GLAS
lisi slovenskih delavce^Y Ameriki.
TELEFON: CHelaea 3—1242
Entered m Second Clan Matter September 21, 1903, at the Poet Offioe at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: OHelsea 3—1242
No. 13. — Stev. ! 3.
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 16, 1937—SOBOTA, 16. JANUARJA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
PREMIRJE V STAVKI PRI GENERAL MOTORS CORP.
v
Fasisti v ofenzivi proti Malagi
POSREDOVANJE GOVERNERJA , MURPHY J A IMELO USPEH -STAVKARJI BODO ŠLI IZ TOVARN
Na konferenci med Murphy jem, Knudsenom in Martinom je bilo sklenjeno, da ae prično pogajanja v ponedeljek. — S kompromisom je delavska unija pridobila več kot General Motors. — -Konferenca je trajala 15 ur.
LANSING, Mich., I 5. januarja. — Velika stavka pri General Motors Corporation je bila dejansko končana, ko so se zastopniki avtomobilske družbe in unije avtomobilskih delavcev zedinili, da se zopet sestanejo v namenu, da dosežejo sporazum glede plač, delovnih ur in delavskih razmer.
Po pogojih premirja, ki je bilo doseženo po 1 S urah posvetovanja ob 4.20 zjutraj pod predsedstvom governerja Franka Murphya, se prično pogajanja v pondeljek v Detroitu.
Sporazum za pogajanja je bil dosežen s kompromisom, v katerem je avtomobilska družba popustila nekaj več kot pa unija avtomobilskih delavcev.
Delavska unija se je zavezala, da preskrbi, da bodo stavkarji do ponedeljka zapustili pet tovarn. V to je Martin kot zastopnik stav kar jev dovolil, ko je avtomobilska družba dala zagotovilo, da tekom pogajanj tovarn ne bo obratovala in tudi ne bo premaknila strojev.
Na konferenci je bilo med drugim sklenjeno, da se bodo pogajanja vršila, dokler ni dosežen zadovo-jiv sporazum v vseh ozirih. Pogajanja se bodo naj-brže vlekla kaka dva tedna.
Avtomobilska družba je pristala, da bo za podlago pogajanj osem zahtev, katere so stavili stavkarji pred dvema tednoma. Poglavitna zahteva je, da avtomobilska družba prizna samo unijskim delavcem pravico, da se pogajajo z družbo.
Governer Murphy, ki je bil izmučen in hripav po dolgi konferenci, je izrazil svoje zadovoljstvo nad dobro voljo zastopnika avtomobilske družbe Wm. S. Knudsena in predsednika unije avtomobilskih delavcev Homerja Martina.
Po konferenci so si udeležniki segli v roke in so časnikarskim poročevalcem dovolili, da so jih fotografirali.
Governer Murphy je ob petih zjutraj po radie sporočil vest o sporazumu "dobremu ljudstvu Mi-chigana".
DETROIT, Mich., 15. januarja. — Stavka pri General Motors je veljala družbo in delavce blizu $10,000,000.
Ker pa so zaradi stavke pri General Motors morale prenehati se druge tovarne (jeklarne, steklarne itd.), je treba k tej vsoti prišteti še več miljonov izgube. Na podlagi $7 povprečnega delavskega zaslužka na dan so delavci izgubili v času stavke okoli $6,156,600.
Podpredsednik General Motors Wm. S. Knud-sen je rekel časnikarskim poročevalcem, da so stavkarji izgubili povprečno $1,000,000 na dan.
Na vprašanje, koliko je izgubila avtomobilska družba, je Knudsen odvrnil: "Na to niti ne maram misliti."
Prej je General Motors družbe trdila, da izgubi v vseh tovarnah $330,000 čistega dobička na dan.
Glavni stan United Automobile Workers of America je naznanil, da so druge unije za stavko prispevale $11,000, toda ni povedal izdatkov. Vojaštvo, ki je bilo poslano v Flint, ali pa je bilo ivljeno v vojašnicah, ceni za vsakega moža $5 2300 vojakov, ki so bili poslani v Flint, sta-
OKRVAVLJENO OBLEKO NAŠLI
Obleka je bila najdena 5 milj od njegovega trupla. — Oblajati so mnenja, da je bilo več odva-jalcev.
EVERETT, Wash., 15. jan. — V neki koči, kakih pet milj južno od kraja, kjer je bilo najdeno nago in zmrznjeno truplo 27. decembra odvedenega 10 let starega Cliarlesa Mattsona, je bila najdena okrvavljena deska obleka in ravno tako vreča z okravljeno moško obleko.
Prvo obvestilo o tej najdbi naznanja, da je obleka nekoliko večja, kot pa jo je nosil u-morjeni deček, toda obleko je .mogoče dal dečku njegov odva-jalec.
Koča je bila najdena proti večeru, ko so detektivi pričeii na vse strani zasledovanje s prostora, kjer je bilo najdeno dečkovo truplo. V/tej koči je odvajalec držal odvedenega dečka, ko se je pogajal z njegovim očetom za odkupnino.
Detektivi pa tudi iščejo lastnika avtomobila, ki je bil prejšnji dan najden zapuščen pred neko hišo. V bližini avtomobila, je bil pozneje tudi najden nož.
Detektivi o svoji preiskavi nočejo ničesar oznaniti javnosti, priznavajo pa, da iščejo več odvajaleev kot pa samo enega.
V Washington, D. C., je bil po vseh javnih poslopjih raz stavljen popis odvajalca Matt-sonovega sina. Obenem je tudi generalni pravdnik razpisal $10,000 nagrade za obvestilo, na podlagi katerega bi mogel odvajalca prijeti.
MAJNERJA REŠENA
MONTELLO, Nov., 14. jan. — Iz Delano premogovnika so ■po hudih naporih rešili dva majnerja, ki sta bila 24 ur za-T prta v podsutem rovu, 300 čevljev pod površino.
DEL FRANCIJE POD OBLASTJO SQVJET0V
Italijansko časopisje pravi, da kontrolirajo komunisti mejo med Francijo in Španijo. — Pogodba glede iievmešavanja bo težko izve-ljiva.
RIM, Italija. 15. januarja. — Italijansko časopisje je da nes uvedlo ostro kampanjo proti dozdevnim komunističnim vplivom v Franciji ter pravi, da bo težko izvesti pogodbo, ki določa, da se ne sme nobena država vmešavati v razmere na Španskem.
Listi utemeljujejo svojo trditev, da je Francija pod komunističnim vplivom, s senzacionalnimi poročili iz fran-skih provinc ob španskih meji. V dotičnih provincah nima pariška vlada baje nobene veljave, ker jih v resnici sovjeti kontrolirajo.
Francija se ne bo mogla vzdržati vmešavanja v španske zadeve, kajti franepski komuni- \ sti bodo na vsak način tudi v bodoče skušali pomagati španski •socijalistični vladi.
— V obmejnih provincah, — pravi "La Tribuna'*, — so na-Uupičene ogromne množine o-rožja. Prostovoljci se zbiraj«: ier odhajajo v trumah preko meje na Špansko. Kako more pod takimi pogoji izpolnjevati Francija določbe nevmeševalne pogodbe T
G0ERING PRI MUSS0LINUU
Nemčija in Italija boste podpirali gen. Franca, predno bo vstavljena pomoč. — Gen. Franco bo skušal naglo zmagati.
20.000 FAŠISTOV JE PRIČELO
OFENZIVO PROTI VAŽNI LUKI
GIBRALTAR, 15. januarja. — Velika fašistična ofenziva pod poveljstvom generala Gonzalo Queipo de Liano proti važnemu pristanišču Malagi je dosegla prve uspehe z zavzetjem utrjenega pristanišča ELstepona, ki se nahaja 45 milj južno od Malage. General de Liano ima 20,000 vojakov.
Rt. Rev. Matija Bilban umrl.
NEMŠKI OTROCI POBIRAJO KOSTI
BERLIN, Nemčija, 15. jan. — V namenu, da postane Nemčija neodvisna od tnjih surovin, so prejeli šolski otroci naročilo, da nabirajo »vsakovrstn.2 kosti.
Gospodinjam je bilo naročeno, da vse kosti oddajo svojim otrokom, ki jih bodo nosili v šolo. Vlada jih bo pobirala po šolah in jih odvažala v vladne tovarne. Iz kosti bodo izdelovali milo in glicerin, ki ga rabijo za izdelovanje bomb in raznih razstreljiv.
V St. Marys Hospital v Du-luth, Minn., je umrl dne 13. januarja ob treh zjutraj Rt. Rov. Matija Bilban. Star je bil 74 'et ter rojen v Zapogah na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1883 s pokojnim Buhom ter je več let ž njim deloval v Minnesoti.
naročite se nz "glas
NARODA". največji sto venski dnevnik * yt>r DfiZAVAK
BIVŠI KRALJ BO OBISKAL PRIJATELJE
ENZESFELD, Avstrija, 14. januarja. — Bivši angl. kralj, nadvojvoda Windsor, bo odpotoval v Budimpešto, kjer bo obiskal svoje tamkajšnje prijatelje. Spremljala ga bosta baron Rotšild in njegova žena, ki je po rodu Amerikanka.
VDOVA SE JE DALA SEŽGATI
LUCKNOW, Indija, 14. jan. — Pred svetiščem v Agri se je dala neka vdova ob krsti svojega moža po stari indijski šegi sežgati.
