fj Posamezne SJevilket Navadne Din 1*—» ob nedeljah Bin 2’—• .TABOR' izhaja »sak minut po začetku drugega časa so zabili Nepričakovani rezultat, velike nogomet- ne tekmo v Zagrebu. Zagreb1, 11. februarja. Reprensačij- Jugoslovam prvi goal, ki je povzročil nried občinstvom 'bureS aplavz. Nadaljna igra niii bila prav posdbno živa, ker so ska tekma med' Avstrijo in Jugoslavijo Avstrijci, popuščali: vrhu tega se jo zase je končala V pni d Avstriji! 4:1, prvi bilo še 3 goale. Sodnik Hertes (Praga) polčas 1:0. Igro je 'jako oviralo slabo jo bil nepristranski, kotli. 10:6 v prid Av-stanj-e igrišča. Velika množina luž jo strijccm. Gledalcev je bilo 12.C00, fcko-žogo jako zadrževala Prcmioč Avstrijcev raj desetina zagrebških prebivalcev, se je pokazala v vsakem oziru; že v 5 mlioiutmii igri so zabili prvi goal. O.cl tega časa naprej 'je imel jugoslovanski v-ra- Slovenci kandidirajo tudi v južnem Ti- rolu. ::^ 1'd!ki ‘ ter Vrrljuika dovolj -posla. Brez njegove RIM, 10. febr. Kakor znano, bodo Slovenke -spretnosti bi bil -položaj- za Jugo- venci in Hrvati nastopili z lastno volilno veznih -politikov, kli so se žo iizpočetkapo-! turnih' narodih. Zato mora biti naš pro-etsvnli mu tla realne politike, j gram: IzOlrražcne in organizirane politič- Celo v naši slovenski domovini se po-: ne mase! Ni nam1 do ljudi, ki samo priki-jav-ljnjo znanAnja iztreznenj-a. DemO-- mavajo, ki pa o stvari ničesar ne razu-lcratska stranlka si. je v zadnjem' času; mejo. Take ljudi, lahko napoljo okoli priborila zmago v mnogih doslej kleri- j svojega prsta vsak lažnjivi demagog, kalntih občinah. Ona je danes nositelji-; Mi smo in bomo delali za kar najširšo ca napredne misli, pa najsi drugo na- , izobraževanje ljudstva. Tudi politična prodni© skupino to priznavajo ali -ne. Ni j šola naj služi temu namenu. V drugi varil aleS čas, ko -bodo njihovi pristaši po- sti pa jo treba skrbeti za dobro o-rgani-gleda-li preko plotov, ki sojih postavili; zaoij-o. Organizacija je stranki to, kar nekateri častihlepni voditelji. Fraze, ki | telesu žilo in živci. Le organizirani n-a-se jiih še danes poslužujejo, se h-odo i-zži-j rod lahko prepreči brezumno prelivanje vole, kakor so sc že izživele veliko moč-j krvi in uničevanje gosodarskih vrednot, nejše in zapeljivejše fraze. [ Oti v nekaterih deželah (Ru-sija, Bolga- Politika je odgovorna reč. Tani, kjer j rija, Grčija) spremlja političn-o^socialne je narod,na kultura močnejša, gospodar-j -boje. Politika je in ostane boj, da pa bo »ko življ-enj-e silnejšo in kjer ima demo-, ta -boj stvaren in trezen, tj« da bo uspe-kratična politika že staro tradicije, za- še-n’, naj so dvigne politična izobrazba in htevai -politično udejstvovanje veliko ojači strankarska orgnizacij-a. Tako poj-znanj-a, izkušenosti in spretnosti. Naš movano strauflrar&ko delo ne koristi le vzor so inl ostanejo zapadnoovropislke'stranki saimi, ampak tudi vsemu narodu razmere i-rt zato izkušamo -posn©mwti me- in vsej državi. m za(Radft>h kulJ —r~|- lisfo pod imenom »Nar-odna'lisfa Slovencev in Hrvatov v Italiji«. Ker pa volilni zakon določa, da mora biti vsaka lista vložena v dveh volilnih okrožjih, bodo Slovenci in Hrvati nastopili tudi v Juž. Tirolu, d-očim se bodo južno tirolski Nemci borili za zmago svoje liste tudi y Julijski Benečiji- Veličastna veselica »jadranske Straže« v Beogradu. Kralj in kraljica na zabavi* BEOGRAD, 10. febr. Včeraj je bila v Oficirskem domu veselica »Jadranske Straže«, na kateri je bilo navzočih okoli 3o00 ljudi. Prisotni so bili tudi naš kraij in kraljica, princ Pavel s pr-incezinjo Olgo, ministri, predsednik parlamenta Jovanovič, admiral Priča, politiki vseh strank, celokupen . diplomatičen zbor in veliko število Častništva- Kralj in kraljica sta o« tvorila zabavo. Čisti dobiček cenijo na okrog 150.000 D. Minister Mihcič obolel. Beograd, 11. februarja., Dahe-s 'je odbor, ki proučuje konvencijo z Italijo, predložil konvencijo skupščini. Ker pa je. miinis-ter Ninčič ©bolel, pride konvencija šele v sredo na- d-nevni red. Gle-do parlam-enitarnega' koledarja se dpznava, da se četrtek i-n1 petek interpolacijski dnevi, ter da se bo budžetna debata v! soboto na-dalj-evala. . Reparacijska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo. -'. irij Beograd, 11. febr. Po izjavi Senčil-Škeiga poslanika Kellerja, kateri se 'je danes vrnil V Beograd, še niso končana reparacij-aka pogajanja, ki se vrše T Berlinu med nemškimi in naši-mi zaetop-nilki. Vendar je kmalu pričakovati definitivnega sporazuma, nakar se bodo po« gajanja zaključila v Beogradu; Izboljšanje odnošajev med Francijo In Anglijo. — Velika evropska konlereaca na vidiku. ,i;! •. i-vh LONDON, 10- febr. Minister notranjih' zadev Hen derscp je izjiavil v nekem.1 svojem govoru, da so se anglešk-o-francoski odnosa ji izboljšali. Izrazil je upanje, da bosta Anglija in Francija v bližnjem času sklicali veliko konferenco, katere bi se imele udeležiti vse evropske države in Zedinjene države. — O zbiižanju med o-bema državama poroča tudi neka druga vest, ki pravi, da sta se obe .vladi sporazumeli glede ureditve tranzitnega prometa v britski zoni in da je sporajumnot rešeno vprašanje separatističnega gibanja v Pfalzu. S tem je odstranjenih, žo j dvoje spornih točk. -r.y .» Prvo razočaranje MacdoSalda. •— Amw rika proti razoroiitveni konfereffcl. Pariz, 10. februarja. Macdopald j© predlagal ameriški vladi, da so udeleži konference o splošnem! razorožeiSju. —* Ameriška vlada je odgovorila, da 96 spričo sedanjih razmer ne bi mogla u-> deležiti,take konference in da bi 6e bilo' treba najiprej prepričati, alt j® konferenca za sedaj- sploh m-ogoča. »Star« poroča, da se angleška vlada bavi z načrtom!, sklicati konferenco za; omejitev obor©--zevanja v zrakiu. Ministrski predsednik Maed-onald se bo o tem šo posvetoval 8 Poiiucare jeni. I A' -CH BORZAH C u r i h, 11. febr. (Izv.) &klcpni tečaji. Pariz 26.25, Beograd 6.82, London! 24’76, Praga 16.70, Milan 25’15, NervjOTk 574.50, Dunaj 00.8115, Sofija 4^7. Bukaa-ešta 2.93, Z a g r e b, 11. febr. Pariz 38275—38515, Švica 14.73K, LondoH 362.30—365250, Duhaj 0.1178—0.1198, Praga 43’S5-46’85, ML lajn' 367’50—370*50, Newyotrb 83J52—fM-63. 