Štev. 16S. V Trstu, v soboto, dnt IS. JuHJa 1914 Letnik XXXIX Uhaja vsak dan, tudi ofc nedeljak ki pnznVdh, ob 6 zjli^, ob paaetcgidli ob 8 šopoMut. S. 90. L na**. - V* Tofcfca Biirtlu is Ker. 11-57. MifftUlai nala: Z« cda ..•••••K H— sa ad Ida as M BMM 1« aetfeljafca Ic4aja m erfa . m • • • „V edimmH Jt moč t" Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širok osli ene kotao* Cene: Oglasi tnjovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi deaarntti zavodov .....................mm pa 20 via. Oglasi v tekstu lista do pet vrst. ........K — vsaka nadaljna vrsta .............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vtnagev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Ediaosti*. Haužiilaa in reklamacije se poSljajo upravi tata. Plačuje se iakljatoa la upravi .Edinosti-. — Plača in tofi ae v Traka. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. ftaoOflm AsiSkega St 20. — PoSfnohranilnlCnl račun SL Ml.«2. le o nenadnih hišnih preiskavah pri slovenskih društvih v Gorici. Intervencijo drž. posl. dr. Oresorfno no tU namestniku. - Brzojavna pritožba nn ministrstvo. MIlan MvImmK, MaJatcU JMnAeii MtasM", Izftii li (nabite. - Haffiankc Izmišljotine o moMllzodJI o Srbiji. - Aretacije v Plula. • Halona a kritičnem položaju. DUNAJ 17. (Izv.) Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je v svojem predvčerajšnjem govoru v parlamentu opozarjaj r>grsko časopisje, naj nikar ne priob-čuje izmišljenih stvari, naj ne hujska in ne potvarja političnih dejstev, ampak naj raje skrbi, da bo javnost pomirjena. Kot odgovor na Tiszin opomin prinaša današnji »Pester Lloyd«, glasilo grofa Tisza i: zunanjega ministrstva, zopet kar dve veliki vznemirjajoči senzaciji, namreč: o delni mobilizaciji v Srbiji in pripravah kumunije ob ogrsko-rumunski meji. »Pester LIoyd« zatrjuje v svoji belgrajski brzojavki. da Srbija vpoklicuje svoje rezerviste in da je odredila tajno mobilizacijo. Ta vest je bila takoj uradno energično de-mentirana. Vzlic temu ji v gotovih političnih krogih še vedno verjamejo in ofi-cijozni večerni glasovi vesti »Pester Lloy-da niti ne potrjujejo, še manj pa zani-k u jejo. Oficijozna »\Viener Allgemeine Zeitung« prinaša zvečer poluradno notico, v kateri pravi: »Vest o delni mobilizaciji v Srbiji se uradno zanikuje. Spominjamo se pri tej priliki, da je pred par dnevi pariški »Temps«, ki je jako dobro informiran o srbskih zadevah, tudi priobčil slično vest. da namreč Srbija mobilizira dva ar-madna zbora pri Mitrovici. Tudi ta vest je bila takrat na pristojnih mestih odločno dementirana. Ta izvajanja AViener Allgemeine Zeitung« vest o srbskih pripravah torej prej potrjujejo kakor pa za-nikujejo. V dobro poučenih krogih se zatrjuje. da je bilo poročilo » Pester Lk>yda« lansirano v svet le radi tega, da se prepreči namen Srbije, da bi ojačila svoje ar-madno stanje. Tudi se kaže baje Srbiji s tem pokazati, da v Avsriji dobro vedo o njeni mobilizaciji. V zvezo z vestjo > Pester lJoyda« se spravlja tudi dejstvo, da je srbski generalissimus, vojvoda Rado-mir Putnik, ki se je mudil že dalj časa v štajerskem kopališču Oleichenberg, sedaj nenadoma odpotoval v Belgrad. Z druge strani se zopet poroča, da so vse budimpeštanske vesti o srbski mobi-liz. ciji čisto navadne race, da se politični p« i>>7,aj razvija čisto mirno in da še ni nastopila v položaju peripetija, ker se izvrši avstrijska demarša v Belgradu šele koncem prihodnjega tedna ali pa šele v avgustu. Tudi je izključeno, da bi prišlo s Srb. u do kakih nevarnih zapletljajev. Za-U da bo že poskrbela Rusija, ki je že izjavila na Dunaju, da nima sicer ničesar proti temu. če stavi Avstrija Srbiji kake zahteve, a te morajo biti take. da nikakor ne bodo naperjene proti samostojnosti in suverenosti srbske države. Vsekakor prevladujejo danes glede avstro-srbskega položaja optimistična naziranja. BELGRAD 17. (Izv.) Budimpeštanske in dunajske vesti o srbski mobilizaciji so napravile tu jako mučen vtisk. Srbska \lada mora vzdržavati v novih pokrajinah precej vojaštva in zato je pridržala že od začetka večje število rezervistov v aktivni službi. Ti rezervisti in tudi celi polki, ki so nameščeni v novem ozemlju, se zamenjujejo z novimi in so najbrže ravno vsled tega nastale vesti o srbski mobilizaciji. o kateri ne more biti niti govora. BELGRAD 17. (Kor.) Napram vestem PODLISTEK Rdeči mlin. nekega budimpeštanskega lista o izrednih vojaških pripravah v Srbiji, se ugotavlja z določnimi izjavami inerodajnih srbskih mest, da niso bile odredene nobeneTVoja-ške odrebe, ki bi le količkaj upravičevale alarmujoča poročila tega lista. Hllon Horjonovit Izgnan Iz Hrvatske. ZAGREB 17. (Izv.) Policija je danes izgnala Iz Hrvatske urednika in izdajatelja zagrebškega »Narodnega Jedinstva«, M i-lana M a r j a n o v i ć a, enega najsposobnejših jugoslovanskih žurnalistov. Mar-janović je bil že za časa Cuvajevega ko-misarijata izgnan za 10 let iz Zagreba in se je podal takrat v Belgrad, kjer je vršil za časa balkanskih vojn jako uspešno službo kot korespondent raznih slovanskih in drugih listov. Ban Skerlecz mu je dovolil, da se sme vrniti na Hrvatsko. Po svojem povratku v Zagreb, je ustanovil Marjanovič list »Narodno Jedinstvo«, ki je postal v najkrajšem času pravi glasnik jugoslovanskega nacijonalizma. Policija utemeljuje izgon Marjanovića s tem, da Marja-nović ni zadostil pogojem, ki mu jih je svoječasno stavila policija za njegovo vrnitev v Zagreb. Marjanovič je rojen in pristojen v Istro. Njegov izgon je napravil v Zagrebu velikanski vtisk. Pripomniti je, da je vodil Marjanovič »Narodno Jedinstvo« v popolnoma legalnem duhu. List kljub ostri cenzurni praksi v Zagrebu ni bil niti enkrat zaplenjen. Ruski dunajski dlpiomattfnl ataše v Sarajevu. DUNAJ 17. (Izv.) »Reichspost« poroča, da se je v zadnjem času mudil v Bosni ruski diplomatični ataše, ki je občeval v Sarajevu s samimi prononsiranim! Srbi. Sarajevska vlada o njegovem prihodu ni bila obveščena, četudi se to običajno vedno zgodi. Po zatrdilu »Reichsposte« je izzval ta incident pri dunajskih merodajnih krogih jako neljubo začudenje. (K tej vesti »Reichsposte« imamo pripomniti samo to, da se je izvršil ta obisk ruskega diplomata v Bosni že pred daljšim časom in da je »Edinost« o obisku in rezultatu obiska poročala že pred več dnevi. — Op. ured.) Srbski bosenskl deželni poslanci v Budimpešti In na Dunaju. BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) Semkaj so prispeli srbski vladni poslanci dr. Dimo-vić, dr. Jojkić in dr. Vasic, ki so popoldne konferirali z grofom Tiszo in se mu zahvalili za njegove odkrite in možate besede v ogrski zbornici. Tisza je v svojem odgovoru naglašal potrebo, da ostane kurz v Bosni neizpremenjen. Zvečer so odšli poslanci na Dunaj, kjer bodo konfe-l irali z grofom Stiirgkhom. BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Pri sprejemu srbskih bosenskih poslancev pri ogrskem ministrskem predsedniku grofu Tiszi je nagovoril ministrskega predsednika Tiszo poslanec D i m o v i ć, ki mu je izrekel najtoplejšo in globoko zahvalo v imenu srbske narodne stranke v Bosni in Hercegovini za njegove izjave v ogrski zbornici. Roman. • Spisal — Ne, ne, — je odgovorila mlada gospa živahno. — Kakor hitro bo jutrišnji dan za nama, nočem imeti z varni nikakih sti. ov več. Nočem dobivati od vas n?kak:h izkazov več in nočem več vsa v skrbi in strahu hoditi na sestanke z van i. k; ne kompromitirajo in bi mogli vkijub moii popolni nedolžnosti omadeževati mojo čast. Hočem z eno besedo, da bo moja veriga od jutri dalje v resnici piii'gaiid. L ascars se izpočetka očividno ni mogei odločiti >in se je nekako obotavljal. Ali vam je mogoče puli jutri zvečer na vrt, ne da bi vzbudila kak«) sumnp pri markizu d' Herouvillu. — Da. — No. v tem slučaju poide vse dotro. V trenutku, ko bo ura bila deset, bom v ulici, ki vodi ob spodnjem kon^u vrta in potrkam trikrat na vrata, ki voaijo na ulico. Nato odprite vrata. — Kako pa se bom motja prepričati, da ste vi o i. ki bo trkal? — je vprašala markiza. — Vprašajte: »Kdo jež-, na kar vam odgovorim: »Achen ni beli sokol«. Nu ts način je izključena vsaka zmota. Nato mi izročite denar. Prihodnji dan zapustim Pariz. Tri dni pozneje bom že v Havru. Preden bo konec meseca, bo brza ladja z menoj na krovu že plula po oceanu in naju ločila za vedno. Sedaj je dogovorjeno vse. Vidim, da že komaj čakate, da bi odšla in jaz vas nikakor ne bom zadrževal dalje. Čast mi je, gospa markiza, da se vam priporočam. — Zbogom, baron de Lascars. — je rekla Pavlina. — Še ne zbogom, gospa markiza! — je od vrnil Roland smeje. — Na videnje jutri, gospa markiza..... II. Vrnitev. — Samuel Love. Lascars se je ponudil Pavli».i, da bi jo spremil do trga pred kraljevo palačo, sli pa vsaj do izhoda iz Opere. Pavlina ni sprejela ponudbe, temveč je vsa srečna, da se je odtegnila iz prisotnosti svojega preganjalca, hitro zapustua ložo, strgala z leve rame rdeči trak, po katerem bi jo bil baron mogel spoznati, če bi bil imel namen, da bi šel za njo, in ga je vrgla ; brez pomišljenja med množico, ki se je čim dalje, tem bolj kopičita pc hodnikih. Bilo je sicer precej težko in jo je stalo precej truda, da se je prerila skozi gosto gručo, ki jo je obdajala od vseh strani ka-* kor oblak. Končno pa sc jej je le posrećilo Govornik je nadaleval: »Vsled strašnega atentata in izgredov, ki so mu sledili, se je polastila vsega srbskega ljudstva v Bosni velika žalost in nejevolja. V tem oziru vplival govor ministrskega predsednika kot svitel žarek v to tmino. V teh besedah uvidimo državnopolitično previdnost brez predsodkov, plemenito resnico-Ijubje, ki blagodejno upliva na vse srbsko prebivalstvo do zadnje srbske koče. Te besede si bo zapomnilo srbsko ljudstvo z globoko hvaležnostjo«. — Ministrski predsednik grof Tisza je odgovoril, da ga izredno veseli, da so padle njegove besede na tako rodovitna tla in so našle tako hvaležne odmeve. V tem času je potrebno ohraniti si trezno in pravično presojo. Smeri, ki so bile priznane dosedaj v politiki kot pravilne, se bodo ohranile. V Bosni naj se postopa po temeljih enakomernosti in pravičnosti proti vsem trem konfesijam. Vse tri konfesije v Bosni naj delajo v mirni slogi za svoj blagor v čast in v okrepitev obeh držav monarhije. Za ta nazor bo nastopal ministrski predsednik dosledno tudi naprej. Svoj odgovor je zaključil: »Uverjeni ste lahko, da imate v meni prijatelja, ki se bo zavzemal za vas s toplim srcem in hladno presojo, o čemer se boste lahko prepričali pri prihodnjem skupnem delu«. Preiskava proti Prinćipu in Ćabrinoviću PRAGA 17. (Izv.) »Ceske Slovo« poroča, da