Policija je dospela prepozno, da bi preprečila ta strašen samomor.
RIM, Italija, 15. jan. —Včerajšnja konferenca med nem-Fkim zračnim ministrom generalom Goeringom, Mussolini-jem in italijanskim vnanjim ministrom grofom Cianom bo imela za posledico splošno o-fenzivo z <vsemi silami, ki jih ima na razpolago gen. Franco, da premaga španske republikance.
Na konferenci je prevladovalo mnenje, da se more general Franco z vojaštvom, ki g«, ima sedaj na razpolago in z vojaštvom, ki mu bo še prišlo na pomoč, predno 4 ne vmešavanje" v resnici stopi v vlejavo, polastiti cele Španske, razun Katalonije. Zato je bilo na konfe renči sklenjeno, da se generalu Francu nujno priporoča, da takoj prične s splošno ofenzivo, ali pa, kadar dovoljujejo vremenske razmere, medtem pa boste Nemčija in Italija pošiljali -vsako pomoč, ki jo dovoljuje "nevmeševalna" pogodba.
Dalje je bilo sklenjeno, da se Italija in Nemčija pridružite drugim državam, ki so zastopane v neumesevalnem odboru, in zahtevate, da se strogo pazi na to, da ne bodo prihajali na Špansko "prostovoljci", ne za eno, ne za drugo stranko. Dokler pa bo taika pogodba dodobra uveljavljena, boste Italija in Nemčija nudili generalu Francu vsako pomoč.
Prihodnja politika Nemčije in Italije pa se bo ravnala po Franciji fin Rusiji, ako boste strogo izpolnjevali določbe nevmeševalne pogodbe. Ako Fran cija in Rusija tega ne boste dokazali, boste imeli Italija. iu Nemčija proste roke, da zopet zavzemeta drugačno politiko v( španski državljanski vojni.
Na konferenci je bilo sklenjeno še naslednje: ♦
1.	Niti Italija, niti Nemčija nima nikakega namena polastiti se kakega španskega ozemlja.
2.	Italija in. Nemčija smatrate za skupni interes, da preprečite, da bi sovjeti na Španskem postavili komunistično vlado.
3.	Italija in Nemčija, ki ste priznali vlado v Burgosu kot postavno vlado na Španskem, boste z vsemi svojimi močmi pomagali, da general Franco zmaga, ker bi bil njegov poraz hud udarec za njuna načela in bi njuno stališče v Evropi postalo zelo težavno.
4.	Navzlic temu, da Nemčija iu Italija želite pomagati gene* ralu Francu, jima ni mogoče odkloniti angleških aevmeše-
NI VEDEL ZA TELEFON
CLEVELAND, Ohio, 15. jan. — Ko je bil Harold H. Burton eno leto župan Clevelanda, je šele prišel na to, da ima mestna hiša popolni telefonski sistem, ki je veljal $40,000.
Oskrbnik mestne hiše Jack Jones je županu povedal, da je to že davno vedel, toda telefon je bil »vedno pokvarjen, odkar je bil napeljan leta 1916 in vsa leta se ni noben župan brigal za to, da bi se posluževal telefona.
JULUANA IMA INFLUENCO
KRYNICA, Poljska, 15. jan. — Ženitovanjsko potovanje nizozemske prestolonasledni c e princese Jul i jane je bilo prekinjeno zaradi influence. Julija na, ki je zbolela za influenco, je ostala v svoji hotelski sobi, njen mož, princ Bernard zu Lippe-Biederfeld, pa se je šel sam drsat s ski j i.
BIVŠI PREMIER SE JE VRNIL NA KITAJSKO
ŠANGHAJ, 'Kitajska, 14. januarja. — Vankčivej, bivši kitajski ministrski predsednik, se je vrnil danes sem, zatem ko je več kot eno leto preživel v Evropi.
Vank je resigniral, ker je bil tekom neke ministrske seje napaden in ranjen.
valnih predlogov, ker jih podpira javno mnenje skoro po vsem svetu.
5. General Franco je v zadnjem času prejel velika ojače-nja in mora biti sedaj v položaju pričeti odločilno ofenzivo, ki more imeti uspeh. Ako iz kakega "vzroka še ni pripravljen, bo strogo ne vmešavanje zali ranilo republikancem, da med tem časom pridejo do oblasti.
Ako je general Franco v resnici dovolj močan, da ima u-panje na zmago, mu bo strogo nevmešavanje prišlo popolnoma prav, in ravno tako Nemčiji in Italiji.
V razgovoru glede skupne i-t ali j anfsko-nemške fronte proti komnnizmn je bilo tudi povdar. jeno, da je potrebno doseči spo razum z Jugoslavijo, da bi tudi stopila v protikomunistiČno fronto*	_ _
Neko madridsko poročilo pravi, da so republikanski &eroplani pregnali fašistične ladje, ki so skušale v Estepani izkrcati vojaštvo.
Zavzetje Estopane je nrauuo naznanil fašistični glavni stan v Algecirasu. Do sedaj je bila Estopana močno utrjena iu j«3 odbila vsak sovražni napad te" se je izkazala za veliko oviro za vsako prodiranje proti Malagi.
Ako republikanci pri Mar-belli, sredi med Estepano in Malago, ne bodo zadržali fašistov, tedaj jim bo odprta pot ob vzhodnem obrežju za prodiranje proti Malagi.
Armada generala de Liano sestoji iz 10,000 Marokancev, 5000 Italijanov in 5000 karli-stov, fašistov in drugih španskih prostovoljcev.
MADRID, Španska, 15. jan. — Po nekem poročilu iz Barcelone so se fašistični vojaki na fronti pri Cordobi uprli in da so upor zadušili italijanski prostovoljci, ki tvorijo "bataljon smrti", ki je bil poslan iz Sc-vilje.
VALENCIA, Španska, 15. jan. — Fašisti -so bombardirali vlak, v katerem so se vozili begunci iz Madrida in je bilo ranjenih 40 oseb. V vlaku je bilo 600 ljudi, ki so se »vozili iz glavnega mesta na varnejše kraje na vzhodu.
BARCELONA, Španska, 15. januarja. — Obrambni svet naznanja, da so se republikanci polastili šestih vasi pri Ebro; te vasi so: Badenas. Jages, Loscos, Mezquita, Monforte, Piedrahita in Coladillo.
BAYONNE, Francija, 15. januarja. — Po -nekem poročilu iz Bilbao sta bila ustreljena Bernabe Aguirre in Felix Ruiz ki sta vohunila za fašiste in sta njihovim letalcem po brezžičnem brzoja<vu pošiljala poro-čila. Aretirana sta bila v torek, ko so vojaki v neki kmetski hiši izven Bilbao našli pripravo za brezžično brzojavljenje.
ARABCI PROTI BALFOURJE VEM NAČRTU
JERUZA L E M, Palestina, 34. jan. — Danes -so govorniki na zborovanju arabskega narodnega odbora odločno zavrnili Balfourjevo priporočilo, naj postane Sveta dežela "naroden dom vseh Zidov".
— Arabci smatrajo Palestino za svojo deželo ter ne bodo nikomur odstopili niti ene kvadratne milie, — je rečeno v-resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta. ___
n O L"A 8 V ARi) D A n "
New York, Saturday, January 16, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VAX.
"Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published ty 9LOVENIC PUBLISHING COMPANY
frank Bikaer, President
L Benedlk, Tnu
Place of
of the corporation and addreeete of above officers:
ef Mialiitf, New I«fc Oty, N. X.
"GLAS NARODA" (Voice ef the People)
Brery Day Except 8nndaja and HoUdaje
i	-celo leto velja ea Ameriko In Kanado ..................... $6.00
ii	pol leta $3.00 t Četrt leta .................. $1.00
Za New York aa celo leto . •, Za pol l^tft
Za inozemstvo aa celo leto ... Za pol leta ...
►•••eel
..	f7.00
..	$3JSC
,.	$7.00
..	$3.60
Snbocriptlon Yearly $6.00
Advertisement oo Agreement
"Glas Naroda" Uhaja rsakl dan lzvaenUH nedelj In praznikov
"OLA8 NARODA". 21« W. 18th Street. New Tack. N. I.
Telephone: CHelsea 3—1242
HITLERJEVI NAMENI
Po optimizmu, ki je zavlada! o božiču v Parizu glede nadaljnjega italijanskega in nemškega zadržanja v španskem vprašanju, se je pojavila nova resna skrb, katere -vzrok je naj novejše stališče berlinskih ofieijelnih krogov in pisanje nemškega tiska.
V Parizu prevladuje vtis, da se je Hitlerju posrečilo z energično intervencijo «v Rimu odvrniti Mus&olinija od koleba-nja in nameravanega popuščanja proti zahtevam Anglije.
Razen tega verujejo, da je Hitler 'kakor pred 7. marčen«, ko je poslal nemško vojsko v Porenje, tudi sedaj obvladal odpor višjih vojaških krogov ter nemških industrijcev.
Kakor meseca mami v pogledu vprašanja Porenja so ti krogi tudi sedaj svetovali zmernost v španskem vprašanju.
Hitlerje meseca marca prešel preko njihovih nasvetov ter je uspel v svojem podjetju, sedaj pa prav ta'ko upa v svoj uspeli, ker meni, da Francija in Anglija ne bosta ničesar podvzeli, pn naj bi ukrenil v Španiji karkoli.