1 Budiiuieešta, 2S,8Q-3l,% . ‘ Politične vesti. * Seja ekse&utive ljubljanske in ma riborske oblastne organizacije .TDS se je vršila včeraj popoldne v Celju. Razpravljala so se važna strankarska in politična vprašanja, glede katerih se je pokazala popolna enotnost naziranja. Storjeni so bili tudi nekateri organizacijski tMepi. Na imidjativo oeljiske okrožno organizacije TDS je bilo sklenjeno, da doiraofcratska stranka z vso energijo nadaljuje žo započeto akcijo za preklic redukcije celjskega obrtno-pospeševal-ne-ga urada od. obrtnega nadzornaštva ter soMidarno s celokupnim obrtni štvem skuša popraviti nerazumni. čin vlade. * Načrt dr. Korošca za opozieijonalni blok izročen Davidovlču. Iz Beograda javljajo, da je v soboto izročil dr. Ko rošec Ljubi Davidovi ou načrt za pro grami opozkvi on al nega bloka. Načrt je obsežen. Davidovič bo odgovoril nanj, brž ko ga prouči. * Predlog zakona o sporazumu za Ke-ko. Predlog zakona o sporazumu o Reki, sklenjenem med kraljevino SHS in' Italijo, se glasi: § 1. Odobravajo se in stopijo v veljavo: sporazum o Reki, dvo dopolnilne konvencije pod A in B in o-stali članki zaključeni med kraljevino SHS in Italijo; § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, a obvezno veljavo dobi z razglašen jem v Službenih Povinah, kajti popre je bodo izmenjano ratifikacije. * Trgovinska pogajanja z. Italijo v Beogradu. V petek, so -prislpeii v Beograd v svrbo priprav za trgovinska po gajanja med Italijo in Jugoslavijo člani italijanske delegacije: ravnatelj trgov, im«. Giorvarri Bagl-i, inšpektor poljedeljskega min. Carlncoi, generalna tajnik Plombi in sekretar Vali. Prihodnje dni prispejo še nadaljuj delegatk Z naše strani. je bil dosodaj imenovan kot delegat šef se/koije za izvedbo mednarodnih pogodb, dr. Ry-bar. Kakor se zatrjuje, se razgovori za zaključenje trgovinskega •sporazuma med Italijo in našo državo pričnejo v torek ali najkasneje v sredo. * Pašič pred dvobojem z opozicijskim blokom* Kakor poroča »Pravda«, je opozicijski blok pripravljen na vse možnost? iznenadenja v taktiki predsednika Nikole Pasita, zlasti na možnost ostavke, ki bi jo podal Pašič, hoteč s tem prehiteti razvoj. V tem trenutku bi opoziri-ijonaJni blok nastopil kot skupina, ki pre-ivzame novo situacijo kot parlamentarna Večina. * Vsa opozicija enotno vreti režim«. Kakor poročajo iz Beograda, so Radi-čevci pristali na vse. kar je opozicija doslej sklenila ali dovršila. V vprašanju državne uprave vztrajajo vse skupine pri svojih programih. Izdelale pa bodo skupen delovni program, ki ima olajšati težavne notranje odtiošaie v državi. Program ie v načelu že izdelan in se je o Ignotus: Zvezdno nebo. -v * I Prelestna je slika, ki nam jo nudi rimska noč. Komu niso oči obstale na prekrasnih ozvezdjih, ki se v prvih noč-«2h: turah pojavijo na jugovzhodna strani Pehal Tu so »kosoi«, kakmk-or jih imenuje naše ljudstvo, pod njimi pa se les-keče ena najsvetlejših zvezda. Sirij Plast nehal z Orionom, Sirijem in s Plejadami je največje lepotičje zimske noči. Prva zvezda, ki se pokaže na oni sira-až, kjer je zapadlo solnce, je sestrica naše remije — Venera (večernica). Spada v vrsto planetov, ki se sučejo okoli našega iBolitca in katerih j« osem’. Če jih raz-Vtrstimo po oddaljenosti od solnica, ‘je prvi ia! najbližji Merkur, za nji sledi -Venera, potem zemlja, Mars, Jupiter, Sa-turm, Uram in Neptun. Ti planeti so tedaj J otroci našega Solnoa in tvorijo ž njim vred ozvezdje, čigar razsežnost je ogromna, če jo merimo z našimi Človeškimi menih, ki pa je v primeri z oddaljenostjo zvezd — stalnic le neznaten' prostor v Veamiru. Raze« velikih planetov se nahaja v tem prostoru tudi čez 1000 malih planetov ali »asteroidov«, ki pa jih s ' krostim očesom' ne Vidimo. Venera je tedaj prva, Id jo ugledamo ha februar-'Efe«a veoerajean! nebu. Do sredine junija njem razpravljalo v soboto na posebnem sestanku med Davidovriem, dr. Korošcem in dr. Spaho. Na seji šefov opozicije je bil prisoten tudi poslanec Hrasnica, ki se je hotel poučiti o Davidovičevem predlogu glede delovnega programa, zlasti o točkah, ki se tičejo pokrajinskih samouprav- Protiipredloge bosta izdelala dr. Spaho in dr. Korošec do danes večer, ko se vrši peti sestanek šefov opozicijo-nalnih' skupin- * Posledice nemške demonstracije proti Wiisonu. »Times« javlja iz New-yorka, da bo dejstvo, da nemško poslaništvo v Washingtonu ob Wilsonovi smrti ni razobesilo zastave, imelo resne posledice za Nemčijo. V newyorških finanč-krogih se izjavlja, da je ta dogodek povečal težave za amerikansko posojilo Nemčije in da ogroža predlagano posojilo 70 milijonov dolarjev za dobavo živil. Menijo celo, da bo trpela tudi pomožna akcija za nemške otroke, ki je šla za tem, da bi Amerika prehranila vsak dan 1 milijon nemških otrok. ' Dnevna kronika. — Stanovanjsko oblastvo za pol. okraj Maribor. Stanovanjsko oblastvo za pol. okraj Maribor so 'je za poslovno L 1924 konstituiralo kakor sledi: Predsednik vi. svetnik dr. Franc Vončina; njegov namestnik p-oslovo-d-eči referent Robert Pohar; prisednfki — hišni posestniki: Andori uh Anton, Tezno 77; Kolarič Josip, Krčevina 44; Lešnik Alojzij, Krčevina, Tomšičeva ral. št. 112; Lešnik Anton, Studenci, Aleksandrova c. št. 17. Majcen J., Studenci, Franih op anova vL; Novak Ant. Studenci, Radvanjska c št. 24; Požauko Franc, Lajteršiborg št. 106; Soss Karl, Krčevina: Sehebeder Franjo, Tezno št 53, Škof Gregor, Krčevina; Tement Ferdo, Nova vas št. 28; Vekjet Ivam Pobrežje, Zrkovska c. št. 28, priis odn itoi-n a j em-niku; Franc Blnšič, žeL uradnik, Studenci, Ciril Metodova ul. št. 6; Anton Farčnik, nadučitelj v p., Krčevina štev. 115; Hinko Kefer, postajni odprav., Studenci, Ciril Metodova ul. št. 17; Ignacij PečaT, poštar. Krčevina št. 203; Pšeničnik Anton, asistent juž. žel., Pobrežje, Cesta na Brezje št. 24; Miroslav Pučslik, nadučitelj v Krčevini (šola); Jože Simčič, zascbpi uradnik. Krčevina št. 116; Franko Skače j, Studenci, Pekerska č. št 5; Simon Teršavec, pripravnik fin. kon., Studenci, Frankopana ral. št. 2; Marko Toplak, skladiščnik, Pobrežje, Nasipna ral. št 16, Radivoj Tušak, učitelj v Krčevini št. 115, Volk Slavko, asistent, Studenci, Jurčičeva tri. št 1. — Veselica Orjune na