je atentator Gavro Prinćip čisto apatičen. V zaporu postopajo ž njim jako strogo. Na nogah ima močne verige. V začetku je bil Prinćip precej nervozen, a sedaj se je že pomiril in noče ničesar izpovedati, ampak molči dosledno. Njegov mlajši brat je i^otako popolnoma a -patičen. BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) »Pester Lloyd« prinaša sledeče, malo verjetne vesti o rezultatu dosedanje preiskave: Preiskava bo trajala še najmanj dva tedna. Dokazano je, da je ideja za atentat vznik-nila v Belgradu, kjer so dobili Princip, Ca-brinovič in Grabeč tudi inštruktorje za metanje bomb. Imena teh inštruktorjev so dobro znana in krog okoli majorja Pri-bičeviča se vedno bolj zožuje. Princip in Cabrinović da sta v zaporih že vse priznala in dala preiskovalnemu sodniku obširen materijal na razpolago. Zarotniška organizacija je bila tako tajna, da bi je ne mogla izslediti nobena policija. Glavnih kompromitirancev je 15, a od teh so samo 4 iz Belgrada, ostali pa se nahajajo v Bosni. Bombe so bile odposlane iz Belgrada v Tuzlo in potem v Sarajevo, kjer so bile razdeljene v slaščičarni Velić. Preiskava je baje dalje dognala, da v Bosni ni niti ene šole, kjer bi ne imela tajna zarotniška organizacija svoje podružnice. Razprava proti atentatorjema in sokrivcem se bo vršila šele v jeseni. Odlikovanja povodom razpusta vojaške pisarne pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda. DUNAJ 17. (Kor.) »VViener Zeitung« pri-občuje: Povodom razpusta vojaške pisarne pokojnega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda je podelil cesar sledeča odlikovanja: polkovnik generalnega štaba dr. Kari Bardolff je dobil vi- in občutila je velikansko olajšanje in delo jej je zelo dobro, ko je stopila iz žareče ga opernega ozračja na ulico in jej zapihal okrog glave mrzli nočni zrak, hladeč jej goreča lica. Pavlina se je orijentirala kolikor mogoče dobro ter je odšla v smeri proti enemu kraju, kjer je upala, da dobi izvoščka, ki jo je pripeljal do Opere. Izvošček je kljub temu, da je markizin pogovor z baronom Lascarsom trajal nad eno uro, čakal na dogovorjenem mestu. Pavlina je odprla vozna vratca. — Kam naj peljem? — je vprašal izvošček. — Rue St. Dommique. — je odgovorila markiza. Številka? — Vogal Akcijske ulice. — Dobro. Izvošček je počil z bičem, konja sta potegnila in voz je oddradral po rogljieastem tlaku. Mislimo, da nam ni tieba še posebej opisati duševnega stanja, v katerem se je nahajala Pavlina med vožnjo. Zadostuje gotovo že, Če povemo, da se jej je zdelo tako, kakor da bi bila obsojena na smrt, pa jej je vendar posijal žarek upanja, da bo pomiloščena in zopet svobodna. Izvošček se je ustavil. Bi!a sta na določenem kraju. Cesta Je bila prazna. Markiza d* Herou- težki križec Leopoldovega reda, major generalnega štabnega kora Pavel Hoger in korvetni kapitan Otokar Uhlir sta dobila vitežki križec Franc Jožefovega reda, major generalnega štabnega kora Erich vitez Huttenbreuner, stotniki Emil Reite-rer pešp. 16., Gustav Berger, pion. bat. 2., Albin Judet, gen. štaba, in Emmerich Kern pešp. 94., pa so dobili vojaške zaslužne križce. Ponovni izraz cesarjevega zadovoljstva naj se sporoči: stotnikoma Ivanu Haberlu gen. štaba, Gezi Coffis des Depait artilj. štab, nadporočniku Henriku Jenikov-skymu pešpolk 19. in vojaškemu registra-torju Jurju Jiigru. Izraz cesarjevega zadovoljstva naj se sporoči stotniku v p. za posebno in lokalno vporabo Karlu Reinicke, članom prostovoljnega avtomobilskega kora za zadnjo vporabo, nadporočniku v r. Aleksandru grofu Goos-Waldecku, drag. polk 4., nadporočniku v r. Adolfu Eggerju, drag. polk 6., poročniku v r. Robertu Grei-nu gor. art. polk 14., dalje za posebno dobro službovanje na dreadnoughtu »Viribus Unitis« linijskemu kapitanu baronu Gerla-chu in korvetnemu kapitanu Frideriku pl. Helmreicherju Prunfeldskemu. Prestolonaslednik Karel Franc Jožef pri cesarju v Išlu. IŠL 17. (Kor.) Danes ob 6.30 zjutraj se je pripeljal v Išl prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef. Spremljal ga je komorni predstojnik princ Lobkowitz. Na kolodvoru ga je sprejel na cesarjevo odredbo cesarjev pobočnik grof Hoyos, s katerim se je odpeljal prestolonaslednik po daljšem razgovoru na kolodvoru, v hotel »Cesarica Elizabeta«, kjer se je nastanil kot cesarjev gost. Ob 7.45 je šel prestolonaslednik v spremstvu grofa Hoyosa v cesarjevo vilo, kjer ga je sprejel cesar v posebni dolgi avdijenci. — Kljub slabemu vremenu je spremljalo prestolonaslednika na obeh potih številno občinstvo in mu prirejalo živahne ovacie. Cesarjevo pismo nadvojvodi Frideriku. DUNAJ 17. (Kor.) »\Viener Zeitung« priobčuje sledeče cesarjevo pismo: »Ljubi g. nečak general infanterije nadvojvoda Friderik! V Vaši lastnosti kot najstarejšega armadnega nadzornika. Vas stavljam v dispozicijo Mojega višjega povelja. Vaše razmerje napram vojaškim mestom bo urejeno s posebno odredbo. Vsled tega Vas odpuščam od najvišjega poveljstva deželne brambe in Vam izrekam ob tej priliki hvalo in toplo priznanje za Vaše sedemletno požrtvovalno delo, ki je doseglo najboljše uspehe«. IŠL 17. (Kor.) Avdijenca nadvojvode prestolonaslednika Karla Franca Jožefa pri cesarju je trajala do 8.45, nakar se je odpeljal nadvojvoda v Gmunden, kjer obišče princa Alfonza Bourbonskega in njegovo soprogo. Opoldne se je vrnil nadvojvoda iz Gmundena v Reichenau. Dozdevni interwlew s Pašičem? LIPSKO 17. (Izv.) »Leipziger Neueste Nachrichten« priobčujejo danes dozdevni inter\vie\v svojega belgrajskega korespon-denta s Pašičem. Pašić se je izrazil jako ostro o sarajevskem atentatu, a se bridko pritožil proti teinu, da se zvrača odgovornost na ves srbski narod. Mi se ne vme- ville je odprla postranska vratca in smuknila na vrt, kjer je vzela za nekim ki|.orn skrito svetiljko. Po že omenjenih skrivnih stopnjicah, po katerih je odšla iz palače, se je tudi sedaj vrnila v svojo sobo. Kakor tedaj, ko je odhajala, je morala tudi sedaj skozi sobo sobarice Jerice. Pridrževala je sapo in stopala je po prstih, da bi jo sobarica ne slišala. Pogledala je na posteljo in se je prepričala, uc. sobarica trdno spi, da se jej torej ni treba bati ničesar. Končno je bila vendar v svoj' sobi in se je začela pomirjati, kar se je je naenkrat polastil silen strah. V oblačilnici je zaslišala korake. Gotovo je bil nekdo v oblačilnici, nekdo, ki l rez dvoma vstopi vsak čas. Pavlina je imela le še toliko časa, da je strgala z obraza krinko in vrgla domino s sebe. Komaj je storila to, so se viata odprla in se je Jerica, poluoblečena. prikazala na pragu. Pavlina je začutila, da je Jerica prisluškovala. Jezno je pogledala sobarico i a jo vprašala kratko: — Cesa želite? — Prosim milostivo gospo, naj mi opro sti mojo preveliko vnemo, — je odgov« rila Jerica laskajoč. — Slišala sem hojo, j in ker sem se bala, da je morebiti milo-i stivi gospe postalo slabo, sem s-natra!a i za svojo dolžnost, da jej ponudim svojo ■ aluibo. šavamo v notranje avstrijske zadeve, je izjavil Pašić, zato naj puste tudi nas pri miru. Mi imamo sami dovolj dela v novih pokrajinah. Ali niso tudi v Nemčiji, Angliji, Italiji in na Francoskem tajne organizacije, ki napravljajo neprijetnosti vladam, ki bi jih gotovo rade zatrle, če bi imele zato kaka zakonita sredstva. Srbija nima časa, da bi nadzirala Srbe v inozemstvu. Glede Albanije je baje izjavil Pašić: Mi rabimo puške, topove, oficirje in vojaštvo sami in morda se zgodi to kmalu. Zakaj naj bi hujskali vstaše. Će bomo napadeni, ne ostanemo sami. Nas je več malih, ki bomo obračunali z veliko državo. (!!) PaŠićevo naziranje glede unije med Srbijo in Crnogoro je sledeče: Dokler bosta živela oba stara vladarja, na unijo ni misliti. To je želja državljanov obeh držav, ki je močnejša kot vse ovire. (Ni treba še posebej naglašati, da je ta inter-\view čisto gotovo izmišljen. Izključeno je namreč, da bi podajal Pašić take nesmiselne izjave.) _ HomatUe u Albaniji. Položaj v Draču. RIM 17. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča iz Drača: Vstaši so se polastili danes kraja Spitali, ki leži zahodno od mesta. Kraj so zavarovali z močnimi okopi. Iz mesta so poslali k vstašem parlamentarja, katerega pa vstaši niso pustili skozi stražno vrsto. Ko se je parlamentar drugič vrnil k stra žam, so mu izročili vstaši pisma za posla nike v mestu. Dosedaj ta pisma še niso biLi izročena poslanikom. General de Weer je vrnil iz Valone. Govori se, da namera v i odložiti svoje mesto. Kontrolna komisij je sklenila, da bo po moči podpirala begi; ne iz Valone. DRAČ 16. ob 10 zveč. (Kor.) Preteki • noč in današnji dan sta potekla zopet mit no. Vedno naraščajoče vesti o bližnjeiii napadu vstašev na mesto so precej raz burile prebivalstvo v mestu, posebno pa predmestjih. Več družin je zapustilo svt-. hiše v predmestjih in se je preselilo v mesto. Še več pa jih je zapustilo Drač. M< prostovoljci Avstrijci, Romuni in Neme.: skupaj približno 1500 mož vlada silna nejo volja, ker imajo strašno pomanjkljiva sta novanja in izredno slabo hrano. Velil prostovoljcev je zapustilo mesto. Njim j je pridružilo tudi veliko Miriditov. Knez imenoval sedanjega bankirja in zaupnik i romunske vlade Christa Mexija za tajnega svetnika. Mednarodno brodovje pred Valono? DUNAJ 17. (Izv.) Italija je predlagal • velesilam, naj se odpošlje pred Valon' mednarodno brodovje. Velesile bodo te; želji najbrže ustregle. RIM 17. (Izv.) »Agenzia Štefani« pore ča: V Valoni vlada mir. Mesto je na južr" strani obdano od Epirotov, na severu od muslimanskih vstašev. Begunci iz Epira, so se utaborili v okolici mesta. Italiajnski admiral Trifani je odredil, da se prepusti beguncem kraj Rionero, ki bo pod var stvom topov italijanskih vojnih ladij. RIM 17. (Izv.) Listi poročajo, da Italija — V resnici se ne počutim dobro, je odgovorila mlada gospa, — toda bila bi vas poklicala, če bi vas bila potrebovala. — Gospa markiza torej ne potrebuje moje pomoči. — Ne. — Smem torej iti? — Brezdvomno. Jerica je ubogala in se je vrnila v svojo sobo, vsa presrečna, da je videla, kaki bleda je bila gospa. — Vse se je zarotilo proti meni! — je mrmrala Pavlina, ko je ostala sama. — Ta ženska je bedela. Morda sluti kako skrivnost. O bog, imej usmiljenje z menoj! Pavlina se je vlegla na posteljo in kljub temu, da so jej tisočere misli rojile po glavi, je vendar vsled velike utrujenosti trdno zaspala. Spala je tako več ur. Komaj se je prebudila, je že prišel marki, da bi se poslovil od nje pred svojim odpotovanjem. Videl je na soproginem licu izredno slabost in to ga je zelo zabolelo. Ustrašil se je, da bi se inogla novr-niti ona strahovita bolezen, kateri