Po poročilih pariških listov trdijo v poučenih berlinskih krogih, da bo Nemčija na francosko in angleško demaršo izrazila pripravljenost sodelovati za mir. da pa želi sedaj manj kakor kdaj prej paktirati z boljševiki, z drugimi besedami: Nem čija priznava v Španiji ~amo generala Franca in ne more priti do miru, dokler Franco ne bo zmagal.
To pravi v svoji poslednji številki tudi "Berliner Boer seuzeitung", l&t ere izjave ponatiskujejo vsi francoski listi.
Glasilo nemškega zunanjega ministrstva piše med drugim:
"Kjer obstoje Thaelmannovi bataljoni, ki se bore proti nacionalistični Nemčiji, ima N cmčija braniti svoje upravičene interese.1' Ta izjava se smatra za dokaz, da je Hitler pripravljen pričeti odkrito borbo proti madridski vladi.
"Echo de Paris" meni, da je Hitlerjev načrt naslednji:
Nemčija naj bi najprej izvojevala zmago v Španiji ter <e utrdila ti a. južni francoski meji.
Zatem bi izz>vala ustajo med nemškimi manjšinami na češkoslovaškem, v katero bi se takoj vmešala.
Ker bi bila Francija vezana tudi na svojem jugu, meni Hitler, da bi ne mogla ničesar podvzeti za pomoč svoji češkoslovaški zaiv^niei.
Na ta način bi se Nemčija učvrstila tudi na Sredozemskem morju in v srednji Evropi.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
▼ JUGOSLAVIJO
Ža $ 2.55 __________________________Din. 10«
$ 5.00__________Din. 200
$ 7.20 __________________________Din. 300
$11.70 ..............................Din. 500
$23.00 ___________Din. 1000
$45.6$ ________________________________Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 6.50 ________________ Ur 100
$ 12.25 ____________Lir 200
$ 30.00 ________________ Lir 500
$ 57.00 .................... Lir 1000
$112.50 ____________ Lir 2000
$167.50 ___________________ Lir 3000
JIME SE CENE SEDAJ H1TEO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVSŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
En Izplačilo vetjih meeker kot zgoraj navedene, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujemo ie boljie pogsje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za hplaflh t 5.— morate poslati •lt— " * $1$— " "

.J4L28 ..$BLM
doM t Btarem krajo laplaOlo v dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABU LBTTKR ZA PRISTOJBINO $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlms Naroda"
NIW ion, N. L
Otroka so požrle podgane.
S tako vestjo je prišel k dežurnemu uradniku zagrebške policije na novega leta dan brezposelni pekovski pomočnik Al/bert Grašič in uradnik je sprva mislil, da so njegove be-?«*de posledica s slabo pijačo zastrupljene SMvestrove n'oči. Izkazalo pa se je, da je bila strašna vest resnična. V nekem bednem stanovanju zagrebške periferije je policija res našla dve leti starega dečka, ki je imel ves obraz raz-gltfzen in je moral umreti v strašnih mukali, ko so oče, matin in štiriletna hčerka pri nekem sorodniku slavili novo leto. Otroka so stariši spravili v posteljo in podgane, ki v revnem stanovanju niso našle druge hrane, so se spravile nanj. Zagrebška policija ima v svojih spisih razne grozotne dogodke, a tako strašnega doslej še ni imela zabeleženega.
Rešitev rudarske naselbine iz velike nevarnosti.
Neki rudarji, ki so se pozno zvečer vračali iz rudnika Tre-siha'-he, so opazili, da gorijo neke staje v veliki rudarski naselbini Oraišču pri Knjaževcu. O nevarnosti so takoj obvestili poveljnika orožniške jH)staje v Knjaževcu, narednika Alojzija Tribežanina, ki je s svojimi orožniki, rudarji in nekimi drugimi prebivalci takoj pritekel na pomoč. Pod njegovim vodstvom so ogenj kmalu udušili in rešili veliko naselbino največje nesreče. Do temelja so pogorele samo tri staje, rudarske hišice pa so ostale vse nepoškodovane.
Obsodba obupane žene, ki je ubila grofa Oršiča.
Pred beograjskim okrožnim sodiščem je bil epilog tragedije zadnjega potomca nekdaj slavne in bogate hrvatske plemiške rodbine #rofa Oršiča in njegove nezakon-ske žene Marije Kaab, ki jo v svojem obupu grofa Oršiča lani 14. nov. na beograjski iflici blizu Narodnega gledališča ubila z nožem. Grof Artur Oršič in Marija Raa/bova sta živela skupaj blizu 20 let. Spoznala sta se na Dunaju, ko je grof Oršič še živel v sijajnih razmerah. Od leta do leta ji je obljubljal poroko in so bile v dobrih letih zapreke razne obveznosti, ki jih
je imel grof do svoje rodbine in bogzna do koga še vse, pozneje, ko je grof gmotno bolj in bolj propadal, pa je oba tlačila kruta revščina. Ko je grof Oršič dobil v Beogradu skromno zaposlitev je prišla Marija za njim in v zadnjih letih je nesrečna žena uvidela, da je njeno življenje popolnoma zavoženo. Grof ji je dajal za življenje na dan samo še |>o nekaj dinarjev in ker ji je v zadnjem baje grozil z izgonom, je v obupu izvršila krvavo dejanje. Obsojena je bila na 8 let ječe. Proti kazni se je pritožila, pritožbo pa je vložil tudi državni tožilec.
Pes je rešil družino iz goreče hiše.
V	Novih Banovcih v Sremu se je ponoči vnela hišica delavca Jakoba Vegerja. Vsa družina je spala i n strašne smrti v plamenih goreče domačije jo je rešil jx-s čuvaj. Ko je pes opazil dim in plamene je lajal na vso moč in ker to ni pomagalo, se je s toliko silo zagnal v pritlično okno, da je šipe razbil, skočil v soln> in zbudil gospodarja. Iz goreče hiše je veččlanska družina rešila življenje in nekaj najpotrebnejših predmetov.
Dvakrat umrla, pa še vedno živi.
V	vasi Bukovica pri Banja-luki žiA*i vdova Lucija Moto-čevič, ki bi jo bili na sveti dan malo ne pokopali. Njeni svojci so bili že pripravili vse potrebno za pogreb. Pred 11 o so pa dvignili krsto, seje jela vdova premikati v nji. Prestrašeni svojci so se ra zbežal i. Ko so se vrnili in odprli krsto, so našli vdovo v nji živo. Prenesli so jo na posteljo, lcjer ji je srce znova prenehalo turipati in tako je ležala dozdevno mrtva zopet tri ure, potem se je pa znova prebudila. Zdravniki so ugotovili, da ji je srce prenehalo utripati zaradi silne vročice.
Ziv zakopan v zapuščenem rudniku.
Iz zapuščenega rudnika lignita pri Živojni blizu Bitolja, odnašajo kmetjepreperele stebre, in še marsikaj drugega, kar jim služi za kurjavo. V ta namen se je oni dan napotil v zapuščene rudniške rove tudi kmet Vasilij Stojanovič iz Ži-
iraiKHiiiEii.Tr.iiFiisr^niMiVi irnirjruint!Hn
LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA"
dobi tisti, ki nam pošlje POLLETNO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETNO naročnino z a novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA".
na razpolago je le ŠE nekaj letnikov, zato ►se potrudite in pošlji te čimprej
Vsak letnik obsega nad 400 strani najzanimivejšega čtiva: povesti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih — zanimivosti in koristnih nasvetov.
NALJ BOLJ PRIMERNO IN
PRIPRAVNO CTIVO ZA SE-
danje dolge večere
UPRAVA "Glasa Naroda"
i&rns:.;, ::"v.r: 1:;;: :;;• 11, .:; . ■ hk, ■■.i
1 Harakiri v Zagrebu.
Te dni si je hotel v Zagrebu na strašen način končati življenje uslužbenec trgovine Mer-var in Hodnikovič, Ferdo Gone. Odšel je na dvorišče in si hotel z žepnim nožem razparati trebuh. Prihiteli so ljudje in mu to preprečili, vendar se je pa Gorič z nožem obreza 1 po trebuhu in prsih da so vsega okrvavljenega odpeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Ranil si je namreč tudi srce.
OBLJUBLJENA DEŽELA TAŠČ.
vojne. Zašel pa je predaleč in v nekem rovu ga je zasulo. Ker se ni vrnil domov, so njegovi domači alarmirali orožnike in občinske uslužbence. Takoj je bila uvedena akcija, da bi ponesrečenca odkopali. Srečno so našli rov, v katerem ga je zasulo, a ko so tam odkopavali so se pričele vsipati nove plasti kamenja in peska in sedaj ni več upanja, da bi mogli reveža še živega rešiti
OGLAŠUJTE V, 44 G CAS NARODA
•s1
»Naznanilo in Zahvala
<;iot>oko |Kitrt«*Bii srrn naznanjamo vs«'iu našim znaw-f'iu, prijn-tfljoin fn sorodnikom tuinn vest, <lu j«' neizprosna sinrt ugrabila iz naše sr«*<le nnšo nad vse IjnMjeuo mater —
MARY ULJAN
Cinrln je Ti. januarju za itosk<»rll>ami. ki jih je <lol»ila. ko j«> padla na ledu. — Rojena je bihi j.re«| «o leti v ZaliKah pri llirsrki Bistrici n*
Notranjskem. Pokojna je bila S. januarja ob veliki udeležbi sorodnikov In prijateljev.