Pragerskem, ki se je vršila včeraj v prostorih kolodvorske restavracije, je imela krasen uspeh. Vsi prostori restavracije so bili nabito polni. Razveseljivo je, da se 'je prireditve udeležilo mnogo delavskega ljudstva. Govorila ata dr. Žnuderl in prof. Kenda. bo večerna zvezda in ho ostala na nebu vedno delj časa (v februarju zaton« približno 2 uri po po1nčr>pm zahodu, v juniju pa 3 ure). V drmnri polovic; julija pa bo jutranja zvezda (da n ion). Venera se na svoji poti okoli solnca bolj nego katerikoli drugi planet približuje zemlji, tako, da jo oddaljena komaj 36 milijonov kilometrov; kadar pa ji pridejo »muhe«. zapusti našo dobro mater Zemljo za 257 milijonov kilometrov. Ob drugi priliki se bomo seznanili natančneje s to dično sorodnico, Sije sij prekaša vse druge zvezde .1« ki jo lahko nroma-tratm'0 že z dobrim' daljnogledom. Od drugih' planetov vidimo v februarju sledeče: Merkur, Benjamin našega polnenega sistema, se nahaja sredi februarja na jugovzhodnem' jutranjem1 nebu. Jupiter ima na jutranjem' nebu fmjvcejii sij jn ga lahko vsakdo opazuje ob 6. uri zjutraj. Jupiter ima štiri sinove -"kozvane satelite, ki 'jih lahko opazimo s slabim' daljnogledom. — Saturn vzide že pred polnočjo in se nahaja zjutraj daleč na zapadu. — Uran je neviden, Neptuna pa bo izsledil z daljnogledom samo oni opazovalec, k! 'ss še spozna v neskončnih zvezdnih prostorih. Tako je tedaj k planeti. Vse ostale zvezde, ki se ob’ večernih urah vedno obilneje pojavljajo na nebeškem »oboku«, so stalnice. Potem se razpne čez nebo velik svetel pas, mlečna ali rimska •steza. Pogled ra® njo je pogled y sesko«- Pragerska Or jun a ja dobila okoli 2C00 Din. čistega dobička. — Izkaz o stanju hranilnih vlog. Finančna delegacija objavlja, da izida »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah) pri r egu lati vrni h hranilnicah v Sloveniji za IV. četrtletje 1923 v eni prihodnji! številk Uradnega lista. — Statistika Jugoslovanov v Zcd. dr. A. Izseljeniški komisarijat kraljevine SHS nas prosi, da objavimo sledeče: Službena statistika izkazuje, da je bilo I-1920 v, Zedinjenih državah 408.973 Jugo-slovenov, tj. 208-552 Slovencev in 200-421 Srbo-Hrvatov. Poslednje število vsebuje 140.559 Hrvatov, 3119 Dalmatincev, 52.208 Srbov in 4533 Črnogorcev. Od teh 200.421 Srbo-Hrvatov je bilo rojenih ,v starem kraju 125.844, a 74.577 na novem svetu. V popisu iz 1- 1910 je bilo naštetih 128.064 Srbo-Hrvatov, od katerih je 105 tisoč 669 rojenih v inozemstvu, a 57-963 na tej zemlji- Jugoslovani so označeni po materinskem jeziku kot Slovenci in Srbo-Hrvati. Ne da bi se spuščali v kritiko o zanesljivosti te statistike, je vendar zanimivo izvedeti, koliko Jugoslovanov našteva službeni popis prebivalstva. Ne glede na točnost te štatistike je treba računati s službenimi podatki, kajti oni edini prihajajo v poštev in veljajo v praktični aplikaciji kot baza za yse zakone iti naredbe. — Promocija Jugoslovena v Alžiru. Pred dvemi tedni je bil promoviran na čast doktora celokupne medicine na franc, univerzi v Alžiru g. Sava Tadič, brat g. dr. Gliše Tadiča, advokata in kr. javnega bilježnika v Kostajnici. Stroge izpite je položil z odličnim uspehom, a sedaj se specializira v Parizu. — Pijače dovolj. Po statističnih podatkih je v naši državi 94.000 gostiln in kavarn. Ako so podatki točni, tedaj pride na 60 jugoslovanskih državljanov po ena gostilna in kavarna. To se pravi, da bomo Jugoslovani vsaj v alkoholizmu prekosili vse druge narode- Herostratska slava! — Obrtni tečaji za vojaštvo niso u-peljani pri nas, marveč na Češkoslovaškem. Te dni je bil otvorjen prvi tak tečaj v Pragi. Na programu je računsko-katkulacijskr pouk, ravnanje s parnimi stroji, čevljarstvo, mizarstvo itd. F-rek-vetanti dobe po izstopu iz armade spričevala. Doslej se je prostovoljno priglasilo 300 vojakov. Poučevali bodo profesorji obrtne šole in tehnologičnega muzeja- — Srečen orožnik. Češki listi poročajo. da je orožniški stražmojster Kolar dobil obvestilo, da je njegova srečka drž-loterija zadela en milijon Kč. Orožnik je takoj naznanil, da izstopa iz službe. — Zamorci in Lenfnova smrt. Sovjetska ruska vlada je dobila ob Leninovi smrti več tisoč sožalnih pisem. Najzanimivejše med njimi je ono, ki ga je pisal iz Nervvorka »začasni prezident Afrike« zamorec Marcus Harwey imenom 4 milijonov! zamorcev celega sveta in v, katerem izraža sožalje nad nenadomestljivo izgubo, ki je zadela Sovdepijo. — Ogrožene dragocenosti Matere božje na Trsatu. Dne 5. trn. se je v noči prikradel lopov v cerkev Matere Božje na Trsatu ter je tamkaj dolgo vse pobiral po cerkvi, kar se mu je zdelo, da ima kaj vrednosti. Pobral je vse zlate in srebrne nakite s kipov, katere so večjidel tamkaj pustili naši Primorci. Ta velikan--ski plen pa se je zdel lopovu še premal, pa si je začel vžigati žveplenke, da bi lažje tim natančneje cerkev preiskal-Med tem pa pride v cerkev brat (samostanski), da bi malo molil k Materi Božji. Videl je žveplenke, a v prvem hipu je mH sili, da je cerkovnik.'Pozneje pa le vidi. da nima opraviti s cerkovnikom, skoči torej proti lopovu, a ta mu izgine skozi, okno v noč. Pobožni brat zažge sveče in objokuje oropane svetnike. Ko se pa obrne, zapazi pri cerkvenih vratih vse darove zavite razen zlatega križa, kateri je stal na kipu Sv. Ane in je bil dar nekoga iz Baške. Stvari, ki so stale priprav- j Ijene pri vratih, da jih lopov odnese, s0 vredne čez 2 milijona dinarjev:. — Predor pod vodo. V Ameriki se Izpod reke Hudson gradi predor, ki bode vezal Newyork in Ne\vyersey. To bo najširši predor na svetu. Po projektu bosta lahko vozila vzporedno 2 voza alti dva avtomobila, a razun tega bode še na .vsaki strani pot za pešce- — Posledice vulkanske erupcije. 1:5 Newyorka se javlja: Parobrod »Latou-che« je radiografsko javil, da je vulkan! Pavlo na južni obali popolnoma razcepljen vsled zadnjih' močnih erupcij. Zemlja; okrog vuJ-kana je na stotisoče milj da-IeS vsled potresa popolnoma razpokana, ta- . ^ s0 tamkajšnji prebivalci vse zapustili in v največjem strahu' zbežali- Vulkan Pavlo spada k najbolj živim vulkanom sveta- -- ‘-i ■ v-'-M k ^ ril Odprava smrtne kazni v Angliji. Londonski listi prinašajo vest, da se !a-bouristična vlada bavi z mislijo, da predloži parlamentu zakonski načrt, no katerem bj se na področju Velike Britanije odpravila smrtna kazen. zvezdne družin© »Velikega psa«, se zamislimo v nepredstavljivo oddaljenost tega zvezdnega otoka. Si ni j je oddaljeni od zemljo 6 svetlobnih let, na.ibližja zvezda v Orionu Boteigcuza pa 142 svet» lo-hnih M. To «e pravi: Svetloba preleti’ v eni sekundi. . 