jj Pavlina skoraj podlegla pred kratkim. Izpra-ševal je Pavlino z ono nežno skrbjo, ki mu jo je narekovala njegova velika ljubezen, toda ubožica mu ni mogla povedati resnice in Tankued je, vkljub Pavli-ninemu prizadevanju« da bi ga pomirila, zelo razburjen. Stran II. »EDINOST« št. 168. V Trstu, doc 18. julija 1914. nadaljuje mcbilizačne priprave in da sc nahajajo že močni oddelki vojaštva v južnih pokrajinah. \ Hariju je baje cela transportna liotilja. Eskadra velikih bojnih ladij je odšla v Jonsko morje, da vrši tamkaj taktične vaje. v resnici pa zato. da ogroža grška pristanišča. Listi ostro napadajo Grško in groze, da bo Italija nastopila kar najostreje proti njej. kakor hitro bi skušale grške čete zasesti Epir in pomakniti mejo severno od rta Stylosa. Grško-turški spor. CARIGRAD 16. (Kor.) Iz dobro informiranega vira se je izvedelo, da je izjavil grški poslanik Panas povodom izročitve včerajšnje demarše velikemu vezirju, da jc zadeva glede grškega konzula v Aivali skrajno resna in je zahteval obenem, da se krivci nemudoma kaznujejo. CARIGRAD 16. (Kor.) Porta je sklenila, da ustanovi na Kreti turški konzulat. C tRAORAD 16. (Kor.) Prvi pravni pri-sednik Porte je odpotoval v Smvrno, da sestavi sporazumno listino glede imenovanja švicarskega nadsodnika za turško-lidensko izseljevalno komisijo in ugotovi niene pravice. CARIGRAD 16. (Kor.) Memorandum, ki ga bodo izročili kabinetom velesil za-51 žiiki grškega duhovništva. bo vseboval. kakor se poroča iz avtentičnih krogov patrijarhata, vse vzroke in podrobnosti grškega izseljevanja, izražal različne želje grških krogov in prošnjo za intervencijo za varstvo življenja, časti in lastnine kristjanov v Turčiji. Turška odlikovanja. CARIGRAD 16. (Kor.) Uradni list pri-občuje več odlikovanj, katera so dobile razne osebe na Dunaiu. Med drugimi je dobil šef varnostnega urada dunajskega policijskega ravnateljstva dvorni svetnik Stuckart Osmanov red III. razr. Deželnozborske volitve v Galiciji. LVOV 17. (Kor.) Nove volitve v gališki deželni zbor se bodo vršile od 7. oktobra do 6. novembra. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 17. (Kor.) Seja se je nadaljevala danes ob 10, predsedoval ji je predsednik Beothy. Pričela se je Specijalna debata o pristojbinski noveli. Hrvatski poslanec baron Jožef Rajačič, ki se je oglasil k odgovoru na znano protisrbsko interpelacijo poslanca Szmrecsanvija je odložil svoj govor na poznejši čas v svrho. da si nabere še natančnejše podatke. Govoril bo v torek ali v sredo. Prepoved češke veselice na Dunaju. DUNAJ 17. (Kor.) Češko pevsko društvo Bendl« je nameravalo prirediti v i.edeljo veselico v 18. okraju na Dunaju. Dunajsko policijsko ravnateljstvo je veselico prepovedalo in sicer z ozirom na javni red in mir. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 17. (Izv.) Tudi današnja seja je bila jako burna in je prišlo do velikih tumultov. Opozicijonalci so očitali ministrskemu predsedniku, da prihaja v sobranje s samokresom. Dva opozicijonalna poslanca sta bila izključena za 3 seje. Inženir Ullvo in njegov izum. TURIN 17. (Izv.) »Stampa« poroča: Inženir Ulivo, ki je izumil neko sredstvo s pomočjo katerega se zamore razžgati podmorske mine na veliko daljavo, in ki bi moral te dni pred posebno vojaško komisijo dokazati uspešnost svojega izuma, je danes nenadoma izginil. 2 njim je pobegnila tudi hčerka admirala Fornarija. Kolera na Ruskem. PETROGRAD 17. (Kor.) Glasom uradnega poročila z dne 15. t. m. so konstatirali v treh okrajih v Podoliji 19 slučajev kolere. V guberniji Astrahan so konstatirali od 25. majnika do 15. julija 46 slučajev kuge. Za kugo je umrlo 42 oseb. Vendar eiM! Notri med neugodnimi vestmi, ki le žalijo, ogrevajo in ogorčajo, med vestmi, kako brezvestni in po divjem sovražtvu proti nam razpaljeni denuncijanti in obre-kovalci na severu in na jugu nej.amno izkoriščajo neizmerno nesrečo v svojo u-mazano korist in našo, pogubo; kako bi iz Popoldne, ko je ura kazala eno, je najavila Jerica markizi, da želi priti k njej neki človek, ki trdi, da ga je poslala markiza de Langeoc. Pavlina je zaukazala takoj, naj pripelje dotičnika v sobo, in sobarica se je v par minutah vrnila s človekom, majhne postave in ubožne vnanjosti. Samuel Love, kajti on je bil prišlec, je popolnoma odgovarjal sliki, ki jo je površno podal o njem prejšnji večer baron de Lascars. Ta židovski milijonar, ki bi mu bil Človek zaradi njegove ubožne, ali pravzaprav bedne vnanjosti rad ponudil miloščino na ulici, je bil v resnici star kakih sedemdeset ali petinsedemdeset let, kazal jih Je pa že sto. Bil je tako mršav, da ga je bilo samo okostje. Ker se je držal zelo sključeno, Je bila videti njegova slabotna postava še mnogo manjša nego je bila v resnici. Dva bela kodra sta mu visela ob licih navzdol; ostali del njegove gole glave pa je bil rumen in sc je svetil kakor slonova kost. Nad oglatimi potezami obraza se je kazalo rjavo čelo, kakor bi bilo usnjato in prepreženo i neštevilnimi brazdami. O-braz je bil v svoji nepomičnosti bolj podoben obrazu mrliča nego živega človeka. Edino le medlo, kovinasto sive oči so o-hranile mladostni blesk in živahnost. zločina, pri katerem so naše roke tako čiste, kakor je čista ročica novorojenega nedolžnega otročiča, hoteli kovati okove za ves naš narod; v težkem času torej,ko moremo biti pripravljeni le na zlobne ve sti m na — kako bi rekli? — do »umlji-vosti čudne korake naših oblasti; v tem hudem času nam je sporočila včeraj brzojavka z Dunaja, da so se naše oblasti vsaj v enem pogledu postavile na stališče zdravega razuma in pravičnosti, dočim so bile doslej redno na stališču krivičnosti in upora proti najenostavneji logiki! Stara metoda naših narod, sovražnikov, s katero so hoteli ovirati naš razvoj, posebno pa razvoj našega socijalnega življenja in uveljavljanja, je bila ta. da so, čim so doznali za kako našo nameravano javno prireditev, začeli strašno kričati, groziti z nasprotno kljubovalno prireditvijo, in da so strašili oblasti z verjetnostjo hudih spopadov in morebitnih krvavih dogodkov, da so mogli potem zahtevati od oblasti. naj v interesu miru in reda našo prireditev — prepovedo!! In le prepogosto so vspevali s takim manevrom. Oblasti so se dale preplašiti, ustrašile so se odgovor nosti in so, ali kar prepovedale našo prireditev, ali pa so jo skrčile. Efekt tega Krika na eni, in strahu na drugi strani, je bil ta, da je trimfoval, zlobni nasilnik, a kaznovan je bil tisti, ki ni ničesar zakrivi! in ki ni hotel storiti nič druzega, nego posluževati se pravice in svobode, ki »uu jo zagotavljajo državni zakoni!! Krivičniki so triumfirali, pravičniki so bili — tepeni! Zato je bilo tudi označeno stališče naših oblasti napram javnim prireditvam skrajno krivično, ker so šle na roko tistim, ki so hoteli preprečati uživanje državljanske pravice, a so kaznovale tistega, ki jo je hotel uživati!! Naše gibanje in uveljavljenje je bilo ob tej praksi odvisno od več ali manje zlobne volje naših sovražnikov. V tem je bila najhuja krivica, ki so jo zagre-šale naše oblasti, kajti edino pravilno in pravično je, da državna oblast ne ovna nikogar v svobodnem gibanju v mejah zakonitosti, a da z železno pestjo prijemlje za vrat tistega, ki hoče z nasiljem ali celo zločinom zabranjevati uživanje te pravice, posebno pa še, če jo reklamira za-se v polni meri! To metodo zastrahovanja oblasti z napovedovanjem hudih dogodkov, so znali uporabljati posebno naši tukajšnji narodni nasprotniki. In vlada se jim je — kakor rečeno — le prerada udajala. o Jemer pričajo razne prepovedi, vsaj oznanjevanja slovenskih prireditev in nastopov, posebno v Trstu in v Gorici. Zato smo skoro zastrmeli včeraj spričo spričevala o poluradnem Članku v Frem denblattu«, v katerem se precizira stališče. ki je zavzemlje vlada napram prireditvam, na katerih bi utegnilo priti do narodnih konfliktov. To stališče odgovarja našemu naziranju o dolžnosti oblasti ob takih prilikah. »Vlada stoji na ^tališču, da morajo imeti avstrijski narodi popolno možnost svobodnega narodno - kulturnega uvetjavljenja, seveda z onimi kavtelami in pridržki, ki jih diktirajo oziri na javni mir in red. Zato je vlada mnenja, naj sc narodne prireditve ne prepovedujejo, temveč da se skrbi za potrebne Itavtele, da se izvrši vse v miru in v redu.« Tako precizira polu radni ^Fremden-blatt« stališče vlade. Zaključni odstavek sicer ne zadovoljuje radi premale jasnosti, kaj si misli vlada pri teh »kavtelah«? Ali zopet omenjevanja njih, ki se hočejo svobodno gibati v mejah zakonitosti?! Po našem mnenju je edino pravilna in pravična »kavtela« ta, da oblasti s svojim a-paratom onemogočajo vsako zlobno in nasilno motenje!! Reči pa moramo že, da je predolgo trajalo, da se je vlada dokopala do takega pravičnega in svobodne države dostoj-neag stališča. Sicer si ne moremo tolmačiti prepovedi ljubljanskega zleta in ši-kan proti nedeljski sokolski prireditvi v Gorici. Nočemo dalje rekrimimra i, samo konstatiramo tudi, da postopanje vlade napram tema dvema prireditvama je v kričečem navskrižju s stalisčem, kakor je je sedaj precizirala v »Fremdcnblattu«! — Ali se smemo nadejati, da bo vsaj odslej postopanje oblasti v Longruenci s stališčem vlade, označenim v lunajskem poloficijoznem Članku? Želeti bi bilo tega v interesu vsega našega javnega življenja, ker na vse zadnje, so kaki mali kmflikti tudi z državnega stališča mar je zlo, nego pa tiho zagrenevanje Čutstev in širjenje ozlovoljenja in ogorčenja proti oblastim! strijska diplomacija trudi in razbija glavo, kako bi vendar-le ohranila žalostnega Wieda na albanskem prestolu in s' tem tudi to žalostno državno tvorbo pri živ Fjenju, — in kako bi se udušila epirotska ustaja; v isti čas je ugotovljeno, da so ita-italijanski oficirji pa na čelu vstaje proti S tem so tudi pojašnjeni presenetljivi vspehi epirotske ostaje. Izvaja se po za htevah evropske taktike in strategije. Italijanske ladije pred Dračem v »varstvo« Wieda in imenu soglasja z Avstrijo italijanski oficirji pa na čelu ustaje proti istemu VViedu in v zasmeh istej Avstriji Pozna-li svet krvavejo ironijo?! Tako »zavezništvo« bi mi označili s komedijo ako bi ne bilo toliko krvave resnosti na njej. Iz Albanije nas je Italija že blizu — izzvezarila (oprostite jezikoslovci!) politično in gospodarski; ali naj nas še toliko časa vleče za nos, da nam — zapre A d r i j o in ustvari iz nje mare clausum? Nas patentirani patrijotje sicer ne prištevajo k Veliko - Avstrijcem in morda smo ~elo na indeksu — sumljivih; ali veruje naj se nam, da je toliko avstrijskega patri-jetizma v nas. da bi — ako bi imeli moči za