Tem |»otom se iskreno zahvaljujem vsem. ki ste darovali za maše in jo olidnrili s krasnimi venci. Hvala ilr. štv. 112 H. K. Z. in dr. šf. 5K1 S. N. P. J. m. krasne vence. Nadalje so darovali sledeh« : TJie Junior ("lass. Mr. in Mrs. J<«seph Komlane, Mr. in Mrs. Anthony Ro-Ib'k, Mrs. i^ouis llolick in družina. Frank Maljovee in družina. Joseph Horvetin in družina. Mr. in Mrs. Anthony 1'ljan, Mr. John T'ijuu. Mr. J ose) »h i'ljan. Mrs. HHon Ilostiauie. Mr. In Mrs. Ludwig bihi. Mr. in Mrs. H. J. Brock, Mrs. Frances tJerhes, Mrs. Mary Rotor, družili« Zore, c;. J. Werner. Mr. in Mrs. John Troha Sr., Mr. in Mr-. John Troha Jr. in družina, Mrs. John Rurdiek. Mrs. Mary Kozet. Mr. In Mrs. Matt Xehlnww. Mrs. Paul Trcnvac, Mr. In Mrs. J. F. O'lieary. Mrs. Wilfred Baver, Eva in Leo O'Sullivan. družina Lenscliel. — Naj-]«!>Sn hvala družini Anthony Roli<-k In Mrs. Helen Bowtianic. ki ste nam bili v pomoč in tolažlio v teh žalostnih urah.
Hvala vsem, ki ste jo obiskali na mrtvaškem odru in jo spremili I t i poj-rebu.
Tebi, draga mati, želimo p«»eivaj v miru v hladni ameriški zemlji. Tvoj spomin ostane vedno med nami, in cvetlice na tvojem grobu bomo zalivali z našimi solzami.
Žalujoči ostali: GABRIEL ULJAN, sin; MARY IUAN, Mi; HELENA BOSTIANIC, sestra; JOHN in TONY ROLICK, brata. "V starem kraja pa sin. Mi in sestra.
St. Marys, Pa., 12. januarja, 1937
^iii/sa

Zadnje dejanje pretresljive tragedije.
V vaisi Sokolovcu blizu Bjc-lovara je ubila kmetica Ana Kovačič svojega moža Martina, enega najbogatejših kmetov v vsej okolici. Orožnikom in preiskovalnemu sodniku je opisala svoje zakonsko kal varijo, ki je trajala celili 33 let in skončala tragično. Mož je bil pijanec in kot fant je sedel v Lepoglavi zaradi uboja. Ano so prisilili starši, Via ga je vzela. Martin je zelo grdo ravnal z njo in tudi z njeni mi starši. S časom je prodal vso svojo zemljo i 11 zahteval od žene naj pripiše svoj delež nanj, <la bi ga pognal. Ker pa tega ni hotela storiti, je sklenil »biti jo. Nekega diie jo navalil na njo s (sekiro, ki mu jo je pa žena iztrgala iz rok in ga udarila z njo po glavi, da je umrl. Te dni se je zagovarjala Ana pred sodiščem in je bila oproščena.
Tašče so že od nekdaj tarča zbadljivk in le redki so primeri, da se zet je z njimi dobro razumejo. Xa svetu je pa tudi obljubljena dežela tašč. Nikjer na svetu tašč tako ne čatste, kakor pri pastirskem narodu Oaila v angleški vzhtwlni Afriki. Tam |x>moni že težak greli proti morali, če kdo samo izgovori ime tašče. Zločin je vsaka grda beseda o tašči. Noben pripadnik tega naroda si ne upa tašče zmrejati. To so sploh čudni ljudje. Moški nosijo dolge lase, ženske pa strogo pazijo, da nimajo nikoli nad pet centimetrov dolgih las. Ob svečanih prilikah jw>svečajo veliko pozornost frizuri. Mladeniči nosijo na glavah i-z las spletene celo stolpiče, f'im višje so njihove frizure, tem bolj se cenijo.
Tndi naselbine tega naroda so nekaj posebnega. Vse hiše »'jso obrnjene proti vzhodu. Soln-1 ce je tudi narodu glavna vse-Ibina življenja in vseh navad. J Noben Oaila si ne upa gnati (krave pr«Ml solnčnim vzhodom l na paišo in ne pomolze je pred solnčnim zaliodom.
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1937
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N.
Važno za potovanje.
Kdor le namenjen potovati v stari kraj ali dobiti kega ed tmm, je potrebo^ da je peuten v vseh stvareh. Vsled nafte dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljAa pojaanila in tndi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. »-U se zaupno obrnite na nas sa vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodlai prefinje ta povratna dovoljenja, potni liste, vi žeje in sploh Vse. kar je za potovanje potrebno t najbitrejfem bun, In kar je glavne, sa najmanjše streftk«.
Nedriavljanl naj ne odlagajo do zadnjega trenutka, ker preito« mm Mi Is Washington* poVratoo dovoljienje. RE-ENTRY PBRSOT, trpi wojtonl en aMoee.
Pttlte torej takoj sa brezplačna navodila in zagotavljamo Vam. da boste poceni in odobno potoralL •
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
' ffO fW 1
KAJ JE NOVEGA PO ŠIROKEM SVETU?
Nič posebnega, nič posebnega, botra.
Na Španskem je še vojska. Hitler nori, Mussolini pa Bog tudi še ni dal pameti.
V	splošnem ga pa ljudje lomijo kakor ponavadi.
To so zadnja poročila:
—	V West po rtu »v državi ('onnecticut je starinar Felix de Luca našel star, zarjavel ka 11011, ga naložil na karo in ga odpeljal na svoj jard. Kanon je ležal tam leto in dan.
Pred novim letom ga je pa prodal. Za dva dolarja petinsedemdeset centov. Naslednjega dne so ga aretirali.
Kanon je bil zgodovinskega pomena: ostanek iz revolucijo-narae vojne. Felix de Luca ga je dobil oziroma "našel" »v nekem parku, kjer je bil postavljen v spomin padlim vojakom. ★
Detroit je industrija I no mesto, ki se je pa skušalo preveč razširiti. (W> dve milji dolgi cesti v nekem detroitskem predmestju je samo par hiš.
Na cesti poganja trava. — Cesta se imenuje Hoover Ave l:lie.	*
V	Floridi je govoril neki duhovnik po radio:
—	Nekateri se pritožujejo, <ia je tukaj pri nas gorko. Tudi v deželi, v kjer je bil Kristus rojen, je bilo gorko. In kje je bil rojen Kristus.'
Na to vprašanje je odgove iil poslušalcem napovedovale; s sosednje postaje: — WQAM,
Miami, Florida.
★
Blizu Vinone v državi Missouri je George Rollins poeiljal r.a raco in sproži. Raca je padla v vodo.
Rollinsov psa je skočil za n jo in prinesel presenečenemu lov
e 11 iz vode tri funte težko ribo. *
V	neki italijanski vasi so šolarji zakopali štiri mlade mačke do vratu v zemljo, nakar so začeli metati nanje kamenje.
metali so tako dolgo, da so .jih pobili.
Nekdo se je zgražal nad tem ter je krvoločneže naznanil u-čitelju.
—	To ni nič, — je rekel učJ tel j. — saj tudi mene kamenjajo vsak dan, ko grem iz šole.
*
Neka pariška vdova je hote i:i imeti sliko svojega moža. Toda kje naj jo dobi? Spomni !a se je, da je bil mož pred leti aretiran zaradi umora.
Pisala je državnemu prav-dniku in ga prosila za sliko.
Državni pravdnik je ugodil njeni prošnji. Poslal ji je njegovo sliko iz seznama zločincev.	*
V	nekem mestu na Zapadu živi Gus Christian. Tehta 20:? funte in je visok šest čevljev in tri inče. Nedavno je za ju-žino pojedel:
—	Pol funta pečenih jeter, dva porkčapsa, dva krožnika juhe, krožnik koruze, krožnik krompirja, šest pečenih štru-kljev in devet kosov kruha. Vse skupaj je poplaknil z desetimi čašarui kave.
•Posledica tega: Nobena gospodinja ga noče vzeti na board. »
V	nekem londonskem re-stavrantu so napisi: — Napitnina je prepovedana.
<Jost je opozoril -st reža j ko : — Rad bi vam dal napitnino, pa vidim, da ne smem.
—	Tudi v paradižu so bila jabolka prepovedana, — je od-arnila.
Z Za pada poročajo o dveh cowboyih, ki sta se podala na dolgo ježo. Prvi je vzel s seboj galono žganja, kajti žganje je baje zelo priporočljivo zoper kačji pik.
Drugi je pa vzel s seboj dve kači-klopotačd.
"GLAS NARODA
New York, Saturday, January 16, 1937 **
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN 17.874,
JOHN GALSWORTHY:
SESTANEK
Blodeč nekega dne Ken-[in hi 1 sem prepričan, kakor da(Tajni sestanki, eijih opojnost
«iiigtoii#kt>m parku sem krenil proti čajnemu paviljonu in sedel za mizo ob strani, kamor nikoli ne zahajajo modni ljudje.