3lk).0fl0 km. V trenutku, ki leži med dvema utripoma našega pul-sa, je osemkrat preletela zemljo. Ta trenutek se imenu jo svetlobna -sekunda. Svetlobna minuta je 300.090 X 60 = 18 milijonov km. Eno svetlobno leto predstavlja daljavo 10 bilijonov km. če trdimo, da je katera zvezda oddaljena od nas za 10 svetlobnih lot, tedaj to pomeni, da potrebuje svetloba od nje do zemlje 10 let. Več kot osem let 'je bila na potu svetloba Sirija, ki so jo si noči ujele na-Se oči. Pred 142 loti se je ločila z lepe Orijonove Beteigeuze svetloba, ki smo Jo pozdravili, kb smo sc sinoči ozrli na zvezdno nebo. Kje smo bili mi pred 142 let, kje hrano čez 142 let. ko bo dospela na zemljo današnja svetloba z Beteigeu-* zel A zvezda Rige! v Orionu, ki ima. nekoliko slabši blesk, Sc nahaja v daljavi 320 svetlobnih let. Najskrajnejše zvezde, ki jih poznamo v sistem« mlečne stezo, so daleč za 100.000 svetlobnih lot in še več. ;. v,1, n U , - Kaj je v primeri s tem' Zemlja in kaj jc čiovel d-...... »T A' 15 O K* Stran s. - ■ v rifM,— ,.. V' MSfrFArti7^cTne'lKTS^fiF3iari^Di Mariborske vesti. Maribor, 11. februarja 1924. DRUŽABNI VEČER V TOREK 12. FEB. Gospodarsko in politično društvo za I. in V. okraj v zvezi z ostalimi gosp. in pol. društvi priredi v torek 12. tm. ob 2(1. (8.) uri zvečer družabni večer v dvorani hotela Kosovo v počast in zabavo udeležencem politične šole JDS, ki se vrši od 11*—15. tm. v Mariboru. Na večeru sodeluje naš znani tenor g. Ašič, povrh še znan kvartet in tudi druge zanimive točke so na sporedu. Vabimo somišljenike iz celega Maribora, da se u-deleže večera! . —O— iiil i' ■'$ m Branko Radičevičeva proslava v Mariboru. Letos obhajajo Srbi stoletnico rojstva svojega prvega lirika Branka Radičeviča. V soboto je sklenila Slovanska čitalnica, da priredi tudi ona v Mariboru jugoslovanski večer, na katerem bo primerno proslavila to važno kulturno obletnico srbskega naroda. Naprosila je urednika Božidara Borka, da ima na večeru slavnosten govor o Branku. Proslavi se bodo pritegnili za sodelovanje zlasti tudi mariborski Srbohrvati, s katerimi hoče Slovanska čitalnica tudi sicer navezati ožje stike in jih pritegniti V svoj krog, da postane res pravo slovansko mariborsko društvo- Mimogrede omenjamo, da hoče, Čitalnica kooptirati tudi ,v odbor po enega Srbohrvata in Rusa, Čeha pa že ima- m Ljudska knjižnica v izložbi. Pri knjigovezu Mihu Vahtarju v Gosposki u-licj sta izločeni dve fotografiji Ljudske knjižnice, ki najlepše kažeta krasen razvoj knjižnice. Občinstvo opozarjamo, da Bi zanimive slike ogleda. m Ljudska univerza. Danes v ponde-fljek ob pol 20. uri predavanje g. A- Skale o psihoanalizi. Pridite v obilnem številu! m Ustanovitev Češkoslov.-jugosiovan-feke Lige v Mariboru so pozdravili vsi Ivečji češki in slovaški listi in poročali na kratko o poteku ustanovnega zbora. Take vesti smo čitali v »Lid. Novinach«, e-Narad- Listych«, r »Prager Presse«, >SIov- Politiki« in v drugih listih. m Odborniki Češkoslov.-jugosioven. Lige imajo sejo v četrtek dne 14- tm- ob 6 (18.) uri v, »kapelici« Grajske kleti. Na tej seji se bo odbor konstituiral. Vrhu tega je na programu razdelitev delokroga, kar je tem večje važnosti, ker je treba pripraviti gradivo za mariborsko številko našega glasila »Češkoslov.-jiholovan-ska Liga«. Prosimo tedaj zanesljive iti točne udeležbe! ( m Mestno kopališče se zopet odpre v Bredo dne 13. tm. Parna kopelj bo tekoči teden v sredo in petek za dame, v, četrtek in soboto za gospode. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte za stanovanje. Navodila so ista kot lansko leto, samo glede znižane vožnje sc pripomni, da je začasno dovoljena samo za CSR. m Iz policijske kronike. Beno KoTarič, -pekarski pomočnik v Mariboru se je mudil 8. tm. v neki gostilni, kjer je pregloboko pogledal y kozarec in se ga »pošteno« nalezel. V tem stanju je prijavil ipoliciji, da mu je bila ukradena listnica z denarjem, kar pa se je izkazalo kot neresnica, ampak jo je kasneje našel doma. m O kurjih tatovih. V železničarski koloniji so bile ukradene 4 kokoši v vrednosti 800 K. Kure so se pasle na cesti, dasi je lastnikom dobro znano, da je to (prepovedano. m Aretacije. Včeraj so bili aretirani neki Kačnik Jože, njegov brat Karl in njuna mati- Vsi so brezposelni in so živeli brez dela, menda od samih tatvin, ki so jih izvrševali v tukajšnji okolici. Pri Preiskavi v stanovanju, kjer je stala le ena postelja, so našli mnogo ukradenega blaga- — Dne 6. febr. je javil policiji Iv. Pirc, čevljarski mojster na Koroški cesti ‘15, da mu je bilo ukradenih 4 pare čevljev v vrednosti 4000 I(. 3 pari so se že našli pri nekem kmetu y, Razvanju. m Vlom. Kakor smo svojčas že porogali, je bilo lansko leto pri Gajšeku, Ruska cesta 27, vlomljeno (v! klet. Tudi v *em letu je bil tu izvršen enak vlom in s>cer na isti način. Vlomilce se,ppno,vno ^slednje, . m Tatvina kož. Dne 3- jan- je stal na cesti pred tvrdko Rosenberg avtomobil tovarnarja Bedriča’ iz Broda. Bil je natovorjen s kožami. Neznani zlikovec jc izkoristil priliko in odnesel večjo množino kož. m Tatvina kolesa. Dne 29. januarja je bilo med 7. in 8. uro zjutraj iz veže v Miklošičevi cesti 2 ukradeno kolo, vredno 700-9 K. Osumljen je neki Peter D., pri katerem so pri hišni preiskavi našli torbico za orodje, ki poteka od ukradenega kolesa. gledaSišfe. REPERTOIRE: -A Pondeljek, ,11. febr. Zaprto. Torek, 12. febr. »Mercadet«. Ab. K, Sreda-, 13. febr. Zaprto. Četrtek, 14. febr. »Pri treh mladenkah«. Ab. B. - - »Mogočni prstan«. Drama pripravlja v režiji g. V. Bratine igro znanega pisatelja Iv. Milčinskega, M !je primerna za mladino in odrasle. Vaje so v polnem teku ter bo vprizoritev te igre v najkrajšem času. »Mogočni prstan« (o katerem bomo še obširneje poročali) viprizarjajo sedaj v ljubljanskem gledališču z lepim