to — prisisili državne faktorje k izpo-znanju, da bi uresničenje aspiracij, ki jih zasleduje Italija z vso svojo albansko politiko, ozirom na Adrijo, pomenjalo abdikacijo Avstrije na Jadran in potem je Avstro - Ogrska kakor velevlast — bila! Cilji Italije so jasni za vsakogar, ki ima oči, da prav opazuje dogodke; da bi le že enkrat postajo jasno tudi v glavah avstrijskih državnikov! Dime vesti. Italijanska politika v Albaniji se zdi mnogim čudna in nerazumljiva, ker je v tako očitnem nasprotstvu z zvezno politiko Italije z našo državo. Italijanska vlada se sicer — sili, da kaže lice korektnosti; zato pa pritiskata italijanska javnost in Časopisje v nasprotni smeri. Tako je vedno, odkar obstoji trozveza in zato se mi nič ne Čudimo, da se ta dvoličnost italijanske politike kaže sedaj v Albaniji še v posebni meri. Italijanska vlada izmenjuje korektne note in daja najbolj pomirljiva zatrdila, da ne zasleduje tam doli prav nobenih posebnih koristi in da niti ne misli na to, da bi le z mezincem ganila brez sporazumljenja z Avstrijo. V isti čas pa delujejo nje eksponenti neumorno in z vsemi sredstvi, da pritegujejo Albanijo izključno le pod politični in gospodarski vpliv Italije. Eksponenti Italije v Albaniji pa imajo pri rokah tudi neko moralično opravičevanje za svojo propagando, češ, da Albanci spadajo k latinskemu plemenu. Nu, sedaj, z epirotsko vstajo, so dogodki dozoreli tako, da je možno italijansko politiko v Albaniji, tako rpkoč, z roko otipati. Mej tem, ko se av-* jem. Tako je ta mala kriza vsaj za sedaj DomaČe vesti. Politično društvo »Edinost«. V ponedeljek, 20. t. m., ob 3 pop. odborova seja v sejni sobi uredništva »Edinosti«. Vabljeni so vsi odborniki, namestniki in deželni poslanci. Zaplemba. Včerajšnjo številko našega lista je zaplenilo državno pravdništvo. Zaplembi je zapadlo vse poročilo o hišnih preiskavah v slovenskih društvih v Gorici. Ostal je nezaplenjen edinole glavni naslov: »Hišne preiskave v Gorici« in prvi podnaslov: »Vsa narodna društva preiskana«. Vse ostalo do konca, kjer se prične poročilo o seji goriškega mestnega sveta, je zaplenjeno, celo tudi ostali podnaslovi. Zaplenjen je celo tisti odstavek, kjer so navedena po imenu društva, pri katerih se je izvršila hišna preiskava. Zaplemba pa je prišla precej pozno: v tiskarni šele ob 11.45 dopoldne, tako da je bil list že zdavnaj ves razposlan in menda tudi razprodan. Zato tudi nismo priredili druge izdaje. Proti zaplembi, kateri so zapadle popolnoma enostavne navedbe ugotovljenih dejstev, se pritožimo. Das serbophile Blattchen! Tako je poči »Edinost« po glavi £nani »Uiazer Tag-blatt«. Stigmatizirani smo in ne preostaja nam nič druzega, nego da se kar hitro poskrijemo v kake temne kole in se odtegnemo očesu policajev in državnih pra-vdnikov. Kakor klasičen doKumeni za svojo obtožbo citira graški pan^ermaiiski list — in gotovo je uverjen, Ja mu to pan-germanstvo daje v naši ljubi Avstriji še posebno kompetenco za ocenjevanje av strijskega patrijotizma drugih iju-i — naš članek, ki smo ga priobčili v izdanju cd 28. junija t. 1. o gibanju med jugoslovansko nacionalistično omladino in da ne pravi, da je naša mladina v sporazumi]e-nju z nami najela prestolonasicdnikovega morilca v Serajevu! Ni vraga, da ne bi tako skombiniranje naših čl.iikov iti dogodkov v Bosni ne pomenjalo srmtnega udarca za nas, za vse naše stremljenje, za ves naš narod! Zadel nas je strašno, ali ubil nas ni. Še dihamo, še govorimo in še je v nas srčnosti, da ponatiskujemo tu dobesedno zaključek inkriminiranega članka, kjer je kulminirala vsa njegova tendenca, da torej ponovimo očitani nam vele^zda-jalski delikt. Podavši kratek historijat in opis nacionalističnega gibanja med jugoslovansko mladino, smo pisali: »Za nas avstrijske Jugoslovane pa ie važ.io vprašanje, kako stališče bodo zavzemali drza-vniiaktorji nasproti temu gibanju. Od njih je odvisno, ali postane nevarno, aH oa bo služilo državi!! V idejah je velika moč. Pred vsem že zato, ker jih ni u^%Lno — aretirati! Osebe pač, ideje ne. Ce b > v avstrijskih državnikih razsodnosti in zdravega smisla, puste policijske odredbe in veksacije na strani in pritegnejo to gibanje v službo državnih interesov. Brez nevarnosti je in bo to gibanje za d.*ž«*vo, če se bo vršilo žnjo in ne proti nj^i!« Tako smo pisali pred atematom ir. po-natiskujemo tudi danes brez vsega strahu, uverieni, da je tu vsebovan edino pravi program za avstrijsko politiko, ki hoče varovati interese države v tis4» smeri, v kateri jej kažejo nje položaj, nje sestava, zgodovinski dogodki in nje zgodovinska naloga!! Patrijotična je bila ta apojtrofa na adreso avstrijskih driavnUtov v naj-eminentnejem pomenu te besede. Kaj druzega, nasprotnega, more — izlumpariti iz nje le oko brezvestnega obrekovalca in denuncijanta! Tako sporoča podli duš: v »Grazer Tagblattu« — das serbophile Blattchen!! Male krize v občinskem svetu. Občinski svetnik in I. podpredsednik mestnega sveta dr. Brocchi je podal demisijo v tej zadnji lastnosti in kot član finančne komisije. Do te krize je prišlo vsled spora med dr. Broc-chijem in ravnateljem magistratnih uradov. Dr. Brocchi si je baje prisvajal neke ingerence, ki mu ne gredo in ravnatelj se je postavil po robu. No, mestni svet ni sprejel demisije, marveč je dovolil dr. Brocchiju dopust menda do konec septembra. Dr. Brocchi Je namreč svojo demisijo formalno utemeljil s slabim zdrav- položena na led in menda se smemo nadc-jse niso nikdar dogodili! Na višku pa je jati, da se do konca septembra gosp. dru. bil, ko je naznanjal svetu sijajno zmago Brocchiju — zdravje zboljša. — Krizi. Bolgarov nad združenimi Srbi in Grki in Brocchi pa je hitro sledila kriza drugega! je napovedoval bližnji pohod kralja Fer-podpredsednika inž. Doria, ki je podal de- diuanda v Belgrad!! A to, nota bene, še misijo kakor predsednik upravnega sveta v Času, ko je bil položaj bolgarske vojske občinskega tramvaja, a je utemeljeval svoj1 že obupen in je bila katastrofa že neiz- korak s tem, da člani ne prihajajo redno ogibna----In tako je prišel mož do ev- v seje, tako, da se včasih niti ne morejo j ropskega slovesa in žnjim tudi »Reichs- vršiti. Nu, g. inž. Doria je uljuđen mož in kavalir ter je hkrati opravičil obtožence, naj imajo drugod preveč posla »sempre a pro del Comune« (Tako čitamo vsaj v »Indipedentu). Toda ta list je postal zadnje čase nekam kritičen nasproti — maJim krizam v laško-liberalnem taboru. Tako n. pr. zavzemlje v vprašanju pogajanj s soško družbo za dobavo elekrične energije precej isto stališče kakor — dr. Sfavik ter graja precej ojstro postopanje večine proti rečeni družbi. — Pa tudi — mala kriza z inž. Doria je »Indipedentu« v povod, da dreza signore v rebra radi njihove nemarnosti. Piše namreč: »V tem malem intermezzu v občinskem življenju srno pogrešali glasu, ki bi grajal tiste mestne svetovalce, ki sprejemajo razna delikatna mesta, a ne vrše svoje svete dolžnosti! Da si je uljudno, da se rabijo najbolje in naj-pristojneje oblike, da se uveljavlja običaj- na p dar Wi mentarna praksa — vse prav, ven-bi škodilo nekoliko iskrenosti in več spoštovanja do resnice!« — Precej ojster tobak. Tudi male krize izzivljajo slaba razpoloženja. »Indipedente« končuje to svojo lekcijo z dvema željama: da bi se tudi ta mala kriza povoljno rešila in da bi tisti, ki sprejemajo kake naloge, vsaj odslej dalje tudi vršili svojo dolžnost! Na adreso jugoslovanske socijalne demokracije, Ozirom na vznemirjenja v »Piccolu« radi preselitve eksekutive jugoslovanske socijalne demokracije v Trst pišejo »Obzoru«: Mi, na žalost, ne moremo verjeti v iskrenost tega strahu, ker predobro poznamo italijansko in jugoslovansko socijalno demokracijo. 2c vzrok preselitvi nam ovaja sam na sebi namene socijalističnih voditeljev. V Ljubljani »Zarja« ne more ne živeti, ne umreti, in vendar, koliko in kakega posla bi imela tam!! Kje je idealneje borbe za socijaliste, n igo ravno v Ljubljani?! Ali to je tako naporna borba, da je enostavneje, izotrr:t; se jej in na novo poskušati srečo v Ti kjer je politika »Edinosti« ustvarila razmere, ki vabijo sedaj sem vse, ki so željni vodstva. Slovenski živelj v Trstu, četudi nc sledi negativni politiki slovenskih liberalcev, je napreden, velemesten, ali strogo naroden. Slovenski socijalisti, ki si ne u-pajo afrontirati klerikalcev, prenašajo svoj generalni tabor v Trst, da žive tu na račun poštenega in mukotrpnega dela narodne organizacije tržaških Slovencev. Na srečo so pri nas delavci bistrovidni in ni mesta tu dvoličnosti v narodni politiki! Ako bodo torej slovenski socijalisti poskušali, da bi naše mase zaveli in iih odvedli v italijanski tabor, odigrajo hitro. Ako pa se bodo pošteno posvečali socijalnim upra-šanjem in bodo pri tem vsaj spoštovali narodna prava svoilh pristašev (socijalni položaj delavca je pri nas odvisen od njegove narodne pripadnosti), bodo nam dobro došli, ker tako postanejo tudi oni faktor na splošnem delu za kulturni, gospodarski in politični napredek jugoslovan-stva v Trstu. Tekmovalna telovadba T. S. 2. se bo vršila v nedeljo, dne 19. t. m., na letnem telovadišču v Barkovljah. K tekmi se je priglasilo za višji oddelek, oz. župno prvenstvo, deset tekmovalcev (Buh, Delak. Gruden, Jezeršek, Kuščer Ljudevit, Ku-ščer Vladimir, Martineli, Miklavc, Razpot-nik, Sever); za srednji oddelek 13 tekmovalcev in za nižji oddelek 34 tekmovalcev iz vseh društev T. S. 2. razen Sv. Križa in Sežane. Tekma je zelo težka, se vrši po tekmovalnem redu Slovenske sokolske zveze na vseh za to predpisanih orodjih in panogah, ter je obvezna za vse one, ti se hočejo udeležiti tekme, ki jo priredi Slovenska sokolska zveza. Vsled tega in cer je priglašeno tako lepo število telovadcev, po katerih se bo videlo tehnično delo cele župe, oz. posameznih društev, obeta tekma zanimiv potek, na kar opozarjamo vse članstvo in si. občinstvo, ki se zanima za delovanje Sokolskih društev, te eminentne narodnovzgojne institucije. Tekma se začne zjutraj ob 7. Pred tekmo ob 6, je seja sodnikov, pri kateri se izžrebajo vaje in izdajo končna določila. Za Slovenca ne, za renjikola na! Mizar Martin Metlika, ki je bil že zaposlen v Joydovem arzen a lu, se je predstavil prejšnji ponedeljek v tem zavodu s picšnjo, da bi ga zopet sprejeli v delo. Dotični de-ovodja ga je odklonil, češ, da ni dela, da ne potrebujejo. Malo dni potem je Metlika srečal nekega delavca iz arzenala, ki ga je apostrofira!, zakaj da se ne oglasi v arzenalu, ker da bodo rabili kakih 5 de-avcev!! Neki drugi delavec pa mu je povedal, da so sprejeli nekega renjikola!! --Za Slovenca, Avstrijca, ni dela, pač