Nedavno ozelenelo drevje je majal vetrič, vrabci in golobje so lovili po travi metulje, žuželke in kobilice, samo nekaj mizic je bilo zasedenih. Pri je sedelo bledo, koščeno dete v ogromnem belem klobuku v družbi vesele male strežnice RJdtH križa In damo v sivi Obleki, čije globoko zasanjane oči so kazale znake pričenja joče se rek on val esce nce. Pri dru-gi mizi sta sedeli dve dami,'
sta mi to potrdila z mnogimi' preide skoraj tako hitro, kakor besedami, da je to njun prvi! je prišla pri misli na ločitev.
tajni sestanek. Tisti prvi sestanek, ki ga ne sme nihče videti, kar sta oba čutila. Prekoračila sta bila v svojih mislili nezačrtane meje konvencije. Bil je trenutek, ki se je morda več mesecev pripravljal, uvodni trenutek, pojavljajoč se samo < ti k rat v vsakem ljuba vnem doživetju, trenutek, ki omili vsako pozneje razočaranje.
Njune oči so pripovedovale vsebino vsega doživetja — njene so nemirno opazovale vse
naokrog, zdaj pa zdaj so se pa menda Američanki, milih, pri-1 ustavile na njem, a njegove so jaznih, zagorelih obrazov in I se silile v mir in žarele v očit-
ni vdanosti. Bilo je psihološke zanimivo opazovati razlik« med ž<*irsko in moškim. Sredi t«1 tajne naslade je neprestano
jedli rogfjičke. Pri tretji mizi je sedel starec nekoliko ]»!<>-Šaste glave in sivih las. V kratkih presledkih se je čul
krik pavov z drugega brega! upirala poglctf v svet, nagon-kot glas srca tega pomladnega sko se je sklanjala pred njego-
I vim mnenjem in bila je skoraj Kar s«> jo začel mladenič v j prepričana, da jo kriva. On jr modni obleki s cilindrom in la- pa gl.dal samo! da l»i ne padel kastimi čevlji izprehajati o/l i v svoji vrcnlnosti s tem, da hi desne proti levi, po peščeni ste_ pokazal znake smernega po-
zici. mahajoč s palico. Imel je svež obraz zdrave barve z majhnimi kodrastimi temnimi hr-čicami in pogumno žarkimi očmi. Hodil jt» kot atlet, ki so mu imjrc in roke obtežene z močnimi mišicami, oziral s«* je okro«? s pretirano brezbrižnostjo. Toda v njegovi skrivnostni hoji sem opazil pričakovanje, I roja zon, kljubovanje. Iščoč nekoga je >»•! mimo in mi izginil izpr«=d oči.
Kmalu se je pa vrnil in tisti liip je šel z njo. O! Bila je l«*pa dušica s pajeolanom, pod katerim je bil njen obraz liki cvet. Njen nemimi pogled zdaj na desno zdaj na levo je kazal obenem komaj viden nadih popoinega zadovoljstva, popolnega, kako bi dejal, opravičila. Tn vendar za vsem tem obenem tičala nežna mešanica čustev — dražestnejra nezadovoljiva z lastnim položajem, grešnega zadoščenja, želje ne biti ujetnica. A on? Kako je bil izpremenjen! Njegove oči, ki so bile izgubile izraz poguma in nemira, so bile polne pritajene ratdosti, obožujočega s|M)št«»vanja. Pogled živalske l»n»zbriŽ!iof»ti je bil povsem izginil.
Izbral si je mizo daleč od moje, ki je imela v teh okolnostih svojo strateško vrednost. Postavil je k nji stole in oba sta sedla. Nisem sicer slišal, o čem govorita, lahko sem pa opazil
Ločitev sama — medsebojna ločitev oči, grozna, pusta praznota v srcu in začetek novega pričakovanja. Njo je pa čakal tudi tajni strah in radost pred "pošto", poseben način sporazumevanja, o katerem sta se bila domenila, da bi bila varna, pretveze odsotnosti, prikrivanje, izmikanje. Njega je pa zopet čakala hoja okrog njene hiše v mraku, da bi videl luči v oknih in mogel uganiti, kaj se irodi. Čakal ga je hladen pot, muke ljubosumnosti in strahu,
Umor na "Hribu vislic".
Nove Strašiče so majhne mesto za rudarskim mestom Klad-nom v smeri od Prage proti Žatcu. Pred tem mestom je majhen vrh, ki ga inn nujejo še od husitskih časov "Hrib vislic." Na tem vrhu, v goščavi io našli pred nekoliko dnevi 1.1*^«-plo mladega vojaka, umorjenega z dvema streloma. Identificirali so ga za 26-letnegr častniškega a-spiranta Alojza K roba, sina bogatega gostilničarja iz bližnega kraja. Prišel jc bil za božične praznike domov na dopust. . Že po prvi preiskavi je bilo očito, da ne gre za samomor, kajti eden izmeo strelov je bil oddan od zadaj, tudi ni šlo za roparski umor, l^ar je imel umorjenee vse svoje stvari pri sebi. Poizvedovanja so obrnila sum 20-letno ženo učitelja Jana Kloužka, Zdenko Kloužkovo, o k'insko, uradnico v Strašicah, s katero so bili Kroba videl: pred dnevom u-mora nekolikokrat skupaj. Splošno je bii j tudi znano, da je imela Kloužkova pred svojo
	L. Ganghofer:	—^
	Grad Hubertus	
	:: Roman >:	
87

ure intenzivnih forprehodov, da bi se otrese! teh muk, ure
prečutega hrepenenja.	, , ..... . ..
In potem ura, neizogibno' P°roko z ^»teljern tn leta lju-ura, ukradena iz nekega dne, bavno razmerje s Krobom. To
na reki ali pod gostim zasto-	je ona jemala precej
•	i resno njemu pa ie slo samo za
rom gozda in izraz njenega ob-	w 1 1
raza na povratku domov iste-1 " ....
... i , • •	T1	Kloužkovo in njeneira nioza
ira <lne in nieirova odločitev	......	. '
i....» • i; • •	• so zaslišali in po v<_ urnem tr-
koneati si zivhenie in rešiti 101 , . , .	. ,
tako svoje nazornosti. Potem I ^vratnem tajen ,,i ;,e končno na s težko muko priborjena ol). | mlada zena prignala, (la jennio-
ljuba novega sestanka. Tn pri-!
rila svojega bivšega Ijubčka.
četja. Nje-ovi oziri na svet so.bodnp sestanek, neskončna j I*POVddala .10, da mozil nose povsem izgubljali ob pogle- vrsta sestankov, brezmejne sla-i(1a ;SP ho?< <\a S0. J« skusal du
nanjo.
~r- Vr . . . vzemi svet — je pomislil sam pri sobi. Ona je pa neprestano zrla na svet liki mačka, opazujoča razdraženejra psa, kajti zavedala s<* je, da se ji ni treba vznemirjati se z mislijo, da bi utegnila biti smešna — taka nikoli ne bo. Kadar sta se pa njuna pogleda srečala in se za hip nista mogla ločiti, je začutil on bolest v srcu. bolest, ki jo povzročil pavov k»ik ali prvi pomladni vonj figovih dreves.
Začudil sem se. Neizogibno življenje njune ljubezni, razeve-tajoče liki drevesa, neizogibno
sti. neizrečena utrujenost - in'™ dopust, pnznal*, da je imela
vedno kot nekakšen temeljni I f nVlim -luba;J1°	™
ton spremljave, neskončno iz. I da da se boji, da se ji bo skušal
mikanje.
, med dopustom spet približati.
A potem * — počasni postop-m razvoj na-dsHbo.jne ohladitvi« — začetek pretvez, nepretrgana nit samoopravičevanja,
Mož je zbesnel. grozil ji je z ločitvijo in v tej stiski se je odločila, da umori Kroba. Vso krivdo je hotela prevzeti nase. Toda med tem se je bil vdal
sbvnostni in logični samrvzago-., ^ „ „ .	, , ,
v or i. odkrivanje medsoboinih I ^ Klouzc^k m izpovedal, da
"" on umoril Kroba, ker je za-njegovo ženo. ki pri
napak, ponižujoče prisege in iz-govori, nazadnje pa dan, ko ne (<zma
oride bodisi ona ali pa on in potem pisma, nepričakovani o-eitki in potem še manj pričakovani konec.
Vso to je šlo v mislih mimo mene. kj ikor film's k e slike na
življenje z vsemi popki, cvetovi i platnu. Toda pod mizo sem in umiranjem je hitelo mimo; opazil, kako se njne roke išče-mojih oči. Ali sta bila to ona jr> in zvišeni prividi, polni na-izjemna človeka, ki razočarata povedi, so izginili. Modrost,
vsako pričakovanje in potrjujeta pravilo? Ne to nista bila ona. To sta bila dva resnična zaljubljenca, moški in ženska, čista, krepka in mlada, s pomladjo v krvi — nedavno priplula, kakor pravimo o lososu, ki je o njem tudi znano, da se ob določenem času zopet povrne vx morje.
Razmišljal sem, kaj čaka — njega. Ure pričakovanja s srcem na jeziku, mučne negotovosti, ali pride ali zakaj ni mogla priti. A njo? Uro dvomov. Ali me ima zares rad? Ne more me resnično
spoznanje in podobno, kaj je bilo vse to proti njunemu stiskanju, proti tej nežnosti.
Zato sen1, vstal, ju zapustil in odšel svojo pot, za menoj so se razlegali kriki pava.
VHHOTAPLJANJE OPIJA
Brooklyn ski zvezni komisar je pridržal včeraj dva Kitajca pod jamščina $75,000. Kitajca sta bila uslužbena kot mornarja na parniku "Maron" in sta skušala vtihotapiti v deželo za ljubiti.' stotisoč dolarjev opija.