uspehom pri razprodani hiši, ho nedvomno privabil tu-dli k našim1 predstavam mtoogo občinstva, mladine kot odraslih. — Pri predstavi bo sodeloval vojaški orkester, glazbo k tej zanimiva- igri pa je zložil skladatelj- V. Panna. — Režija se trudi podati izvirno slovensko delo v čim' dostojnejši obliki, v vsakem oziru odgovarjajoči zahtevam enotnega stila, ki naj bo združeno s tekstom, enotno u-metniško delo. i v Kultura in umetnost x Natečajni rok za sarajevski sokolski plakat Kakor nam javlja SUJOU, ni podaljšan rok za sarajevski plakat, kakor je bilo umetnikom pomotoma javljeno, ampak je jury že piri prvem1 razpisu sprejelo enega izmed vposlanih osnutkov, x Slovenska dramska noviteta. Celjsko gledališče bo vprizcrilo v aprilu ljudsko dramo našega priznanega novelista g. Josipa Kostanjevca »Če mati umre«. (Drama se naslanja fca njegov znani roman »Krivec« in nam sliika propast kmečke rodbine. Dramo bo režiral bivši Član’ našega dramskega ansambla g. Vekoslav Janko. Orfuna. Dramski odsek Orjurie ima v torek dne 12. tm. v čitalnici Narodnega doma sestanek. Udeležba obvezna. JDS. Politična šola JDS za mariborsko oblast se jo pričela danes v pondeljek 1L trm v -tajništvu. Udeležuje se je 20 mladeničev in mož iz oele oblasti. Ustanovni občni zbor kraj. organizacije JDS v Rušah se je vršil v nedeljo 10. tm. ob lepi udeležbi somišljenikov. Po poročilu g. dr, Lipolda o položaju in programu stranke 6e je sklenila ustanovitev in se je izvolil za predisednika g. Davorin Lesjak, v odbor pa gg. Lojze Juršie, Mirko Gorišek, Ignac Flakn-s, J. Ulipi, Franc Lakoše, Emerik Dolinšek. Vršila se je obširna razprava o razmerah in potrebah prebivalstva Ruš in okolice im so se storili tozadevni sklepi. Občni zbor kraj. organizacije JDS v Središču ob Dravi se je vršil v nedeljo 10. tm. ob veliki udeležbi članstva Za predsednika je Ml izvoljen g. Ivan Naj-jer, v odbor pa gg. Jakob Zadravec, Maks Robič, Julij Borko, Jos. Veselko, Andrej Maroec, Jakob Vrabl, Martin Rakuša (Obrež), Lovro Kosi (Grabe), Fric Veuigerholc. Obširna in] stvarna debata o raznih perečih vprašanjih domače politike in gospodarstva je pokazala veliko zanimanje članov demokratske stranke za javno življenje. Organizacija se jc zadnje -mesece konstituirala inl bo brez dvoma v bližnji bodočnosti Jgrala veliko uk>go. Javnega shoda JDS v Libeličah' mi- aedetip ee ja jidol^ig« % jfl mladeničev, od njih' 23 posestnikov. Bil je to prvi.shod demokratske stranke v tej občini, ki je šele pred enim ih pol letom1 definitivno- pripadel pod našo državo. Na shodu je obl. tajnik JDS Špindler v obširnem! govoru očrtal položaj in stv-amo pokazal na krivce današnjih žalostnih razmer v državi. Po njegovem govoru so so domačim, zlasti nadučitelj g. Močnik, oglašali k -besedi in, iznašali pritožbe obmejnega prebivalstva glede zanemarjenja s strani oblasti. Razne pritožbe se bedo izneslo na pristojna mesta. Zborovanje je poteklo mirno in' jc tra jalo 3 ure. Javui shod JDS pri Sv. Duhu na O-strem vrhu se jo vršil' v nedeljo 10. tm. pri Lovcu. Udeležilo se ga je krog 40 vclilcev, ki so z zanimanjem) poslušali globoko 'stvarna izvajanja g. Škorjanca o današnjem položaju. Tudi tu so zborovalci iznašali razne pritožbe. Zlasti so se pritoževali uaid' tem, da še do danes niso bile izvršene v tej občini občinske voM-tvc. ----- — — — Sokolstvo. o Mladinski odsek Sokola ima svojo prvo sejo v torek dne 12. tm. ob 5. uri pop. v društveni sobi. Udeležba za člane odseka obvezna. o Knjižničar mariborskega sokolskega društva vabi vso one brate in sestre, ki imajo izposojeno knjige iz društvene knjižnico — nekateri že prav dolgo! — da jih vrnejo v svrho preureditve knjižnice kar najprej. Uradne uro za izposojanje so odslej v sredo 7.-8. ure v društveni sobi. Dopisi. Selnica ob Dravi. Dne 2. tm. je priredil Eva klub Selnica ob Dravi krasno u-spelo veselico z igro, petjem in plesom-Ves dobiček je klub daroval Bralnemu društvu Selnica ob Dravi. Bralno društvo se tem potom cenj. gospodičnam in gospem najprisrčneje zahvaljuje. Bralno društvo obstoji komaj leto dni in si bode letos postavilo novi oder v obširnih prostorih g- Dopplerja. Prosimo že danes javnost za gmotno podporo. Do sedaj sta darovala lepe vsote g. Jernej Marinc, les. trgovec in posestnik električne žage in g. Skerbinek Anton, lesni trgovec. Bralno društvo se njima in požrtvovalni gospej Doppler najtopleje zahvaljuje. Daj Bog mnogo posnemalcev Rogaška Slatina. V nekem dnevniku smo te dni čitali, da se je zavesla in pomagala prenašati bridke ure starosti našemu nestorju pesnikov Stritarju edino rodbina Bizjak v Ro-gaški Slatini. Res-niefi na ljubo moramo to ovreči. Glavna zasluga, da je Stritar umrl v domovini, kakor si je to sam ždel, gre zdrav, ravnatelju g. dr. Štoru. Le-ta se je vozil v Aspang po njega, on ga je tu negoval in mu storil, kar je bilo v njegovi moči in po nalogu Zdravstvenega odseka v Ljubljani. Preskrbel mu je tudi neko pokojnino, ker mu avstrijska vlada ni toliko dala, da bi mogel skupno s svojo zvesto družico živeti. — Ne tajimo, da irnk tudi obitelj Bizjak zasluge, kar se tiče preskrbe živil, v kolikor jih more še tak starček uživati. Ob prihodu našega velikana, so so vse narodne žene brez razlike stranke in veroizipovedi, pozivu odzvale, ter vsaika po svoji moči pomagale shrambo pesniku napolniti. To uživati mu žal' ni bilo dolgo odločeno. Plemenitost srca nam veleva, da naj levica ne ve, kar desnica- da. Celiske vesti. Celjsko mestno gledališče. V torek 12- tm. gostujejo člani ljubljanskega Nar. gledališča z Ibsenovo dramo »Gospa z morja«. Ob pol 16. uri jc šolska predstava, ob 20- uri pa za izven abon. Predpustno prireditve v Celju. V soboto, dne 9. tm. se je vrši L v Nar. domu II. železnfičardki ples, ki je bil dobro obiskan ter je potekel animirano. Istočasno je imel nemški Miinnerg c s aig® vc r c i-n v 'hotelu U n ion' svoj lovski ples, katerega je slovenska javnost popolnoma Ignorirala, ker M ime! kakega izzivalnega namena. Kljub temu jo bilo za v.nuost Nemcev dovolj preskrbljeno. — Dne 16. tja. zailjsičj .Celjijkj. Sokol., svojo x>les>n,o šolo 7, venčkom, dne 23. tuf. jc elitni oficirski ples, vmes kabaretni večer, dne‘2. marca sokolska