu^arlikaln nack Modallan odar ZeicKnungan
T tem tednu bomo pričeli razpoilllatt т »lovemrnkemm |«xlka IzliiilaloCI
HI&M KOLEDAR
1942
IVova naročila se ne sprejema)# ved
Ornim, ki so naročili ta koledar pri nailh raznaialcih, bo ta domtavilen ▼ prlhodn|em tednn. ' RaznaialcI le ■ tem požiralo, da do 20. ianaar|a 1949. vplačalo naroč« nine za „hišni koledar" po poštni nakaznici na NS..Gaaverlag KHrnten, Zweigrerlag Krainburg, Velde»er#tr. 6


Mirno je zaspal v Gospodu т 70. letu starosti naš predobri oče
Skerianec Franc
posestnik In mlinar
sen.
Materi zemlji'smo g6 izrftčili ^ torek, dne 13. t. m. na pokopališču Radomle.
Radomle — Scbkeriantsdie, 20. januarja 1942.
Žalujoča družina !Sker]anec u sorodniki