OSTANKI VOJAŠKEGA LETALA
stvari baje ni bila udeležena, i Tako je postalo očitno, d»; sta zakonca Kloužkova sporazumno zvalbila Kroba v past in ga skupaj umorila. Med nadalj ni m zasliševanjem sta to tudi priznala.
Ko je žena priznala učitelju svoje razmerje s Krobom, sta se po dolgem prepira domenila, da bo ona zvabila častniški ga aspiranta na Hrib vislic in da ga bo učitelj potem ustrelil. Kloužkova je res poval/'ia Kro ba k sebi in se zmenila ž m'.hm za sestanek na omenjenem hribu, pri čemer je učitelj za vrn-ti poslušal razgovor. Na hribu je žena pričakala Kroba m se pomenkovala ž njim, med tem ko se jo Kloužek skrival za nekim deblom. Med pogovorom je padel mladi zrni žepni robec skakor slučajno na tla. Krob se je sklonil, da ga pobere v tem trenutku jo Kloužkova bliskovito potegnila samokres, ki si ga je bil dal učitelj poslati tiste dni od svojih staršev, in je mladega moža ustregla v tilnik, da se je zgrudil na mfstu mrtev. Kloužek je nato skočil izza drevesa in ustrelil Kroba še enkrat v senca. Po tcr.i krvavem dejanju sta zakonca odšla domov, se preoblekla in šla v kino, kjer so predstavljali bas film "Žena, ki ve, kaj hoče". Kloužek je izpovedal, da jo bil Kroba silno zasovražil, ker se mu je te zadnje dni vsakokrat kadar sta se srečala, porogljivo smejal. V t-Jin razpoloženju se jo odločil za umor. Skoraj gotovo pa jo, da jo imela pri vsem krvavem dejanju žena glavno vlogo, da -o je hotela maščevati nad ljubavni-kom, ki je imel z njo tri leta razmerje, a brez resnih namenov.
Začuden je pogledal grof Kgge sina. "Kaj naj to pomeni."'
Zdelo se je, da Tasilo ni nič več razburjen. Njegovo oči so bile mirno resne, ko je rekel: "Sprevidel boš, da ne morem več ostati, ko odhaja lovec, ki si ga -podil zaradi mene. Dolžnost mi veleva, da poskrbim zanj in mu brž ko mogoče pomorom do nove službe."
Grof Egge je nabuhnil lica, potisnil pesti v žepe svojih irhovk in je navidezno pritrdilni prikimal. "Aaah ! Zelo častno. Tako seveda bi 1110 grizla vest, če bi te hotel še dlje zadrževati. Prosim!" Pri zadnji besedi je milostno malini! z roko, kakor da je stvar odpravljena.
"Preden grem, bi rad spregovoril s teboj <: zadevi, za katero sem upal najti bolj prijazno uro, kakor je sedanja."
Grof Egge se je nasmehnil. "To je uvod. iii mi zbuja radovednost."
"Oženiti se mislim, in te prosim za dovolje-
* * J
nje.
Grof Egge jo osupno zazijal. Potom je rekel: "Polnoleten si. In nimam povoda, da bi ti delal ovire. Da me bo tvoje razodetje kaj posebno ganilo, pač sam nisi pričakoval. Nikoli se proti meni nisi vedel tako, da bi mogla govoriti o iskrenem prijateljstvu.'*
"Ni bila moja krivda."
"Pusti to! Nikoli ti niso bile mar moje ko j isti, zato tudi ne boš zahteval, nnj se nenadoma brez povoda raznežim in naj pri upanju, da me hočeš napraviti za dedka, skočim od veselja iz kože. Oženi se! Pričakujem samo, da dneva svoje poroke ne boš postavljal v čas, ko >e rukajo jeleni. Tedaj bi težko prise'. Vse drugo bodi tako, kakor želiš. V tvojo lastno korist želim le, da si dobro izbral."
"Najboljše, da bom srečen."
"Srečen?" Za grofa Eggeja je imela ta beseda menda kaj dvomljivo ceno. "Ali je neve-,-ta bogata?"
"Ne. Skromnemu imetku, ki ga ima, s(. bo odrekla, da bo preskrbela z njim mater in sestro "
Grof Egge je naniršil obrvi in puhnil predse kakor bi kadil. "A takooo? Idilična zveza dveh src, obložena z romantiko in velikodušjeni, kakor počena sloka z namazanimi rezinami.' To je jirav po tvojem."
Zopet je vtaknil pesti v žepe. "Dovolj s: star, da veš, kaj ti prija. In ker me nisi spraševal pri izbiri za -vet, so pač tudi pri vsem drugem ne boš zanašal na mojo pomoč. Da bi meril na moj moŠn jičok? Zgrešil bos kakor danes jelena, ki ti ga je moral ustrelijj France. '
"Mislim, da nisem spregovoril nobene lx'so-
de. ki bi ti vzbujala kak sum zaradi denarja. Motiš se lili meni."
"Motim se.' Že spet * Najprej pri onem topen. In zdaj pri tebi i Tem bolje. A prav imaš, oceniti bi te moral za manj praktičnega. Kakor Homogger pred četrt ure svojih osemdeset mark, si mi včeraj vrgel pred noge svojih dvanajst tisoč. Ponos j<- bil od nekdaj edina pa-*rona, s katero si umel -treljati. Prav, postavi se na lastne noge! Ce se ti posreči, moje priznanje! Ali zaslužiš v resnici toliko?
"Dovolj, da si morem brez tuje pomoči u-4anoviti udobno družinsko gospodarstvo."
"Tuje pomoči? Grof Egge <e je nasmehnil. Kakor bi bil čul prilično dober dovtip. "Lepo! Razpolagaš svobodno tudi Še z deležem po svoji materi Kar ti gre še čez, na to bos moral fakati še nekaj dobrih let. Moje zdravje, ki mu ga daje lov, je železno. Lovil bom po zemlji še Ivajsct let in čez."
"To ti tudi želim!" Kakor je bil Tasilo resen, je spregovoril te besede toplo in prisrčno.
Grof Egge -e je ozrl kvišku. Ton teh besed mu oči'\idno ni šel brez vtisa mimo ušes. "Hvala!" Kakor kmet, ki misli počasi, si je z obema rokama popravil lase na čelu. "Torej, izbiral si po srcu' UboŠtvo nazadnje ni nobena sramota, samo nezaželeno zlo, za katerim bolehajo žal naša najboljša in najstarejša imena. Kako .-e pa piše tvoja nevesta?"
" I lerwegli."
"Ilerwegh.' Ilerwegh!" Grof Egge je polglasno ponavlja) to ime. Po kratkem premisleku je zmajal z glavo. < >b nosnicah mu je podr-litelo. "Cuj, fant, ta dva zloga zvenita sumljivo. Ali je pa avstrijsko plemstvo."'
"Ne, oče. Toda ime moje neveste slujc na široko iti 1»; tu<li tebi ne smelo biti neznano Ana Horwegli.''
"Pevka!" Grof Kgge j«- skočil kvišku, k i-kor bi so užgala pod njim klop. "Mar si znorel
Tasilo s«. zravnal in mirno pogledal v blis-kajoče se očetovo oči. "Pri pameti som in zdravem razumu."
"Potem mi pa za božjo voljo povej: kaj te je pičilo, da se hočeš ženiti z nečim takim T*-*
Tasilu se je glas tresel. "Ana je slavtjona mnetniea, iz dobre družine, iu njeno ime je nc-emadeževano. "Ljubim jo."
"Ljubim, ljubim!" je zavpil grof Egge in glas mu je ohripel. "Daj mi mir s to glumaško be-edo! Zatelebnn si! In ker ti dohodki tvoje pisarne ali pa tvoja tako zvana načela ne do-puščajo, da bi si jemal to osebo za ljubico — se hočeš z njo oženiti."
DALJE PlUDE
Ostanki razbitega ameriškega vojaškega letala v bližini vzletišča "Mitchell Long Island, N. Y. Leta lo je veljalo stotisoč dolarjev.
Field" na
najmlajša županja.
Gdč. Constance Clancy jeva velja s svojimi 19 leti za najmlajšo županjo v Avstraliji, če ne na svetu sploh. Podnevi deluje kot strojepiska v nekem podjetju, zvečer pa opravlja svoje posle kot županja Pad-1 dingtona, predmestja Sydneya.
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati *4 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarj u ; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I
IZ BAtfiiiADA V STAMBUL
4 knjige, ■ slikami, 627 slranl Vsebina:
Smrt Mohamed Emma; Karavana smrti; Nt begu v Goropa; Družba Kn Natr
Cena ..................1.5®
križem po jutkovkm
4 knjige, 598 strani, b slikami
Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri Samarlh; Med Jezldi
Cena ---------------...\JH%
po divjem sitrd18tanu
4 knjige, 694 strani, s slikami
Vsebina:
Amadlja; Boj? Iz Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Ona	.............1£#
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West ISth Street 7
PO DEŽELI S If I PETA KJE V
4 knjige, s slikami. 577 strani
Vsebina:
Brata Aladžija; Koča v soteski; Mlrldit;
Ob Vardarju	Cena ....................LN
lztlajalec; Na lovu; K|*t n» divjem zapadu; Kefieui milijoni; Dediči
Cena ....................SM
V (aOKAH BALKANA
4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina:
Kovač ftlmcn; Zaroka z zaprekami; V go'Tb-njaku; %<obamedanskl svetnik
Cena ...................LM
"Glas Naroda"
New York, N. Y.