pa za renjikola! In to pri podjetju, ki vleče mastne subvencije iz blagajne avstrijsKC države, oziroma iz žepov avstrijskih — davkoplačevalcev!! So to stvari, ki j»o pač e v Avstriji doma. Zakaj odhaja?! Za časa obeh balkanskih vojen je nesramnost in lažnjivost izvestnih časniških poročevalcev uganjala prave orgije. Orijentalska fantazija in domišljija čifutskih žurnalistov se je zdela dotlej ne-presežna, ali — med vojno med Srbijo in bolgarsko jih je daleč prekosil vseh poročevalec krščanske »Reichspost« na Dunaju, Hermenegild Wagner. Kolikor je ta človek nalagal vsak dan, je bilo naravnost kolosalno, omamno. Opisoval je kraje, ki jim je bil oddaljen za stotine kilometrov, opisoval dogodke, ki jih nikoli videl ni, in telegraliral celo o dogodkih, ki pošta« in oje krščanstvo!! Od tedaj vemo, da imajo balkanski slovanski krščanski narodi pri teh kristijanih najstrupeneje sovražnike. — Tem čudneja se nam zdi vest, da ravno sedaj, ko se stvari nekam čudno pletejo in utegne biti zopet prilike za novo čast in slavo — da ravno sedaj Hermenegild Wagner odhaja od »Reichs-pošte« v Nemčijo!! Saj zistem pri tem listu se ni prav nič izpremenil! Se bo pač brez Wagnerja nadaljevalo — Wagner-jevo rokodelstvo!! Svetoivansko pevsko društvo je za o-groženi Sv. Ivan tako dalekosežnega pomena, da je narodna dolžnost vsakega zavednega Slovenca skrbeti, da se to društvo ohrani. Ono je za našo stvar pri Sv. Ivanu to, kar je desna roka skrbnega očeta, ki preživlja z delom rok svojo nepreskrbljeno družino. Ni je lokalne prireditve CMD, pri kateri ne bi to društvo sodelovalo in tako povečavalo nje moralne in materijalne strani. Z isto ljubeznijo sodeluje na enakih prireditvah v takih narod noogroženih krajih naše mile okolice, ki ni tako srečna, da bi imela dovolj lastnih moči v ta namen. Kdor čita izkaz družbenih daril v '»Edinosti«, se je gotovo prepričal, da ima Svetoivansko pevsko društvo med darovalci častno mesto. Se častnejše mesto pa dobi to društvo sedaj, ko je sklenilo, da položi tudi ono »svoj lastni kamen 200 K v idealno stavbo narodne obrambe«! Ta dejstva so potisnila piscu teh vrstic pero v roko, da je napisal v znak rodoljubne hvaležnosti, te vrstice v prilog temu društvu o priliki njegovega koncerta. Komur je na srcu napredek naroda potom društva, se gotovo potrudi prihodnjo nedeljo v naš Sv. Ivan, ta se gotovo udeleži koncerta, ki nudi v vsakem oziru bogato odškodnino za ma-lopomemben strošek. S častno udeležbo pa ne bo podprto samo delovanje Sveto-ivanskega pevskega društva, pač pa ho tudi če ne v večji vsaj v enaki meri, po-češčeno sodelovanje splošno znane in priljubljene godbe škedenjske narodne mladine, ki sodeluje pri tein koncertu in ki obeta našemu narodnemu življenju velc-važno pridobitev. Slovenci I. mestnega okraja! Podružnica CMD štev. V. v prvem mestnem o-kraju (Sv. Vid), je na svojem zadnjem sestanku sklenila, da se skliče za danes, soboto, 18. t. m., ob 8.30 zvečer drugi sestanek, in sicer v prostorih »Konsumnega društva« v ul. Lazzaretto vecchio št. 31. Ta sestanek se sklicuje zato, ker bo treba razpravljati o zelo važnih vprašanjih, ti-čočih se podružnice in šolstva. Časi, v katerih živimo, zahtevajo od nas, da se potrudimo za naša najvažnejša vprašanja. Podružnica ima resen namen in se trudi, da bi koristila svojemu narodu. Potrebno je, da gredo podružnici vsi Slovenci I. okraja na roko, da jo pri delu in zasledovanju njenih prekoristnih ciljev podpirajo z vsemi svojimi močmi. Kdor res narodno čuti, naj pride danes zvečer na naš sestanek in naj pokaže, da se strinja z našim delovanjem, pokaže naj, da ni samo po imenu Slovenec, temveč da je pripravljen sodelovati pri zgradbi boljše narodne bodočnosti, da se torej za svoj narod tudi nekoliko žrtvuje. Posebno vabimo na ta sestanek železničarje in inteligenco. Upamo, da naš poziv ne ostane brez uspeha, nasprotno, da se našega nocojšnjega važnega sestanka udeleže vsi zavedni Slovenci I. mestnega okraja. Torej na delo! Cirkus Charles. Snočnja predstava je bila zopet razprodana vkljub slabemu vremenu. Da je v artističnem oziru dosegla popoln uspeh, je umljivo samo po sebi. Posebno živahno pohvalo je zopet žela ruska skupina na trojki, in kakor vedno, oba dompterja. — Danes, v soboto, in jutri, v nedeljo, se boste vršili po dve predstavi in sicer ob 3.30 popoldne in ob 7.30 zvečer. Z ozirom na splošno zanimanje, ki vlada po deželi za predstave v cirkusu, je pričakovati, da se udeleži posebno nedeljske popoldanske predstave izredno veliko število občinstva iz bližnje in daljnje tržaške okolice. Železniške zveze so jako ugodne, tako da ima občinstvo, ki prihaja v Trst s prvimi popoldanskimi vlaki, dovolj časa, da si lahko nabavi vstopnice, na drugi strani pa se popoldanska predstava zaključi tako, da se morejo o-biskovalci predstave vrniti iz Trsta že z večernimi vlaki. Ostaja jim še toliko Časa, da si morejo vsestransko ogledati vele-zanimivi obširni zverinjak z nad 400 naj-raznovrstnejšimi eksotičnimi živalmi. Zverinjak se lahko ogleda tekom dneva od 9 dopoldne do 6.30 zvečer in ravnotako tudi veliki hlevski prostori. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo dopoldne tudi koncertirala cirkuška godba in nastopijo tudi indijski Čarovniki s svojimi čarovnijami. Vstopnina za vse to skupaj je res malenkostna: za odrastle 60 vin., za otroke pod 14 leti pa 30 vinarjev. Ker je pričakovati velikega navala k obema popoldanskima in večernima predstavama, naj si občinstvo preskrbi vstopnice kolikor mogoče zgodaj. V predprodaji se dobivajo vstopnice v tobakarni za specijalitete na Corsu št. 2 m v nedeljo tudi pri cirkuških blagajnah od 9 zjutraj dalje. Iz Padrič. Jutri se bo vršila veselica tu-kajšnega pevskega društva »Slovan», ki se je imela vršiti na praznik naših prvih slovanskih učiteljev sv. Cirila in Metoda. Društvo ni imelo že več časa nobene prireditve, zato pa pričakuje od strani si. občinstva ob»lne udeležbe. Na veselici bo- V Trstu, dne 18. julija 1914. »EDINOST« St. 168. Stran III. do sodelovala štiri pevska društva in tamburaški zbor. Poleg slavnostnega govora ste tudi dve igri, tako da bo čim najbolje ustreženo udeleinikom. Vesclica se bo vršila na krasnem senčnatem vrtu g. Martina Grgiča. Za lačne in žejne bosta skrbela domača krčmarja. Rojaki, udeležite se te veselice v velikem številu, da daste s svojo navzočnostjo pogum naši mladini za narodno delo ter zraven tega, da preživite par veselili ur, materijalno podprete tudi našo Šolsko družbo, kateri pripade polovica čistega dobička. Na svidenje torej na Padričah! • Šentjakobski semenj priredi tudi letos podružnica CMD pri Sv. Jakobu. Vršil se bo v nedeljo, 2. avgusta (v slučaju slabega vremena na 9. avgusta), na obširnem prostoru za gostilno konsumnega društva »Jadran«. Z ozirom na to, ker ima šentjakf>bska podružnica ogromnih stroškov z vzdrževanjem otroškega vrtca pri Sv. Jakobu, v katerega zahaja 120 otrok, kar je velikega pomena za ta okraj, in ker so dohodki šentjakobskega semnja glavna opora za vzdrževanje vrtca, se priča- | kuje. da bo slavno občinstvo tudi letos, kakor druga leta. priskočilo na pomoč s | podporami in z najobilnejšo udeležbo na semnju. Na veseličnem prostoru bodo post i\ I jeni paviljoni za okrepčanje in za raz-lajo raznovrstnih predmetov. Delovalo h tudi *KoIo sreče«. Natančnejše podrob-n ti se objavijo pravočasno. Ze danes Inaj omenimo, da nastopi tudi nad 200 naraščaja šentjakobskega Sokola. Slavno občinstvo pa prosimo, naj priskoči na pomoč okraju, ki je tako ogrožen in nevaren naši deci s Salezijanskim zavodom in Leginirn rikreatorijem. Vsak naj pripomore j po svoji moči k čim lepšemu uspehu. — i Darove sprejema ga. Sirokova v otroš- j kem vrtcu pri Sv. Jakobu (nad gostilno j društv a Jadran) in ga- Bičkova v Narod-: nem domu. Morska kopel v Grijanu se čim dalje it boli priljublja našemu občinstvu, kar i je i udi urni j ivo, ko sta tam zunaj zrak in j voda tako čista, kakor v nobeni morski | kopeli v Trstu ter njegovi bližnji in dalj- ( nji okolici. Poleg tega pa je tudi že vož- j nja s parnikom »Vido« iz Trsta do Grlja- j na kar najprijetnejša in obenem tudi tako: poceni ter zvezana zlasti za naša narodna j društva in organizacije s tolikimi olajša- I \ami, da se ni čuditi potem, da ljudstvo ! tako rado prihaja v Grijan. Opozarjamo pa občinstvo, da je kopališče ob nedeljah in praznikih v svrho čiščenja in zračenja kabin zaprto od 1230 do 1 popoldne, ne pa kakor je bilo jav ljeno pred časom od 1J0 do 2 pop. __ Dva sleparja aretirana. Vsled ukaza tukajšnjega deželnega sodišča je policija i včeraj opoldne aretiraJa 47Ietnega trgovca z vinom. Petra Antona Benussija pok. Dominika, ki je doma iz Rovinja, a je stanoval tu v ulici della Fonderia Št. 5. in 321etnega brezposelnega Silvija Volpija. ki je doma iz Pule a je tu stanoval v ulici della Fornace št. 1. — Volpi je namreč pisal neki tvrdki v Splitu, naj mu, kakor trgovcu z vinom pošlje več sodov vina v skupni vrednosti 700 do 900 kron. Ko je pa omenjena tvrdka iz Splita res poslaJa na ta način naročeno vino, sta Volpi in Be-nussi dogovorno prodala vino s sodi vred. Seveda je potem tvrdka v Splitu zaman pričakovala denarja od Volpija, ker Volpi nima sploh ničesar. — Na enak način sta Volpi in Benussi osleparila neko tvrdko na Reki. Jutri se bo vršil v svetoivanskem »Na-! rodnem domu« koncert svetoivanskega j pevskega društva, pri katerem bo sodelovala splošno priznana godba škedenjske narodne mladine. Dirka za istrsko prvenstvo za leto 1914. Kakor žc javljeno, priredi jutri, v nedeljo, 19. t. m., tržaško kolesarsko društvo »Balkan« dirko za istrsko prvenstvo za L 1914. na progi Trst Vrdcia)—Bazovica—Her-pelje-Kozina—Podgrad in obratno, km 70. Začetek dirke točno ob 2 popoldne. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu. Zanimanje za dirko je veliko, posebno radi tega, ker se poleg dobroznanega m večkratnega zmagovalca dirkača g. ŠiškoviČa udeleže dirke tudi drugi boljši dirkači n. pr. gg. Ogrin in Rebolj iz Ljubljane, ki so letos dobro trenirani, in nekateri iz Gorice in drugih krajev. Dirkači so naprošeni, da| pridejo na start že ob 1 popoldne. Prihod zmagovalca bo približno ob 4.15 na Vr-delci pri društveni gostilni. Društvene vesti. Prdružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev« Trst I. priredi dne 15. avgu-. svojo prvo veliko vrtno veselico sta t. i. v gostilni pri »Tirolcu« pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji. Prosimo bratska društva v tamošnji bližini, da ne bi prirejale na isti dan sličnih prireditev, da nam na ta način pokažejo svojo naklonjenost, oziroma pripomorejo našemu prepotrebnemu podružničnemu skladu. Omenjena veselica se je imela vršiti dne 2. avgusta t. I. Ker pa na ta dan priredi šentjakobski otroški vrtec svoj šentjakobski semenj« pri »Jadranu«, smo našo veselico prenesli na 15. avgusta. Priporočamo in prosimo že sedaj cenjeno občinstvo iz mesta in okolice, da nam pripomore k obilni udeležbi. Tovariše železničarje opominjamo, da naj nam blagovolijo pripomoči s cvetiicarni. Spored se priobči pozneje. Šentjakobska podružnica CMD naznanja, da so se prijavila za sodelovanje pri »šentjakobskem semnju« naslednja društva: Telovadno društvo »Sokol« pri Sv. Jakobu. Narodno-socijalna mladinska organizacija . Čitalnica«, pevsko društvo »Ilirija , ^Delavsko konsumno društvo«, konsumno društvo »Jadran«, mandolini-stična skupina »Viktor Parma«, pevsko društvo »Kolo«, pevski zbor »Z. J. 2.