maškerada in diie 4> marca ples invalidske organiv.c'..;:’. Podporno društvo za revne otroke v Gaberju pri Celju se je'ustanovilo pred kratkim. Na ustanovnem -obč- zboru j« bilo precej zanimanja, iz česar lahka sklepamo, da'bo društvo delovalo za-številne revne otroke v celjskem predmestju z najlepšim uspehom. Zadnji' čas beračijo zopet otroci iz okolice po mestu v nenavadno velikem številu, so raztrgani in zanemarjeni ter izročeni tako ijfcjvi usodi- Naj bi imelo-, društvo mnogo uspehov ter pri svojem karitativnem delu tudi mnogo prijateljev. Mestni magistrat celjski razglaša: Pravica uporabe grobov na mestn. pokopališču, ki je bila pridobljena pred 20- leti, ie glasom pokopališčnega reda ugasnila. Stranke, ki hočejo svoje grobove še vnaprej obdržati, morajo plačati tozadevne pristojbine pri mestni blagajni do 3t. marca tl. Po preteku tega roka bo mestna občina prosto razpolagala z grobovi in na njih' stoječimi kamni, ograjami itd. Pristojbine znašajo: za rodbinski prostor za 3 grobove 337.50 D, za rodbinski prostor za 2 grobova 225 D, za posamezne grobove 30 D pri otrokih in 60 D za odrasle. Moška in ženska podružnica CMD V, Celju sta imeli v petek 8. tm. svoj redni občni zbor, na katerem se je podalo zelo zadovoljivo poročilo o delovanju obeh podružnic. Ker pa čakajo našo šolsko družbo zelo važne maloge tudi za naše severno obmejno šolstvo, se je sklenilo društveno delovanje še poglobiti. Dne 1. junija tl. sc vrši večja ljudska veselica, na kar bi se naj ostala celjska društva o-zirala. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor. Moški podružnici načeluje g. prof. Mravljak, ženski ga. dr-•Dečkova. Policijska vest. Kokot Mihael, baje krojaški mojster, se tem potom obvešča, da se nahaja njegova mati Marija Kokoti stanujoča v Zagrebu, sedaj v javni bolnici. Prišla je na obisk svojega sina iz Zagreba ter je v Celju onemogla. Letno poročilo celjske javne bolnice izkazuje za leto 1923 jako lepe uspehe. Bolnico je zapustilo skupno 3867 ljudi. Od teh je ozdravelo 2592 (67 odst.), se izboljšalo 904 (23), neozdravljenih je bilo 142 (4) in umrlo jih je 229 (6).— Na posameznih oddelkih jih je ozdravelo, oz. umrlo: Na internem oddelku z izolirnico: od skupnega števila 2061 jih je o-zdravelo 929 (46), umrlo 178 (9). Nalezljivih bolezni na izolirnici jc bilo skupno 428, od teh je ozdravelo 365 (85), umrk) 35 (8). Največ je bilo škrlatinke. Od 220 slučajev jih je umrlo 14 (6). Kirurgičen oddelek je imel 1300 bolnikov. Od teh je ozdravelo 1225 (94), umrlo 23 (3). Operiranih je bilo 1033. Od teh je ozdravelo 1009 (98), umrlo 16 (1-5). Neoperiranih je bilo 267. Od teh je ozdravelo 216 (80), umrlo 20 (8). Na ginekološkem oddelku je bilo skupno 506 bolnikov. Ozdravelo jih je 438 (87), umrlo 15 (3). Porodniških slučajev je bilo 139, od teh je umrl 1 (0.72 o-dstot.)- Gospodarstvo. g Konferenca za napredek konjereje. Minister poljedelstva in voda je dai za 26. februarja tega leta sklicati v Beograd konferenco vseh zastopnikov društev za napredek konjereje. Med te' spadajo tudi društva jahačev v naši'državi. Pod predsedstvom zastopnika ministrstva in' dru-dih strokovnjakov se bode razpravljalo 0 vprašanju, kako bi se čim najbolj mogoče mogla unaprediti naša domača- konjereja. 'v g Zaštha industrijske svojine Zagre-bačkog Zbora. Uprava za Zaštitu Industrijske svojine kod Ministarstva Trgovine i Industrije na osnovu § 94 Naredbe o izvršenju Uredbe za zaštitu industrijske svojine riješila je, da se za predmete industrijske svojine izloženc na trečem ve-likom sajmu »Zagrebačkog Zbora« u vremenu od 27. aprila do 5- mala 1924, prizna pravo prvenstva u smislu § 160 zakona o zaštiti industrijske svojine i §§ 94 1 99 naredbe o izvršenju Uredbe o zaštiti industrijske svojine. g Karakter Zagrebačkog Zbora. Mi-nistarstvo Trgovine i Industrije izdalo je na zamolbu ZZ i na osnovu čl: 3- U-redbe o organizaciji Ministarstva Trgovine i Industrije istome uyjerenje, da I jSGftro grAr.-^Mr.s-.a »TABO E«. tiV, Mariboru, djj,e 12. februarja 1924. iifff. veliki sajam uzoraka; koji priredjuje 1 sospbclaRsti&u, K ne 'bilo ircbenega po-}ZZ u [Vremenu od 27. aprila do zaključe-1 voda, zahtevati danes višjo obrestno di-;n»,5. maja 1924 rit Zagrebu, ima karakter | fereitco. Tudi danes tol banke vri skrb-'opoe privredne izložbe i da mu se jkanafcfaer u (punoj mjeri prizna j e, kao sto 'je tobiosiučajisa prva dva.sajma.zbp-tra. i ' taj j inenfi in vare nemi gospodarstvu ravno ta- I)r. (R. Piipuš, Maribor: Maše kreditne razmere. •pi-j ko kakor pred' vojno lahko izhajale, če 'bi dobile za dano kredite poleg poprej ornienjene nizke provizijo še 1% na obrestih več, kakor jati .plačujejo Narodni banki. V resnici pa nimamo menda niti enega bančnega zavod,a, ki bi se s teni razločkom' v obrestni mani zadovoljeval1, Nasproto zahtevajo našo banske za kredit, katerega dobivajo pri Narodni banki po 6 do 7%, ikar po 30 do 30%, torej £ (Dalje.) ‘Kred všeml-se 'je mri: nas-v zadnjih le-! kar 4 do hkratno svoto. To je brez dvo-• trh! Pjsbanofvaljo' veliko preveč bančnih' za-J roa oderuštvo, ikakor ga jc težko najti v Vodov, feez primerne imovinsko podla-j zgodovini narodnega gosodarstva, Sige, dostikrat z-malenkostnimi kapitalom', j cer kredit tudi' v naših sosednih državah !fci bi komaj (zadostoval, da se ž njim. ni po ceni. Tudi tam zahtevajo banke krijejo ustanovni stroški ter uredi pri-' visoke obresti, vendar diferenca med o-mtentta pisarna. Tudi starim) bančnim1! brestnio mere, po kateri, dobivajo banke podjetjem jo vsled padanja valute, denar od Narodno banke svoje države, amtanjkalo primemo iimovi-nške podla- j In med obrestmi, po katerih ga da j® jo ge. Vkljnib temin pa. se nobeno bančno! dalje, menda nikjer ni tako velika, ka-pod jatje, niti staro, nihii nlovo, ni zadovo-i kor pri nas. Pač pa opazujemo, da poisvc-Jjito z enim! cbratounalisčeml. Vkljub ne-, čaj® vlade naših sosednih držav primor-aadosbni fiuancijelam podlaigiii. mnogih nio pozornost tesni izrastkom) na .polju i^a-bamk so tekmovalo v snovanju pedruž-, rodnega gospodarstva, dočitn! lic naša pic, | vlada v tem oziru) popolnoma hreabriž- Zai !Wan|čnS kredit prideta v poštev le, ha. trgovina in industrija. Za