Dopisi. j_ Konjic. (Svoji k svojira.) Nastavljeaje pušic ali aabiralaic za aemški šulvereia v gostilaicah je aa Duaaji prepovedaao. Žalibože, da se to pri aas, kjer razua par ,,privaadraaih" Nemcev ia slovenskih izdajalcev naroda 8ami Sloveaci bivajo, še vedao trpi. Tukaj se aamreč v dveh gostilaicah, pri A Stancer-ji ia pri J. Wallaad-u ,,Judeževi groši" uabirajo ter tako aaš aarod pači. Ti ljadje ae premislijo, da bi ti groai kje drugod bolje potrebai bili, kakor pa za tlačeaje aašega naroda ter za razprtijo med aami. A ae samo, da so tukaj take aam aaaprotae gostilaice, ampak imamo tudi trgovca, ki vedao proti Sloveaeem rovlje. Spozaate ga lahko po ajegovem pomagaču ali koraiji, ki je popolaoraa židu ali judu podobea ia pa po ajegovem siau, ki vedao pred hišo aa ulici kot .straža stoji. Dalje imarao tukaj zagrizeaega aovražuika sloveastvu, ki ob času volitev okoli leta in kriči, kakor da bi bil aor ali pa obsedea. Njegovo obaašaaje se nara eaako zdi z obaašaajem aekaterih, ki iz njegove ,,šnopsarijc" pridejo. Sploh pa bi zadajeran svetovali. naj bi raji v svoji ,,snopaariji" oatal, kakor pa se s politiko pečal, o katerej ničesar ue razume. Sloveaci, pomuimo to! Saj imarao gostiluičarje, trgovca w peka, ki se s politiko nikakor ne pečajo, ki so nam vedno prijazui, ki ao vaega spoštovaaja vredni ia ki se tudi kot Slovenci čntijo. Naše geslo bodi zauaprej: ,,Svoji k svojim." Od sv. Ilja v Slovenskih goricah. (Vreme i delo — leto 1830 ia 1883 — cesarjev prihod.) Vremeaskemu prerokovanju imeaitaega Mathieu de laDromc za mcscc april, je vrerae ravao aaaprotovalo. Prerekoval je od 31. raarca do 7. aprila aestaaovitao, a bilo je ataaovitao in lepo vreaie; od 7. do 14 prerokovano lepo vreme, a ravao mcd tcra easom je deževalo skoraj vsaki daa; ia tako bode se varal prerok za ccli racsec V kajigo pribodaoati glcda ediuo lc Bog. kar človek obrača, Bog obrae. Viaogradaa kop bodo v teai teduu pri aa.3 zvečiaoma dokoučaaa, zarad merzlih nočij iu bladacga vremeaa še trsovje aic ae žeue. Lctoa sv. Jurij ni najšel suknje. Irneli smo žc aektere jutre močao slauo. ki bi cvetečemu drevju ia zeleaim viaogradora precej škodovala. — Stari Ijudje, ki šc poaiaijo od leta 1830 do 1834, pravijo, da je bilo v teb letih ravao tako. kakor letos; dolga raorzla apomlad; ia v tch letih bilo je bajc aadja in viaa obilao. Bog daj, da bi tudi letos tako bilo. — Veat, da obišocjo aaš prcsvitli cesar narn bližaji Straa je nas močao razvesplila. Peljali se bodo od SpielMda po železaici prav po maleai tudi akoz našo faro. Imeli bodemo priložaost gledati svojega blagodušaega cesarja iz lica v lice. Gotovo bode ta dea po slovenskih goricah vae živo, mlado ia staro bode želelo pozaati obraz Fraaca Jožefa. Enaka čaat svojega cecarja videti aaa Sloveace tukaj malo kedaj doleti. Zato ga booeaio takrat dostojno počaatiti ia pozdraviti! Goričaa. Iz Ptuja. (Častito imenovaaje.) Stajeraki deželai odbor je v sraislu deželne postave, dae 9. jaauarja I8S2 štev. 14, zadevajoče povzdigo govedorejstva gospoda I)r. Alojzijo Gregorič-a, odvetaika ia velikega poscstaika v Ptuji, imeaoval za pi*edaednika ogledaih komisij v VIII. dištriktu, t. j. za oki-aje: Ptuj, Rogatec. Orraož, Ljutomer in Gorajo Radgoao. Čestitarao celeaiu VIII. okolišu pa tudi gospodu dr. Gregoriču, velezaslužaemu doraoljubu slovenskemu! jtz Ljntomera. (Jako zaairaiva razprava) bo v kratkeui pri sodniji v Ptuji proti aašemu tržkemu predstojaikn (biirgermajstrn). Zatožil je nstno tukajšnjega sodnijakega g. adjuakta Dr. V. pri vi.šji goapoaki v Gradci in krivično obdožil, aajbrž misleč, da ga bodo meai aič tebi nič brez daljaega obzira pvestavili, Bog zaa kara. — G. adjaakt. poštea aarodnjak, za vsem spoaobea aa svojem mestu, ma je trn v očesu. — A zaračuuil se je. Bila je valeil obdolženja preiskava, in dokazano, da je uaš predstojnik krivo poročal; g. adjuakt je bil za aedolžuega apozaaa. Na to se je pa meč zasukail. G. zatožeaec je tožil tožaika zavoljo krivega obdolžeaja ia višja aodnija jo pooblaatila sodaijo v Ptnji, da sodbo izreoe, kaj ae bo godilo 25. aprila t. 1. Iz Hrastnika in Dola. (Vrli pevci slovenski.) Življeaje pri aas je bilo do sedaj zares pretibo. Ziveli srao, pošteao doiajoč za vsakdaaji kruhek — brez posebne duševae zabave. A zdaj v tom letu je aapočil drug čaa. Zdraaiili smo se iz ziiaekega spanja navadnc mlačaoati ia pevci, katerih je muogo v našeia kraji, začeli smo se vaditi v petji in skoraj že bode ,,pcvsko društvo" osaovaao. V slogi je moč. Da ai so aekateri Tcutoaci početkom zaiajevali z glavami ia aaai nasprotovali. v vzlic terna iaiarao uže lop vspeh zabeležiti. Ce pomisliaio, da so pevci do malega vsi neizurjeni, je v resnici čudao, da v tem kratkeai času vžc oaem lepib narodnib pesem pojemo. Le hrabro aaprej ! Na tedea po trikrat ae sbajaaio k pevskej vaji ia gotovo zaslnži za ncutrudljivo učeaje voditelj aaš gospod E. Morič prisrčao hvalo. Kako lepo 8e razlegajo raile aaše sloveaske pesmi! Pozaeje hočeaio tudi večkrat se udeležiti cerkveacga petja. Na aoge tedaj, prebivalci aaših aloveaakib krajev. Otresite oao mlačuost do vsega, kar je aarodao ia vzdramite se. Naj vara bo aašo počeaje v izgled, da trdaa volja, pošteao srce ia ljubezea do doaioviae vse premore.