«, Podružnica NDO pri Sv. Jakobu, podružnice CMD iz Skednja, Sv. Mar. Magd. in Rocola. Pričakujemo še nadaljnih prijav. »Narodno-socijalna mladinska organizacija«. V nedeljo ob 10 predpoldne se bo vršil v dvorani NDO sestanek. Dnevni red je važen. — V poročilo o porazdelitvi dela. ki je bilo objavljeno v predvčerajšnji »Edinosti«, se je vrinila pomota. Glasiti bi se moralo: Sv. Ivan prevzame brat Pe-roša. Sv. Križ pa brat Brandner. Ostalo neizpremenjeno. Javna knjižnica »Čitalnice« pri Sv. Jakobu opozarja občinstvo pri Sv. Jakobu in njega bližini, naj se je pridno poslužuje. Knjižnica je odprta vsako sredo in soboto od 7.30 do 9 zvečer. Dalje opozarja vse one. ki imajo že več mesecev izposojene knjige, da jih nemudoma vrnejo, da z zadržavanjem knjig ne ovirajo rednega poslovanja knjižnice in dobre volje do čitanja ostalim čitateljem. Narodna delavska organizacija. Spupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč. Danes, v soboto, 18. t. m., ob 8 zvečer odborova seja. Veselico pri Sv. Ivanu priredi deželna organizacija NDO v nedeljo, 26. t. m. Bratska društva so naprošena, da to upoštevajo. Podružnica v Voloskem - Opatiji ima danes, v soboto, ob 9 zvečer svoj redni občni zbor v prostorih »Narodnega doma« v Opatiji. Kot zastopnik osrednjega izvr-ševalnega odbora se udeleži občnega zbora strokovni tajnik tov. Brandner iz Trsta. Našim tovarišem. Na podlagi sklepov letošnjega kongresa se pripravljajo v naši organizaciji velike reforme. Osrednji izvr-ševalni odbor je sedaj tozadevno v pogajanjih z bratsko »Narodno - socijalno zvezo« v Ljubljani. Pogajanja potekajo uspešno. Ko se v vseh točkah zedinimo, priredi »Narodna delavska organizacija« velik shod, na katerem se bo o vsem tem poročalo, kakor tudi o izidu letošnjega kon-gresa._ Darov!. — Za šentjakobski semenj: po 2 K: Vvdrova tovarna. Dimnik. Petrovec; po 1 K: Jezeršek, Garvas, Engelman V. meršek. Ducman, Slavec, Trdina, M. Engelman, Pfeifer, Švigelj, Heren, Delkin, ^kabar, Kmet, Hartman. Rozman, Ipavec. Hočevar, A. Cok, R. Goli, Burger, Katnik; n. n. 60 vin., n. n. 40 vin. — Nadaljne darove sprejema gospa Širokova v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (nad gostilno »Jadran) in gospa Bičkova v »Narodnem domu«. * — Za šentjakobsko podružnico CMD so nabrali učenci II. razreda pri Sv. Jakobu Stanjola in 7.20 K. Najpožrtvovalnejši med njimi je Vekoslav Stepančič, ki je sam daroval K 3.20. Prav srčna hvala. To v izpodbudo ostalim malčkom; naši mladini in si. občinstvu pa v zgled. — O priliki sklepne veselice otroškega vrtca pri Sv. Ivanu so preplačali oziroma darovali podružnici CMD: M. Gradišar K 2.40, Kokalj K 2.— ; po 1 K: Mršnik, Martelanc, Josip Vitez, Žvab Škabar, ga. N., poslanec Negode in Anton Negode; po 60 vin.: lidovič Fr., Av. Plačar; po 40 vin.: ga. Marc. Strgar, Puber, Bariš in Deleš; po 20 vin.: Zupančič, Marc, Fur-lani, Vatovec. Srčna hvala! — Pri veselici vrtca CMD v Rocolu je preplačal vstopnino Mihael Kljun K 2.—. — Za ženski odsek »Vrdelskega Sokola« je nabrala vrla ga. I. Gradišarjeva, pri ba-lincanju K 25.80. V isti namen pri odhod-nici ge. Kokaljeve K 3.60. Hvala nabirate-Ijici in balincerjem! Vesti Iz Gorišbe. Gorica, 17. julija. Vsled zaplembe včerajšnje »Edinosti«, kjer so nam zaplenili vse, prav vse, moramo danes vsaj povedati toliko, da so se po odredbi voditelja policijskega oddelka na goriškem okrajnem glavarstvu vršile v sredo hišne preiskave pri sledečih s|o-venskih narodnih društvih v Gorici: »Čitalnici«, »Sokolu«, »Čitalnici« na Blančah. »Bralnem in podpornem društvu«, akad. fer. društvu »Adriji« in »Narodni Pro-sveti«. Preiskava ni imela nobenega drugega uspeha, nego — da je bil naš včerajšnji list zaplenjen. Pred seboj imamo danes razne druge slovenske liste, tako »Slovenski Narod«, čigar poročilo se v marsičem dobesedno krije z našim konfisciranim poročilom, »Slovenca-, goriškega »Primorca« itd., ki vsi poročajo o stvari, a ni bil nobeden konfisciran. Preiskave so pobudile med goriškimi Slovenci umlji-vo razburjenje in ogorčenje. Intervencija državnega poslanca dr. O. Gregorina na tržaškem namestništvu. V stvari hišnih preiskav v Gorici je včeraj opoldne državni in deželni poslanec, g. dr. Gustav G r e g o r i n, osebno interveniral pri namestništvenem podpredsedniku grofu Attemsu. G. poslanec je dal v energičnih besedah izraza svojemu začudenju nad pavšalnim sumničenjem goriških slovenskih društev ter odločno zahteval, da se že enkrat vendar napravi konec nevzdržnim razmeram v Gorici. O. grof Attems je izjavil, da mu o vzrokih postopanja goriškega policijskega komisarja dr. Casa-piccole ni še ničesar znano ter da pričakuje poročilo okrajnega glavarja, namest-ništvenega svetnika Rebeka, katerega da pričakuje tekom popoldneva. Na podlagi tega poročila da ukrene takoj za morebitne nezakonitosti potrebne remedure. Na opazko grofa Attemsa, da je mogoče prišlo zaprosilo za hišne preiskave od kakega sodišča ali naročilo od kake druge oblasti, je naglašal g. poslanec, da se mu zdi naravnost neverjetno, da bi bilo pri- šlo tako zaprosilo ali naročilo v splošni obliki, da naj se izvede hišna preiskava pri vseh slovenskih društvih, kar bi značilo žalitev goriških Slovencev sploh. Ce je prišlo tako zaprosilo ali naročilo, se je gotovo moralo glasiti konkretno, glede kakega posameznega društva ali fakta, ne pa kar tako splošno. Opozarjal je na zle posledice, ki bi jih znalo roditi tako postopanje, ter da ne odgovarja ne ugledu, ne interesu države, da se na tak način sumničijo vsi goriški Slovenci, ki pač niso dali nikdar povoda za to. Pričakujemo torej za trdno, da store v to poklicane oblasti svojo dolžnost ter da dajo goriškim Slovencem primerno zadoščenje za način, na kateri se je postopalo proti njim. Na ekscelenco ministra notranjih zadev, barona Heinolda je bil odposlan brzojaven protest radi nepostavnih hišnih preiskav. Protest so podpisali: deželnega glavarja namestnik dr. Franko, državni poslanec dr. Gregorčič, deželni poslanec dr. Pod-gornik, predsednik »Čitalnice« dr. Gradnik in predsednik »Narodne Prosvete« dr. Vo-šnjak. Enak brzojavni protest je bil tudi odposlan na tržaško namestništvo. Jasno ko beli dan zahteva zakon, da se morajo strankam na njih zahtevo predložiti vzroki hišne preiskave. Brez vsega dvoma je zahteva zakona, da se ima sestaviti po preiskavi zapisnik o uspehih preiskave, ki mora biti podpisan od vseh navzočih, jasno tudi pove zakon, kdaj sme izvršiti varnostna oblast iz lastne moči hišno preiskavo, neizpodbitna je zahteva zakona, da se mora izvršiti preiskava brez vsega hrupa, — vse to se ni upoštevalo v Gorici. Kljub izrecni zahtevi nekaterih prizadetih strank ni bilo vročeno tekom zakonite dobe strankam naznanilo o vzrokih preiskave, kljub najjasnejšemu določilu zakona ni bil sestavljen noben zapisnik. Praviloma, pravi zakon, mora dati sodnik ukaz za hišno preiskavo. Zahtevamo, da se nam pojasni, v čem je obstojala bližnja nevarnost, zahtevamo, da se nam naznani, kje so obstajali oni slučaji, za katere dovoljuje zakon hišno preiskavo brez sodnikovega ukaza. Strogo ločimo preiskavo pri društvu »Adrija« in preiskavo pri drugih društvih. Ne sicer radi tega, ker bi le količkaj mislili, da more imeti preiskava pri akade-mičnemu društvu »Adrija« kakih uspehov, temveč, ker bi razumeli, da hočejo dognati z ozirom na dijaške aretacije v drugih mestih, če je bilo goriško dijaštvo v zvezi s temi ali ne. — Kako pa pridejo nad vse lojalni člani »Čitalnice«, »Bralnega in podpornega društva«, da opustimo nadaljnje naštevanje, do tega, da postanejo deležni hišne preiskave in da je pri njih celo potrebna preiskava brez vsega odlašanja! Preiskava je imela poizvedeti pri »Čitalnici« in drugih društvih, Če obstoje tam katera tajna združevanja, imela se je vršiti v smeri § 285. kazenskega zakonika. Ali res ne pozna dr. Casapiccola prav nič, absolutno nič goriških razmer, da odredi preiskave v tem smislu. Neverjetno, da more biti tak mož, vodja policijskega oddelka! Kdo je šef goriške policije. Stara ministrska odredba določa, da je goriški glavar odgovoren za delovanje policije, da je glavar šef policije. — Dr. Casapiccola ima sicer lahko več prostosti ko marsikateri drugi oddelni predstojnik, ali šef radi tega še vseeno ni. Zakaj hočemo dognati, kdo je šef policije v Gorici? Ker hočemo dokazati, da je dr. Casapiccola izvršil preiskavo brez vednosti okrajnega glavarja. Povdarjamo da smo se o tem ponovno informirali in da je sedaj naša informacija brez vsega dvoma prava. Vsled zahteve prizadetih je moral izdati dr. Casapiccola potrdilo o preiskavi. To potrdilo se glasi: »Potrjuje se, da se pri hišni preiskavi v prostorih društva X. Y. ni našlo nikakih važnih predmetov«. Nikakih važnih predmetov! Kaj pa briga koga, če ima katero društvo važne predmete ali ne. Saj niso društva sami muzeji, knjižnice in arhivi. Zakon pravi, da je treba izdati potrdilo, da se je dognalo kaj sumljivega, ne pa če se je dognalo kaj važnega. To mora vsebovati potrdilo, ne pa, ali imajo društva važne predmete, ali pa ne. Vsa čast gospodom na policijskem »uradu«! Tudi tu prosimo pojasnila. Pečat na potrdilu ima besedilo: »K. k. Bezirkshaupt-mannschaft Polizeiabteilung. Gorz«. — Slovenski prevod na potrdilu pa govori o policijskem »uradu«. Kako to, pojasnite nam! Ali pa je mar resnična naša trditev, da je g. dr. Casapiccola le vodja oddelka in ne urada in da more podpisovati potrdila le oddelni predstojnik in ne u-radni! Uradnika, ki zna slovenski, zahtevamo kot voditelja goriškega policijskega oddelka. Cisto lepo in kolegijalno je od drugih gospodov na policijskem oddelku, če so dr. Casapiccoli tolmači za slovenščino, ali nam to ne zadostuje. Zahtevamo, da zna voditelj oddelka sam naš jezik! Kazenska ovadba radi zlorabe uradne oblasti se vloži proti dr. Casapiccoli. Preiskave proti dijakom v Gorici. Danes so se vršile na dijaških stanovanjih hišne preiskave proti trem dijakom. O preiskavi bomo poročali prihodnjič. Tudi svojevrste informirano — ali nekaj drugega! »Vodilni« goriški dnevnik »L'e-co del Litorale«, ki pač ne more utajiti svojih dobrih zvez s policijo, molči ko grob o goriških hišnih preiskavah. Tudi tu bi želeli pojasnila — ali nazadnje vpliva tako blagodejno sodeželanstvo? Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da se je neki dijak že podal za konfidenstvo, o nekem drugem se za enkrat šele govori. To se nam zdi naravnost neverjetno. NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU registrovana zadruga z omejenim jamstvom Nova nllca štv. 13., II. nadstropje. Nova ulica štv. 13, II. nadstropje| SA 5 vloge na knli2ke 4'k - 4*U - 5*1. Daje posojila na menjlce in vrednote na mesečna alf ted. odplačila. Eskomptuje trgovske menjlce. Pulili srečke mm Prodaj« aretke mm aiMhe otroke □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ DANES, v soboto, odpretje Mine manufflktiraa blasa ulica delle Poste 5 (prej T. FREISSE1S) nasproti Kavarne Pitjchen. Ob tel priliki se bo prodajalo ose v trgovini se nahajajoče blago po izvanredno nizkih cenah, da se oellkansue zaloge v najkrajšem času izpraznijo. □ □ □ n o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a m boUfe$a sredstva za prebavo neso kozarfek pristnega pred ali po jedil Zo pristni zeBitai destilat se jamff. Edini dobavaik in založnik za Primorsko in Dalmacijo VEKOSLAV PLESUIČAR - TRST oL Donizzettl 3 - Telef. 126 R'' FRANC SKVARCA pr>pornČa cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO „ZOR STADT GRflZ" v Trstu Piazza Rosario Štev. 1. Vino in pivo prve vrste Domača kuhinja. Postrežba točna. One zmerne. iiišššill IIMEill nudili g n Dobroznana mirodilnica :: I Iv. Camauli | Sv. Ivan - Trst - blizu Kar. doma 0 Velik izber barv g = povBak itd.= RS Zaloga za Trst in okolico redilnega ~ ke In odrasle SLADSN ter hsftrasp apna ta trinega praska za iivtfe~. - Teleta 81 nmiiii^siiiiEaii Trst, ulica Mlramar 31, Trst Danes soboto in jutri nedeljo njn 7 BRILAHTIII ^ n=T| [jjj L PREDSTAVI L17 T | Vsak dan ob 71/, SENZAOJONELEN SPORED z velikansko skupino levov in VVagner-jev boj z divjimi tigri. Na koncu z velikanskim odobravanjem sprejeta grandijozna PANTOMINA Prerijski maSMd 2 dejanji iz divjega zapada s sodelovanjem nad sto Pristnih Sion Indijancev, Mehikancev, gozdomlkov, kovtofev itd. Dnevno od 9 zj. do 67» zveč. Mb Zoološki Mili (Nad 400 eksotičnih žiuali). Prodaja vstopnic v C. kr. prodajalni tobačnih specijalitet na Korzu kakor tudi od 9 in pol nepretrgoma pri cirkuskih blagajnah, ulica Miramar štev. 31. jfežj Nova trgovina (zgotovljenih o'M za gospode, dečke in otroke Enrico Rehak rst, ulica Cž>rducri 39 (no a hiša) Blag-.. lino in navadno, lzbera sukna za obleke. Hlače in jopiči za delavce. Velika izbera paietots, ranglana itd. itd. —T Ženitbeni posredovalni zavod „SREČA u V Zagrebu Marovika ulica 30, I n.t kot strogo diskreten iu oblastveno dovoljen Vam hitro in gotovo doprinese do mrtno družinsko srečo, ako se obrnete do ajaga, ter ma d nAljete 35 stot. v znamkah V tem zavoda so na vpogled slike zabeleženih partij obojnega spola, vsakega veroizpovedanja, počenši od obrtnih pa do najimovilejših krogov. Vsled t^ga ao ta zavod t plo priporoča go- odičnam. ki želijo stopiti v zakonski s »n, ter jt»rnči za strogo tajnost in točen odgovor na vsako vprašanje Pisma našlo vi jati na Ženitbeni posredovalni zavod „Sreča* Zagreb. r Vsakovrstne slamnike la^j | od priprostih do najfinejših priporočam gospodom | = trgovcem in slavnemu občinstvu za obilna naročila, s | Nizke stalne cene. Postrežba točna. Svoji k svojim, g i FRANC CERAR D i tovarna stanaltov v Stot poita Domžale pri liaMjani. i ■■IIHIIHIIIH1IIHHIIHIH IHIIMIMliaJ Stran IV. »EDINOST« St 168. V Trstu, dne 18. julija 1914. Vesti iz itoiersKs. 1 »Veleizdafctvo« \z Ptuja nam pišejo: Oraški listi in ljubljanski »Slovenec« s< poročali, da je ptujsko sodišče aretirajo! solicitatorja pisarne g. dr. Gosaka v Ptuju,! g. Josipa Polafrtka radi veleizdaje. Vsa za-1 deva je produkt narodnostnega šovinizma' ptujske nemškatarske poulične drhali. Od 1. do 3. iulija t. L je nendtkutarski poti lični mob demonstrira! pred hišo g. Franceta Mahoriča in zmerjal proti oknom te hile z ostudnimi psovkami, kakor na primer »serbisehe Schweine, serbisehe Bara-bas«. Ptujske mestne policije seveda ni bilo nikjer, kakor je to običajno, kadar bi bilo treba varovati čast m imetje slovenskih prebivalcev. Med eno teh demonstracij je prišel v Mahoričevo gostilno g. Josipi Polajnko. ki ga je brez vzroka mlečno-zobi nemškutarski paglavec Papov zmerjal. Ker ga je vsled tega g. Polajnko tožil radi razžaljenja časti, so si pobalini izmislili. da je g. Polajnko naslednjega večera '7 prvega nadstropja Mahoričeve hiše kfi-^.tl Živio Princip«, in na podlagi te ovad-1 o je bil g. Polajnko aretiran. Ptujsko sodišče je še na dan aretacije, dne 13. t. m., zaslišalo 14 prič, predložilo akt državnemu pravdništvu v Mariboru in čakalo telefo-ničnega poročila od državnega pravdni-štva, kaj je nadalje ukreniti. Ko je državno pravdništvo pregledalo akt, je naročilo ptujskemu okrajnemu sodišču, da izpusti iz zapora g. Polajnka In g. Frasa, na katerega poslednjega je tekom zaslišavanja nemškutarskih prič padel sum, da ga priče zamenjavajo z g. Poiajnkom in da je on pravi storilec, vsled česar je bil tudi aretiran! Splošno prepričanje je. da sta g. Polajnko in g. Fras žrtv i strastnega sovraštva nemškutarskih mlečnozobih pobali-j nov. — Slovenci! Ne hodite v teh težkih j dneh ne po javnih in ne privatnih prostorih. kjer se kretajo take kreature, kakor je ptujska nemškutarska poulična mladina. Resnici na ljubo pa moramo pripomniti, da je velik del celo neslovanskega prebivalstva simpatiziral z g. Frasom in Poiajnkom ter je mnenja, da mora državni pravdnik — čim se izkaže nekrivda gg. Frasa in Polajnka — zgrabiti tiste mlečno-zobe pobe radi krivega pričanja. vojaških oblasti. Pogreb se je vršil popoldne v Oronnugeno. Pogreba se je udeležila skoro cela garnizija. Rožne vestL Strahovit zločin. Ruski listi poročajo o sledečem strahovitem dogodku, ki se je dogodil pred kratkim. Neki živinski trgo-| vec iz Uralska se je s svojo hčerjo vračal s sejma domov. Ko sta tako šla skozi neki gozd. je opazil oče, da se nekdo plazi za njima. Tedaj je oče izročil denar, ki ga ie nosil s seboj, hčeri in jej rekel, naj gre hitro dalje do strica, ki je stanoval v bližini. on sam pa da se že kako obrani napadalca. Deklica je hotela naprej, a kmalu nato je zaslišala za seboj obupen krik. Strah jo je tako prevzel. da se ni niti upala ozreti, ter je vsa zasopla in prestrašena! prišla do hiše svojega strica. Pri stričevih je našla doma samo teto. katera jo je skušala pomiriti in jo končno spravila spat k svoji hčeri, ki je spala v posebni sobici. — Vsled silne razburjenosti revica ni mogla zaspati in je slišala, da se je vrnil stric domov in rekel pologlasno teti: »Ubil sem ga. tr»da denarja nisem našel!« Ko je deklica slišaia te besede, je revica takoj spoznala. da je bil sam stric tisti, ki je napadel očeta in ga umoril. Zato je potihem vstala s r< atelje, skočila skozi okno in tekla naravnost v mesto, kjer je vso stvar naznanila orožništvu. Med tem pa je žena povedala možu. da je prišla bratova hči in da spi v sosednji sobi. Takoj sta si domislila, da je možev brat izročil denar za prodano živ ino svoji hčeri in da ga ima ta pri sebi na postelji. S tem pa je bila tudi že zapečatena dekličina smrt. Podivjani denarja lakomni lopov se je splazil v sobo in je mahnil s sekiro po deklici ki je spala na postelji in tako umoril — svojo lastno hčer. misleč da je ie njegova nečakinja. Tedaj pa je tudi že prišlo iz mesta orožništvo in je aretiralo oba, moža in ženo. ter ju odpeljalo v zapor v Uralsk. Nesreča v gorah. 2e 14. dni pogrešajo danajskega turista Lichta, ki je šel na Dactistein sam brez vodnika in se še ni vrnil. Odšlo je žc več rešilnih ekspedicij, ki pa niso našle o izgubljenem turistu nobene sledi. — Iz Windisch-Matreija poročajo. Poleg treh ponesrečencev na Velikem Ve-nedigerja so našli še dve trupli, ki sta bili že težko za spoznati. Dognali so, da sta ponesrečenca Dunajčana in sicer stavbni} tehnik Edvard Samek in kontoristinja Ana Rosenmayer. — V Garmišu pogrešajo kakor se poroča iz Monakovega dva se-l vernonemška turista Hille in Moga, ki sta( odšla že pred več dni na Zugspitze. — Pri i Csorba jezeru na Ogrskem je padel raz' visoko skalo zasebni uradnik uslužben pri j neki budimpeštanski akcijski družbi Fvgen| Molnar. Mož je obležal na mestu mrtev. TudJ odgovor. Nemški podpolkovnik] Frobenius Je izdal te dni brošuro z naslovom: »Usodna ura nemškega cesarstva-*. V tej knjigi napoveduje pisatelj, da bo. nemško cesarstvo 1915 razbito. Oborože-j vanje Francoske in Ruske je postalo v zad- j njem času tako, da se prav nič ne razlučuje I od vojne napovedi. To knjigo Je dobil v! roke tudi prestolonaslednik, ki jo Je prav vestno in natančno prebraL Nato je brzojav i I Frobenhno sledeče: Prebral sern knjigo zelo pazno in z velikim zanimanjem m želim knjigi in nemškemu cesarstvu, da naj « kolikor je mogočne razširiti. Pocrob polkovnika Thomson a. Truplo polkovnika Thomsona. bivšega poveljnika v Dračo, katerega so ustrelili vstaši pri pi vem naskoku na mesto so pripeljali z vojno ladjo Nordbmbaut v Amsterdam. -Truplo so izkrcali z veliko svečanostjo, katere so se udeležili ministri, člani druge zbornice, zastopnik kraljice in zastopniki2 Deželno sodi!