kmeta 5ni o-thrinika ni' kratkoročni bančni kredit. ■— Kmetskemu kreditu morejo zadostiti lo ■br&nMnioe, fci: dajajo de,nar na dolge rolko in nizke obresti, za mianjše svoto tudi posojilnice. Ravno tako so za kredit Svojimi delničarjem' izplačujejo banke dividende, ki so prav lepe, vendar no bogvo kako pretirane. Da niso večje, «kopra,v delajo naše banke z ogromnimi dobički1, to je pripisovati pred vsemi slabem« gosodarstvu. Upravni stroški teh »brtnega stana sposobno le posojilnice. mnogoštevilnih zavodov lin njihovih' še. MkUjiib temu pa imamo čtanies na Slo-! bolj in,nogo,številnih pridružitie z neznatno tvebskem bančne podružnice tudi tam), • lastno glavnico in' razmeroma ueznat-Ikijor Mi nobene trgovine in industrije. ‘ nim1 prometom, požro ogromne svoto. To sO nezdravi izrastki, ne pa znamenja; Že vzvišonje mnogoštevilnih podružnic zdravega razvoja narodnega gospodar- povasreča mnogo nepotrebnih stroškov, stvta. (Velika krivda zadene tukaj vlado, j MnOgo denarja so banko potratile v (kiii .jel dovoljevala ustanavljanje takih svojo razkošno stavbe. Da so nekatere zavodovi brez zadostne finančne podlage, DoJžniost vlade hi bila, odklanjati vse .take ustanovitve, kii Mirniajo večjo dclini-8ke~glianmi.ee, morda "vsaj 10,000.000 Din., kii mbrai pa1 tudi res (Hiti vplačana v gotovini' dnMie samo ria papirju. Ker »o vsi ti zavodi' osnovani na delniški podlagi, jo-bilo Vselej- odi vlade odvisno, ali dovo-;Ji7 snovtaMje delniške družbe ali ne. Kier ibančnii zavodi niso i,mleli in nimajo sMldtesfeve lastne glavnice, so buli primorani iskati denar pred) vsemi pri Na-1 sodna! hasnlki, Ta jim) ga je velikodušno Inn) colo pr©velikodušno dajala, na razpo-agp po razmeroma nizki ceni, po 6 do t7s0&, P!red'vcjno so banke pri' nas zahte-lEPiafe. na obrestih11% več kakor je zaihte-i vala a.vstro-ogrs.ka banka i,n poleg tega .se malenkostno provizijo 'A do %%. Ko bi naše maiodnio ■ gospodarstvo bilo zdra-iviof, •,zlasti zdrave.imše kreditno razmere, j S« ko bi se vsi niaši bančni zavodi zavedali- svoje dolžnosti nasproti ‘narodnemu te ,7 gradile stanovanjske hiše, tega jim) pri da,nasuje ml po manjkanju stanovanj gotovo ni kdo aie bo zameril. Ni pa bilo treba teli hiš opremiti s pravljično razkošnostjo, ikakor se je to zgodilo pri nekaterih bančnih zavodih. (Konec prih.) Razno. r Mlečno drevo. Sok drevesa kot kondenzirano mleko. V gotovih krajih Amerike so zveri jako nevarne domačim živalim. Zelo nevarne so knec, katere sc približajo celo naselbinam, kjer grizejo živali, vsled česar jc seveda jako težko si živino držati- Zato je pa narava sama prišla na pomoč prebivalcem ter jim daje manjkajoči de! hrane. Blizu Venezuele raste drevo, katero imenujejo tamkajšnji prebivalci »mlečno drevo«. Iz njega dobivajo sok, jako sličen okusu kondenziranemu mleku. Za tamkajšnje prebivalce jc to drevo res jako potrebno, ker jim daje zdravo in redilno hrano. r Kdo je vojni begunec? Iz odredb novega vojnega zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, kateri določa, da mora vsak vojni begunec, ki je zbežal iz vojaške službe po prvem januarju, služiti naknadno 3 leta, ako ga izsledo prod njegovim 40. letom starosti. Od tistega dne pq., ko bi moral obvezanec stopiti v vojaško, službo-in dokler ne stopi, se mora iz njegovega premoženja ali, plače za kazen plačevati vojnica po odredbi tega zakona. Vojak ali mornar, ki zbeži iz stalnega kadra, mora, ne glede na kazen, katero mu prisodi kazenski zakonik, do-služiti čas svojega bega. Zanimiva je tu odredba novega zakona, katera ne smatra za begunec oseb, ki so izven Evrope, aiko sc javijo do 25- leta svoje starosti v. vojaško službo. r Misterijozen umor zdravnika. V nekem mestecu na Francoskem se je prigo-dil pred par dnevi zanimiv kriminalen slučaj. Prišla je mlada, elegantno oblečena dama na obisk k mlademu okrajnemu zdravniku in ga zaprosila, naj gre takoj k njeni materi, katera je dobila živčne napade- Zdravnik se je seveda najpopreje zanimal, kdo je ta dama, a o-na mu kratko odgovori, da je šele pred pol ure dopotovala z vlakom, in da namerava ostati tu le tako dolgo, dokler njena mati popolnoma ne ozdravi. Še nekaj časa je zdravnik omahoval, a koneč-fio je vzel suknjo za odhod. V istem trenutku pa izvleče dama samokres, sproži ..........-...v) in zdravnik se zruši mrtev na tla- Na« vzoča priča, neki njegov pacijent, ki jo’ bil v tem času pri njem v ordinaciji, se v; svoji osuplosti niti-zavedel ni, ko jc da« ma naperila še na sebe samokres in se težko ranila. Posrečilo se jc kasneje ljudem v bolnici, da so jo spravili k zavesti, a ona ni hotela o dogodku redarstvu ničesar razjasniti, čez nekaj časa je umrla in si pridržala tajnost, povrh pa še tajnost svoje identitete, katere še niso mogli izslediti. r Kako učinkuje pomanjkanje spanja? V Ameriki so že večkrat delali poskuse, katerih smoter je bil. dognati vpliv pomanjkanja spanja na človeka. Izbrani so bili trije 30-letni možje normalnega duševnega in telesnega stanja, katerim se je spanje 4 dni in 3 noči popolnoma odvzelo- Medtem se jim je ob navadnem času dajala jed in ob' polnoči še priboljšek. Pri vseh treh osebah se je začelo o-pazovati slabšanje vida, zvišanje temperature, živčno razburjenje kot učinek močnega šuma; pri tem, pa sta ostala moč in tek ista. Po preteku daljšega časa pa so začeli opazovati pri teh osebah nevoljo do-vsakega duševnega dela. Mišična moč je.začela koncem drugega dne pojemati, dvigala se je pa zopet v naslednjih dneh- Pri eni teh oseb so dognali čudne halucinacije. Ima na primer občutek, kakor da'bi vsak čas zvrnil v prepad, ali da vidi veliko skupino raznobarvnih metuljev in še kaj več. Možje so rabili 12 ur trajnega spanja, da so prišli v normalni položaj. iala oznanja. Dve prasni sob!, ali eno veliko 7. predsobo, išče mlad soliden trgovec, za takoi ali pozneje. Parket in elektr. pogoj! Ponudbe prosim na upravo pod „Lep stan“. 