"GLIB wznvvi"
New York, Saturday, January 16, 1937
i
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.J.
oslovilno pismo
ROMAN IZ ŽIVLJENJA	#
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H-
Ravno in visoko vzravnan stoji pred obema. Major prime njegovo roko. Zadovoljno počiva njegov pogled na Ludviku. In globoko vzdrline; tako rzumljivo se mu je zdelo, da se je moglo mlado dekle zaljubiti v tako lepega fanta.
"Moj dragi gospod baron Hennersbcrg, kaj nenavadna zadeva j*', ki vam jo hočem pojasniti. Prosim vas pa, da me pazno poslušate. In bodite že naprej prepričani, da se dotaknem te kočljive stvari samo zato, da prepričimo nesrečo."
Ludvik ga potrt pogleda.
"Velike skrbi mi delate, gospod major. Toda prosim, bodite prepričani, da bom storil vse,-kar je v moji moči, da odvrnem vsako nesrečo od vas in vaše eenjene družine."
"In od vas moj dragi, mladi prijatelj — da, da — tudi od vas. Torej brez ovinkov — star vojak sem in navajen, da grem naravnost proti svojemu cilju. Toda prosim vas, da me ne razumete napačno. Moja žena je prežeta globoke skrbi, katere sem se nalezel tudi jaz, da bi se med vami in mojo hčerjo moglo kaj razviti, kar se ne sme razviti. Moja žena je nekaj opazila. Videla je, da ste moji hčeri, ko st<* jo pri|H*ljali domov, poljubili roko, oba sva videla, da sta bila skupaj ob Vanskem jezeru in da sta se oba v zadregi poslovila, ko sva nepričakovano prišla bližje."
"Gospod major, oprostite, ako vas tu prekinem. Moja častna beseda na to, da je bilo 0110 srečanje z vašo gospico hčerjo popolnoma slučajno.'*
"Verjamem vam in kolikor poznani svojo hčer, sam tudi o tem nisem dvomil, samo moja žona je bila v skrbeli. Po leg tega se ji /.tli, <la je tudi opazila, <la moje hčere ni-ste kar brezbrižno pogledovali. Oprostite mi, ako se dotaknem te kočljive stvari; toda k temu sem primoran, da bo zadeva |*>-jasnjena."	z
Rdečica stopi na Ludvikovo čelo, toda njegove oči mirno gledajo majorju naravnost v oči.
"(rosjMMl major, vaša gospa je pač videla več, kot pa sem jaz mogel priznati. Verjemite mi, da sem se zelo prizadeval, da bi svoj«' občutke vaši hčeri prikril, toda — to uro ne morem in tudi nočem tajiti, da občutim do nje globoko spoštovanje. Prepričan *cni o tem, da moram svoje občutke do vaše gospice hčerke prikrivati — torej ni bil prav nič moj namen, da bi .ih komu pokazal. Ako pa ste vi, cenjena gospa, pri vsem tem opazili, vas uljudno pro<im za oproščchje, da se navzlic tvojemu sklepu nisem dovolj ovladal."
"Zelo mi je žal, da sem -i s tem zaslužil očitanj««, toda tajiti nočem in ne morem. Ker pa dobro vem, da mi je v sedanjem položaju nemogoče misliti na zenitov in ne morem snubiti dekleta, ki bi ga iz srca rad navezal na sebe, ilokler ji ne morem nudili brezskrbnega življenja, tedaj bodite po-jiolnoma prepričani, da bom v bodoče še mnogo bolj previden. Sreča vaše gospioe hčere mi je preveč pri srcu, da bi jo hotel zaplesti v boje it: nemir. Prosim, da mi to verjamete."
Major se oddahne in prime Ludvika za roko.
"Lahko mi je vam -cd m j povedati, kar moram še povedati j kot skrben oče. Hvala vam. Torej popolnoma odkritosrčno: ko se je enkrat bojazen moje žene potrdila, vas moram prositi, kakor ini^je težko, da nas ne obiskujete, kadar je moja hči doma iu mi daste svojo besedo, da se boste, kolikor vam bo mogoče, izogibali, da se ne vidita."
Sedaj pa se tudi majorjeva žena vmeša v razgovor. Vmes je hotela jioseči s š0 bolj učinkujočim orožjem.
"Da, gospod baron Hennersbcrg, za to nam morate dati besedo. Proti vam smo popolnoma odkriti, da razumete našo s krh. L parno, da bo naša hči v kratkem dala roko suuIkmi, ki je v stanu dati ji brezskrbno življenje in ki ji bo mogel izpolniti vse njene želje. Ta zveza naše hčere pa bi se razbila, ako bi jo njeno zanimanje za vas od tega odvrnilo."
"Toda Hermina. saj zadeva še ni popolnoma dognana," pravi major nejevoljno.
Zena pa se obrne k njemu, pripravljena na boj.
"Prav nič ne škoduje, ako gospod baron Hennersbcrg j »ogleda celi stvari na dno. Ravno, če želi Loni dobro, mora izprevideti, da je v zakonu z bogatim možem bolj preskrbljena, kakor pa bi žalovala za kako brezupno ljubeznijo. Revna je, ne bo niti mogla imeti poštene bale in zato je odvisna od bogatega ženina. Prav iskreno vas prosimo, da ne v.<i-N-protujete našim načrtom. Če bi bila le najmanjša možnost, da hi se vajine obojestranske razmere mogle kaj izboljšati, midva ne bi tako odločno posegla vmes. Proti vaši osebnosti nimava prav ničesar oporekati."
Xe. prav gotovo ne, moj dragi gospod baron Henners-berk. Mislim, da nobenemu drugemu možu ne bi tako zaupno obljubil roke svoje hčere kot vam. Toda, žal, to ne gre; to sami izprevidite. In kot pravite sami, vam je sreča moje hčere tudi pri srcu. Pokažite to s tem, da se proti njej kazetc Č imbolj hladnega. Po možnosti se izogibajte vsakega pogovora ž njo in pred vsem ji na noben način ne pokažite, kaj eutite do nje. Ali mi hočete to obljubiti?"
V zatajenem premagovanju se napenjajo žile na Ludvi-kovem obrazu. Njegove modre oči so skoro v globokem bolestnem nemiru. Stisne zobe in se trudi, da bi bil miren. Slednjič pa pravi z mirnim glasom:
" Iaprevidim, da vam vaše očetovske .skrbi dajejo pravico, da zahtevate od mene tako obljubo, gospod major, in — • ažurnem vas. Kaj me velja, da stojim tukaj pred vami brez vsake moči, nezmožen, da bi se potegoval za največjo srečo življenja, tega ne morete razumeti. Tloda resno mi je na tem, da miru vaše gospice hčerke ne bom vznemirjal, kolikor mi bo mogoče. Kar morem storiti, bom storil, pa če ipi je še tako težko. Obljubim vam, da se bom po svojih močeh izogibal srečati se z vašo gospico hčerko. Kjer pa se temu ni mogoče izogniti, bom skrbel, da bom čimbolj hladen. In — sedaj vas prosim, ker si menda nimamo ničesar več dopovedati, da smem oditi."
Major zopet prime njegovo roko.
"Nikdar mi moja očetovska dolžnost ni bila težja, verujte mi. Hvala vam za vašo obljubo. In moj dragi' baron Hennersrberg, upam, da se bova kot moža še včasih videla na kakem tretjem mestu."
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO VSEM HRVATOM
ČLANI HRVATSKE BRATSKE ZAJEDNICE- HRVATSKE KATOLIŠKE ZAJEDNICF - HRVATSKEGA RADIŠE
j. veseljem naznanjajo, da pripravljajo največji SKI PXI IZLET v STARO DOMOVINO, ki bo ostal vsem v spominu. Izlet se vrši na slavnem
ekspresnem r«:irnikii (unard White Star Line
• . . . 30. junija
izlet bo pod posebnim vodstvom IVANA D. BUTKOVICHA in ANTONA P AURA
S tem resne ojh.joi rjunio naše člane kakor tmli «lru«e Hrvat«- i>o Združenih državah in Kanadi, da zarno ž«. <e,|«j razmišljati tem V K I IKE M
vaša domovina vam pripravlja velik sprejem
Člani HRVATSKE BBATSKE ZAJEDNICE HRVATSKE KATOLIŠKE ZAJEDNICE HRVATSKEGA RADIŠE
CUNARD WHITE STAR LINE
AQUITANIA
SHIPPING NEWS
Se enkrat leto 1937.
Obe najbolj znani francoski svojo vojno mornarico, da jo prerokinji, Zaepifelova in Fra-J pošlje v Tihi ocean, kjer ji bova, sta objavili svoje napovedi za novo leto, ki se v marsičem strinjajo in bi bilo po njih pri-
čakovati zelo razgiban ča:
Zaepifelova, voditeljica neke spriritističrie centrale, pravi: "Španska državljanska vojna se v tem letu ne bo končala. Nasprotno, mnogo drugih držav se bo vanjo vmešalo in sodelovala bo v nj<*j cela vojska prostovoljcev. Belgija bo «lo-živola novo l»ol«*sfno izgubo, v Italiji bo opaziti neko navado-1 vanje. Xa Francoskem bo nastal vihar. V poslanski zbornici bo tekla kri in pariški tlak se bo isto tako ]>ordečil. Francija bo dobila novo valuto in mlad, zelo mlad mož l»o prišel do moči. Njegov dvig bo presenetil ves svet. Bo pa dovolj pameten, da si ne bo nadel nobenega naslova. Francozi bodo dalje gladovali. ker jim bodo zaprli dovoz kruha."