če. Dva zdravnika na zatožni klopi. Na zatožni klopi pred sodniki deželnega sodišča sta sedela včeraj dva zdravnika, m sicer vit. dr. Josip Manzutto, primarij v V. oddelku tržaške mestne bolnišnice, in njegov pomočnik dr. Fortunat Morpurgo, oba specijalista za bolezni na očeh. — Obtožena sta bila pa pregreška v smislu § 335 kaz. zak. Iz obtožnice posnemamo sledeče: V oddelku za očesne bolezni v mestni bolnišnici se je nahajal 3-letni Licij Mini-ussi, ki je imel ulje na očesu. To je bilo meseca januarja t. I. Primarij tega oddelka je sklenil, da bo otroka operiral. V nedeljo, 25. dne januarja t. 1.. so malega Licija prenesli v operacijsko dvorano. Tam ga je se-kundarij dr. Morpurgo narkotiziral z eter-jem, a dr. Manzutto ga je nato operiral: izžgal mu je ulje na očesu s posebnim orodjem, ki je bilo potom galvanizacije razbeljeno do belega. Med operacijo se je pa z eterjem napolnjena maska na otrokovem obrazu vnela: ogenj se je prijel otrokovih las in se potem razširil po vsem otrokovem telesu, vsled česar je otrok par ur pozneje umrl. Oba sbtoženca, tako dr. Manzutto, kakor tudi dr. Morpurgo, sta trdila, da nimata pri nastali nesreči nikake krivde. Postopala sta strogo previdno. Dr. Morpurgo je povedal, da je napojil masko z eterjem in jo položil otroku na obrazek, a ko je bil otrok že narkotiziran, je dr. Manzutto pričel svoje delo, katero je kmalu izvršil. Ko je bil že to prvo operacijsko delo končal, je pa dr. Manzutto opazil, da ni bilo še popolno: ker se je pa otrok začel v istem hipu gibati, je on, dr. Morpurgo, zopet napojil masko z eterjem in jo položil otroku na obraz. Ko je nato dr. Manzutto pritaknil ono razbeljeno orodje (ter-rnokanten) k otrokovemu očesu, so se vneli otrokovi lasje in maska. Dr. Morpurgo je nato takoj izročil postrežnici Jakončičevi steklenico z eterjem in brž položil na otrokovo glavo mokre obklad-ke. V tem je pa začelo goreti tudi na otrokovih prsih. Po njegovem mnenju, je po-strežnica Josipina Jakončičeva postavila steklenico z eterjem na operacijsko mizo, kjer se je zvrnila, vsled česar se je ogenj razširil po vsem telesu otroka. Pograbil je nato gorečega otroka in ga nesel pod vodovodno pipo, da je pogasil ogenj in pri tem se je tudi opekel na prstih. Približno tako je izpovedal tudi dr. Manzutto. Mati malega Licija, Marija Miniussi, je, kakor civilna stranka, zahtevala 4000 K odškodnine. Bili sta zaslišani kakor priči Alojzija Cesca in Josipina Jakončič, obe postrežnici v mestni bolnišnici. Prva je bila zaprisežena, a druga ni bila pripuščena k pri segi, ker je na sumu, da je vsled svoje nemarnosti sozakrivila nesrečo. Prva ni povedala nič posebnega, a tudi druga je le potrdila, kar sta bila povedala obtoženca. Tajila je le, da bi jej bil dal dr. Morpurgo v roke steklenico z eterjem. Videla je, da so se vneli otrokovi lasje, nakar je dr. Morpurgo začel klicati na pomoč. V tem bilo pa začelo goreti tudi na otrokovih prsih in drugod, vsled česar je druga po-strežnica, Alojzija Cesca, potegnila rjuho raz otroka. Tedaj je priča videla pasti na tla steklenico z eterjem, ki se je bil v tem vnel. Iz zdravniškega iz vest ja, podanega od zdravniških izvedencev dr. Xydiasa in dr. Veronese, izhaja, da je otrok umrl vsled opeklin, a da bi bil drugače živel le malo časa, ker je bil tuberkolozen. Interesantno je, kar sta izvedenca izpovedala ustmeno na razpravi: Dr. Xydias je rekel, da nobenega obtožencev ne zadeva nobena krivda, ker sta vestno vršila svojo dolžnost in da je nesreča nastala le vsled tega, ker se je eter vnel. Dr. Veronese je pa povedal, da se eter vname že ob 35* Celzija, in da lahko povzroči eksplozijo, če ga je le za 3% pomešanega z zrakom. Po mnenju dr. Veronese ja se torej eter ni vnel, temveč je eksplodiral, ko je dr. Manzutto prinesel v ono ozračje, ki je bilo pomešano z eterjem, ono razbeljeno orodje. No, sodniki so smatrali za dokazano, da je nesreča nastala brez krivde obtožencev, vsled česar je oba obtoženca oprostilo. j Trst, 16.jalna Eari Saatos ffoo* averara t za. maj 55.— 55.50, za jmli —.— —.—, september J -.— 55 26, december Š6 50 - 57.—, marec 67.25 -58.25. Tendenca m rna. Good Rio sa maj —.— -—.—, jnli —.---.—, september 52.75--.—, december 51.50—.—, maj —.------ Sladkor. Centrifug, takoj 27 V 28,— j alg arcTiirt 277«-28 /. novem.-inarec - 28.25 - 29'/4, melis takoj 29 — - 29*juli-av^ust 29»/,- 24. V« nov.-mar. 29.50-29».', roncasee takoj 29% 29* 4 kocke 8972-31»'« kristal takoj 287. 287, juni-avftnut 281 ., okt.-dec. 26% - Mimo. hMflM »miltaiai in hranilnica v VanfflDeln registr. zadruga z neomejeno zavezo vabi na Ki NALI OGLAS! Is: qc d& I ao ratamajo po 4 »tofc. h—cd.-» Mastno tipkane be»ede sa račn • Mjo eakra* Tač. — Hmfmmnj/t* i : i'riatsjbiaa zna&a 40 fAotiaaL i □□ □o □□ uve polna spalna soba z žimnicami K 29X— V Fouderia 1», L 2316 PrensSSfe - -buffet Hlnko Trst uL Ciirradori 15. Vedno na razpo.^^o gorke in mrzle jedi, kakor tudi pristno dou ače sveto-tri2ko vino, teran in druge * rste vina, kakor tudi Drebeijevo pivo Za obilen obis* se pri, oroča H. Kosič. 2333 Odda se takm soba in sobica meblirane a hrano. Ulica Boschetto št. 40, vr. 2. 900 EfAflfl zamenja se hite eventuelno s kakšna riUuU si bodi tovarno. 660 sežnjev zemlje in vod'«. Molino a Vento 70, Žiberna. S23 llllfU zanesljiv mož, vedč slovenskega, nemškega JURO in neko>7, L nad desno. 624 Neblin Ponudbe Trst. | sobico, z popolnoma prostim vho-I dum. za 3 osebi, se išče takoj. — cen j pod n Čisto ^ po? to a 1 žeče, 791 ftafa«Mff s0*** * ▼porabo kuhinje se odda takoj v rrUZnSl najem. V Cocnmerciale 9, pritličje. (8«)1 n;r»|2 proda zaradi vojaščine ladjo (Topo) novo tulili 77. metrov dolga brez uzroka za vsaki lov. Doleoc, kavarna . Cotnmercio" popoldne. 812 Clflffffttffl primerno za prodajalno se odda JlllUUljUS takoj. Naslov pove inseratai odde ek Ed nu^ti 816 Uvidna mimiMim ležeče v ravnini tik kolo- Krasno posestvo dv0ra poa™^ da ko. roškem ob toječe iz več manjših in večjih posesrev v obsegu 125 oralov zemljišča, gostilno, kovač n co, dravskim mostom itd se z vsem ži>im in mrtvim inven aijem vred pod zelo ug< 1 1..0. avstrijska kronska renta sO.'k) -81.—, ogrska zlata renta 95 40 -95 70, ogrska kronska renta 7<<.:*» 78. <0, turtke srećke 206 • »79.— diskont za menice do 8 MMCtT ' 4 VU nad 3 mesece 4'/4 - 4•/.%. Alojzij Dhlfeder ki se bo vršil » nedelto. Ine Zt JtilUa 1914 ob I fepeUne ■ v prostorih ^Kcmstnnnega m posojil '.. društva" v Vangaoeia 1. Pozdrav in otvoritev. 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o poslovanju načelstva In nadzorstva. 4. Poročilo o rač. zaključku za I. 1913. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Sklepanje o potrditvi računskega zaključka In razdelitvi čistega '->bička. 7. Volitev načelstva in nadzor 8. Razni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi NAČELNIŠTVO. § 35. zadružnih pravil: Občni zbor skl- pa veljavno, če je zastopan najmanj četrti del članov. Ako bi toga ne bilo. se vrfii na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Sklepa se z n dpol »vično večino glasov; pri enakosti glasov odloči mnenje predsednikovo. Gospodarsko zadrugo v Kopru ===== reiistmu zatrifi i omjeio zihm ■ vabi na občni zbor ki se bo vršil o Četrtek, dne 30. Julllo 1914, v svoji lastni hiši na postaji v Kopru. DNEVNI RED: 1. Potrjenje računov. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajni predlogi glede premoženja zadruge. NACELNISTVO. 800 kostanjevih sodov od vina enkrat rabljenih, doge 4 cm jake, 8 železnih obro-Čev (glavna obroča 7 cm) dva lesena obrota, teža sodov 105-120 kilogramov, količina 700 — 720 litrov, prodajna cena kron 34'—, pri nakupu 30 ali več sodov cena po dogovoru. Pisati na: PRVA PRI« MORSKA PARNA PECARA lijeka K3&', 43 Trst V. G. Vasari 19, Trs« Zoloso bukovih m hrastovih M zo vsoliDvrstne pođe. NAJSOUDNEJSAmNAICENEJŠA POSTREŽBAIEIEKTRIČNIOBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE 12 Španije iN portugalske. ZAHTEVAJTE VZORCE! Blagovna borza. Badispctt«, 16. j»Mj* Pi»«ie«» april 13 23. wj —.—, okft. 131«. r I sa apru —.—. okt 'J 24; okt. 94*; orti sa april--. oktobar 7.77 v—i 7 <• jak 7 2Š *vr 7.41 Poratfb« p*»-i", MTinimni« tlako. — pevseaftaraiija trdaa. Prodaj« SM Mm ledi priobči še tudi ta teden mnogo slik o pok. nadvojvodi Franu Ferdinandu in njegovi soprogi in pogrebnih svečanostih iz Sarajeva, Trsta, Dunaja in Artstetteaa ter še mnogo drugih zantaivih slik n. pr. zaplati-kan vojvodski prestol na Gosposvetskem polju itd. — Dobiva se »Slovenski Ilustro-vani Tednik« po vseh trafikah, knjigarna:] in kolodvorih izvod po 22 vinarjev. Vsaka slovenska rodbina bi naj bila naročena na »Slovenski Ilustrovani Tednike, ki stane četrtletno le K 2.50, polletno pa K 5.— in prinaša vsak teden mnogo zanimivih slik m obilo zabavnega in poučnega čtivn. Naročite si ga takoj! Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trsi, Via daNe Acque št 6 (Nasproti Calič Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux. Burgunder, renskih vin. Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. od pol litra naprej. LOVRfc BUL1Ć, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno vBrionli (»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via delf Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vtna iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla, jedila. Gostilna: via del Rivo Št. 9 s 'prodajo gorinavedei":M pijač In mrzlih iedil. ■■■■■■Ml KM GOMISEL, ROJAK star* trgovina jestvin ulica Honforsino Stev. 16. Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, kolonijallje in druge pridelke. Ima vedno najboljše prekajeno meso. ■ ————— naznanilo. Čast mi je javiti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo trgovlnojestvin In kolonijalnega blaga. Velika zaloga kave, riža, olja in vsake vrste testenin in delikates. - Uljudno se priporoča H. Berger Trst via defle Posle 14 vogal via Glorglo G^lattl m^m__j j _n n m .. m n 11 ■ ■ ............... i ^ Trgovina jestvin In delikates MARCEL LAZAR Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine Iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino in likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave, olja In dr. Ms ms iriw TRST, Btttfl UzzDretfe vrnila 31, TRST se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se Izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntlgamsko pivo. Domača kuhinja z gorklmi In mrzlimi jedttl. POSTREŽBA TOČNA. Wm ■ rtv * o In ftix»rza dam« And. Rojic, Trst Via Aoqu#4»tto 20. Pri por oda m g s podom m dobro ia higijonitao portret bo. Dosatm m prlporofe tm modsrao frisrao^o, |l>f«- praaje, b&rTaaje L L i Vt*koTTirtai IftiM M* t« tr»rftuj«jo dobro Ia bofeo UMETNI 2 PLOMBIRANJE' ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOM : BREZ BOLEC3NE : Dr. J. ČERMAK U. TOSCHER ZOBOZDRAV- nnflUH KOHC. ZOSMI NIK j J TiMMIK ULICA CASERMA, 113 II. nad. M .tat K Restavracija FINOINQ trtt 11 Vttki ***** $rrntwm l'LE8 Vite# 50 ttH * *Ims »viri ««ttn «- tffca iii 11 mihi i ipifii Mizarska delavnica Lovrenc \ml\l Trst, ul. Alles. Hanzoni 3 izdeluje vsakovrstua j oh&tveaa in stav-bi uska dela. Ima pripravljene moderne spalne sobe in kuhinjsko pi.r iJtvo vseh slogov. Cene vinerne. Solidno drlo. iiiif^ipaiiii Izredna prilika V urarni TREVISAN, TRST corso Stev. 30 se vdobi VELIK IZBOR ŽEPNIH IN STENSKIH ■ UR. — Prodaja se. kupuje in menjuje drago- j ■ cene moderne aH stare predmete. Velik izbor j predmetov iz am. doblč zlata, kakor tudi UR ZA BIRMO. — Srebrne ure z dvojnim pokrovom od kron 10*90 naprej.