314 3—1 Kompletna soba se po ceni proda, Trža*ka cesta 5, levo. 313 Šiv&ini stroj „Sing3r“ tkoro nov, kompletna spalnica, pli-žast divan, omare, »gledalo, moška suknja vrhnja z svilnato podlago 320 D, obleke, hlače in drur-o. Vpraša ao: Rotovški trg 3, I. nadstropje, levo. 315 Prodam dobro ohronjono kolo 3 pomožnim motorjem D. K. W. po ugodni ceni. Mašlov v upravi. t 2—2 Prazne prevjame zalo ugodno galanterijska trgovina Drago Rosina Maribor, Vetrinjska SC. 2586 3R U 1-1 in 2414 perje po nukih cenah vedno v zalogi pri tvrdki K. Worsche, Maribor Gosposka ulica 10 MaaraffiBaBaasaa^^s^ESES^ Posušene jurčke (jedilne gobe) kupi vsako množino po dnevnih cenah. Ponudbe z vzorci in navedbo količine je poslati na tvrdko S. Adler Gos. m. b. H., Eisenstein Č. S. R. 303 2—S 4 litre dobrega mleka na dar. želi dobivati na dom rodbina v Maribora, iz snažne kmečke hiše. Kje, sc^ izve v upravi „Tabora“. * 3—3 VILI M Pl CK IMaribor Tel. 334 Aleksandrova cesta 26 Tel. 334 ponuja ra no tekstilno in manufakturno blago po nRjniž.jih cenah. 808 Prodaja na veliko le za trgovce. ’! ' 7>. S. Merežkovški: 3uiijan Odpadnik. (Dalje.) (44) UK, s®j vena', bratec moj, — 'jc na-| Haijaval 'Agrarni, — da odpuščate s&viraž-[■»nillsu, afloo je le nevarnost, da, se udarita. Eh) fpft' Imtofcre ikrare! V pasu te n S več ko mloje šafce. Nabašeš si vamip s čebulo in Bi- vea tdaM) sit. Zato ti je-kri podla, kakor da-M lio zajel1 iz luže. •— SUi, striček, striček, — je zamrmral Staoralbdlk! pohlevno, — čemu pač omenjali jedačo. Zopet mi je zakrulilo v tre-bnftuuc. Striček, daj glavico Česnika; veni, etai,ei jo ostavil v vreči. —'-Ako ti dami še zadnjo trohico, uteg- jutni poginiti od gladu v teli divji® Eoadovih! . . *-* Ah, kako grize! Če ne daš takoj, ■pa Oislialbku’, padem in me poneseš na hplifcn. ““ Naj te vrag vzame — ima žeri! Pa Se kruha, kruha! — je prosil Sfiroimfeik'. Ajgrarij m« je psovajo pomolil zadnji košček vojaškega suliorja. On ®ii je prejšnji večer pošteno postregel s sta ni no in fižolom’, pa Se min je zdelo, da ima za 'dva dovolj. Tiho, — je spregovoril in’ naglo PMffiftt. . (hijerni trohentanje. Nisva daleč o’d (mHoiiiggn Trdba’jo, d® se drživa smeri na sever. ^Nt bojim’ še medvedov, y.fe "dodal Agrnrij zamišljeno, —- strah ‘ &Se je centurija. Temu sovražnemu čeu-fcurijtii so vojaki nadeli ime pedo-Altemm! (Daj drugo), ker je imel navado, da je pni pretepanju kaznjencev pri vsakem udarcu vzklikal: »Cedo Alteram!« To se ga jc prijelo kot nadimek. — Prepričan, sem; —1 je dejal barbar. — da bo Cedo Alteram izravnaval mojo kpžo kakor usnjar bikovsko. Slaba se kaže, fantiček, slaba! Oba sta namreč zaostala za četami. Agrapi j sc je po svoji slabi navadi v roki vasi v,pijani! do nezavesti, Stromhika pa so pretepli. Pritlikavi Sirec si je hote! sitoma pridobiti naklonjenost brhke frankovske devojke. Šestnastletna lepotica, hčerka podlega -barbarja, pa niu je prisolila tako krepko zaušnico, da je podel vznak kakor klada; .potem, še m,n jih je dajala s svojimi belimi, močnimi nogami. — Ni biSlo dekle, tcmlveč sam zlodej, — je pojasnjeval Strombiik; — jedva sem jo bil' uščipni!, že me je ©psmiuiulo in mi domala zlomila rebra. — Trobantanje jo postajalo jasnejše. 'Agra,rij je nj-u.hol o,koki sebe kakor 'lovsko v gene; veter jc prinašal zapah po dimu. To je 'kazalo, da so v 'bližini goreli ognji, rimskcira taborišča. Medtem se je talko znočilo, d!a sta vojščaka jedva rs'dcčcvala stezo pred* sabo; ozlka Pot se je Izgubljal® v nuočvTju. Poskakovala ■ sta od. .go-tbiJe pp. gomilo. Vstajala jo gosta megla. Zda jci je v ve-jah visoke jsHte, obilno obloženih' z mahom' in T>or?'oilTn'b ut-tkem' dblgiS, sivih Strombiik' j h stokal, 'javkal in1 pnckli- las, nekaj žašomclo in' divje kričeč spr-< butalo v gozd. Bil jc ruševec. j jal tovariša. Vojnika sta dočista zgrešila pot. j — Ne spraviš ime dalje, pagariČek! — Strombiik jc splezal im drcVo. j Lažem si v močvirje in poginom); tako — Ognji so1 na severu. Nedaleč odtod, j mi vsaj ne bo treba gledati prekletega Tani jc tnrlt velika reka. i 'Poganskega obraza. Takoj .so ti .pozna, ! da. nisi krščen. Ali se srni© spodoben’ kristjan’ klatiti ponoči na tekih ci stah? Trf - Striček, glej me - tenem! - 'jc aa-j Ja# ™iva P^arzaprart Naravnost pod cvilil Streurbik. - Nekaj me vleče za! «entunjev® gorjačo. Ne spraviš me da> nogo. Kje si? — Ren! Ren! — je vaklrkteil! ‘Agirari j. j Podvizajva sc! Agrarij ga je z veMikinv trudom potegnil iz močvirja in posadil na svoj orjaški hrbet. Sanirat jc občutil pod nogami stare, napol strohnelo hlode nekdanjega rimskega nasipu. Plazeč se po nasipu, sta vojščaka dospela na veliko cesto, ki so jo nedavno izgradili skozi gozdove' vojaki Julija-novega vojskovodje Severa. Barbari so po svoji navadi zajezili cesto s posekanimi debli, hoteč ovirati promet rimske vojske. Treba je bilo plezati čez visoko oviro; orjaška, križ-kra.žem nametana debla so bila deloma trhla in na zgoraj zaraščena z mahom, tako da so se razpadala in pogrezala,- brž teo sc je oprla na nje ple-zalčcva: noga: druga pa so bila opolzka od dolgega dežja in so zaustavljala sleherni korak. — Do takšnih cestah in v večnem' strahu pred napadom' se je morala valiti trCde&ettisoč mož Kroječa Juli,lanova vojska; zato so ga zaporedoma zapustili • vsi .cesarjevi vojskovodje' razen Severa. j centurijevo gorjačo. Ne spraviš rac j lje, .ne! . . . Agvauij ga je potegni'! silonva za Sabo in ko je postala pot nevarnejša, si go je i znova naložil na pleča. Sires se je veno* ■mter branil, .psoval in Sčinal tovariša. Kmalu, pa 'je Strombik miirnio zadremal na poganovem' hrbtu. O polnoči sta dospela k vhoidra v rinv sko taborišče. Vse jo bilo tiho. Premični mostovi nad velikimi kotanjami' so viseli \*rli globtlji. Tovariše. In morata nočevati v gozdu pred zadnjimi »dfakiimlanUkimi« vrati. Ob' zori sc je oglasila trobent«. V meglenem’ Icgu, kjer jo smrdelo po dimu i trendi, 'ji ž gol el slavec; ko pa je zahrumel trušč taborišča, 'jo .petje utihnilo. sc je predramil in zavohal so- Agrarij sc pub vroče EaslsiK indzdaaaieft: Konzorcij »Tabor«. Oigovornl ur-ubui; flcdoU .O-zi jon, *-* Tiska; Mariborska fftkjnp* vojaške jnite, pa. jc 'jaclrnr zbudil Stronhi&iika. Obrano, sc je znibotclc jesti, in ne misleč na, palic.«', k! Ali Je hi' že namočil' za njiju ccnturij Cedo 'Alte-ram', sta se lačna.' potnika, podvizala v taborišče in' prisedla k skupemh kotlin. V glavnem' šotoru pri protoni jonskih vratih" je bodel Julijan. (Dalje prihodnjič.) d. A