Prorokinja Frava. ki velja za vodilno francosko svetlovidko, pa je izjavila:
"Za Daljni Vzhod bo zelo slalrn leto. Vojne. epidemija in umori bodo obrnili pozornost vsega sveta na Vzhodno Azijo. Zavoljo Kilajske kot spornega premeta bo nastala bržkone ' ojna med Rusijo in Japonsko. Začela 1m> z vrsto atentatov na Kitajskem in Japonskem in bo Japonsko moč zelo oslabila. Amerika ne bo vodila vojne, ukrenila pa l>o vsakovrstne moro in bo mobilizirala vso
sta .Manila in Honolulu rabi kot oporišči. Zavoljo dogodkov na Daljnem Vzhodu se bodo vse azijske države oslabile in rumena nevarnost se bo za Evropo zelo zmanjšala.
Amerika in Anglija bosta prospevali dalje. V Ameriki bo Roosevelt čigar priljubljenost bo dosegla višek, dosegel povečanje blagostanja in Anglija bo navzlic nekim notranjim težavam tako v financ nem Ua-i kor v političnem pogledu v u-goilneni položaju. Novi kralj, ki ima miren in lojalen, vsakemu tveganju izogibajoči se značaj. bo imperij krmaril v si gurne vodo. Nasprotno pa politična kariera vojvode AVind-sorskega še ni končana. Po-klican je marveč, da bo igral nad vse važno vlogo, če bo u>o-da imperija v resni nevarnosti.
Ijevale, dogajali se bodo tudi nemiri, toda i evolucije prav gotovo ne bo. Anglija ]>ostano leta 10.'»7 najboljši prijatelj Francije in bo to štitila pred lakomostjo drugih narodov. Kvrojnske vojne ne bo. čeprav IkkIo vsi razlogi kakor doslej govorili zanjo.
\ splošnem so bo zgodilo lota 11K>7, posebno dosti nesreč m katastrof iti ljudstva, po-eb. no v Kvropi. bodo živela v naj-večji napetosti. Ti nemiri s«-bodo nadaljevali tudi v naslednjem letu. Šele I. 1939 pride spet pomiritev.'*
Spreten lovec kač.
Z<*l«> spreten lovec kač j«- bolgarski kmet Kosta Tutčevski. Ne samo. da jih dresira in pri-
sebne vrste kač in učenec jih mora spoznati po njihovem duhu. Tutčevski se je prepričal, da je malo ljudi, ki imajo tako dober vonj, da bi razločevali kače po duhu. Kdor se pa naučil spoznavati jih, mu ni treba nikoli kač i>kati. ker jih zavoha že od daleč. Sola bolgarskega kmeta je velikega pomena za kmete, ker so si morali doslej pomagati pri lovu kač kakor so vedeli in znali.
Na parnlkib, ki M debel« tMuurt, vrte t domovino Izleti ped
itkoicocft spremljevalca.
50.000 pisem je utajil.
S svojevrstnim rekordom bi i se lahko "ponašal" neki pis-moiioša iz Sofije. Sofijska glavna pošta j«' prejemala v zadnjih časih čedalje več pritožb glede nedostave pisem v reja z njimi predstave v svo ji I rajonu pismonošo Nikolaja Sto-vili v Sofi ji, ki -i jo je kupili janova. Te pritožbe so m-tako bas z njihovo pomočjo, temveč,pomnožile, tla je poštna direk-
Nadaljo vidim, da bo Franco zasedel Madrid. Toda španska državljanska vojna bo Še dolgo trajala, v prvi vrsti zavoljo sovraštva med obema
je odprl zdaj celo šolo, v kateri poučile ljudi, kako je treba loviti kače. Ta svojevrstna šola j«» v Sofiji ob vznožju gore Pliva in ko menda prva te vrste na svetn. Tutčevski ni samo | dober, temveč tudi strog učitelj. Svoje učence uči najprej
drankama. ki <ra bodo ne
.-..I na	umetnih kačah, potoni %ele
't n i	...	.	»
- ,	. .	• na	živili. Kac(
mnozestveni umori in grozovi-
1 tisti. Tudi veiski čini tel j bt> imel veliko vlogo. Ko bo Franco zasedel Madrid s«, bo vnie-ševanje drugih držav zmanjšalo.
na xivin. t\aco ne smemo m koli raniti, če jo lovimo. Naj-tež.je se učenci Tutčovskoga naiiče spoznavati kače s pomočjo vonja. Vsaka kača ima I namreč svoj |>osebeii dull in lo-
eija odredila linjprvo naj bi pismonošo nadzorovali, potem 7>a je poskrbela, da so mu na-pravili hišno pr« isk.ivo. Ta preiskava je imela naia»*nost senzacionalen uspeli. Malo stanovanje pismonoše j«» bila kar nabito z znamkami in neodprtimi pismi. Našli so nič manj; nego 4ti.(MM) znamk, ki izvirajo' od nedostavljenih pisem, razen | tega pa -e kakšnih 1<> ti-oč pi-sem in drugih poštnih pošiljk.' ki deloma niso bile niti odprte.! Pri zasliševanju je Stoja nov
20. januarja:
Berengaria v Cherbourg
22.	januarja *
Europa v Bremen	«
23.	Januarja:	I Conte di Saroia ▼ Genoa Champlaln v Havre
*i7. januarja:
Aquitauia v Cherbourg Manhattan v Havre
2. februarja:
Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg februarja: Paris v Ilavre Ilex v Genoa j. februarja:
Europa v Bremen 10. februarja: Quii-n Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja:
O<nte <11 Savoia v Genoa 10. februarja :
Bremen v Bremen _'U februarja:
lie «le Franfc v Havre Saturnia v Trat -4. februarja:
Miinliattan v Havre Qtiee« Mary v Cherbourg 26. februarja :
Kuropa v Bremen '.T. februarja: Paris v Ha\re Rex v Genoa
T
Za Francijo napovedujem za nasltMlujili dvanajst meseet-v ]>a<lec ptilitikov in osnovanje vojaške diktature. Stavko iu zasedbe tovarn so bodo liada-
vec mora že po njem sp«»znati. 1 priznal, da je že v začetku svo-
s kakšno kačo ima opraviti.
Tutčevski uči svoje učenco ta ko. da jim zaveže oči in jih odvede v izbo. kjer jo več vreč < kačami. V vsaki vreči <o po-
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y. 216 West 18th Street
joga 14-letnega službovanja sistematično pridrževal pošiljke, v katerih jo pričakoval denarja ali drii:rih dragoo, nosti. PoŠiijko. ki so jih. š,- našli na njegovem domu, s. daj -.v.-? .rajo in jih bodo dostavi'i pravim prejemnikom. A' mnogih primerih jih bodo dobili ti z 10-Ietno zakasnitvijo.
SMRT — IZ STRAHU PRED SMRTJO.
V Szegedinu .«e je morala zagovarjati te dni pred sodniki neka vdova Aleksandra Totlio-va, ki je bila v spanju napadla svojo hčer in jo ubila. Na podlagi izjave zdravniških izvedencev so Totliovo oprostili. C -im so jo izpustili, pa je odšla s samomorilnim namenom na železniško progo in so jo tam ttabili mrtvo. Truplo ni kazalo nobenih znakov kakšne EuroJn| v Hrt^en f)osko<lbe in zdravniška preis-l^. aprila:
:». iua rtu : Nomemlie v Ilavre Berengaria v CIierlnMirg
0.	mar«-a :
Golite die Savola v Genou !». marca : Bremen v Bremen
10.	in:ir<-:i :
<jueen Mary v Cherbourg Washington v Havre
12.	mar«-si:
13.	marea:
He <le Fran re v Havre i7. marca :
Norman«!ie v Havre Berengaria v Cherbourg IS. marca :
Kil l opa v Bremen !!•. marca :
Bex v Genoa J4. mara :
Manhattan v Havre Queen Mary v Cherliourg 27. marca : ■ ii. marca:
1.	aprila :
II«- «!«• Fraii«*e v Havre Brvinen v Bremen
3. aprila :
Conte «li Jjavoia v Genoa 7. aprila : Washington v Havre Lafayette v Havre Queen Mary v Cehrliourg
aprila: Buropa v Bremen Rex v Genoa
11.	aprila :
Berengaria v Cherbourg Normamlie v Havre iti. aprila:
Vulcuiiia v Trst 17. aprila:
Bremen v Bremen
20.	aprila : Roma v Genoa
21.	aprila: Manhattan v Havre Qneen Mary v Cherbourg
24. aprila :
lie «!«■ France v Havre Cotite di S a vol a v Geuoa 27. aprila :
kava je ugotovila, da sta bila neposredni vzrok vdovine smrti srčna kap ali krvavljenje v možganih. Zdi so, da je To-thova umrla od strahu, ko jr zaslišala, da se bliža vlak, ki se je ni niti dotaknil. V njenem žepu so našli "oslovilno pismo.
Normamlie v Ilavre Aqnitania v Cherbourg
l. maja: Saturnia v Trst
4.	maja: Paris v Havre Berengaria v Cherbourg Brem<m v Bremen Washington v Ilavre
•"5. maja: Queen Mary v Cherbourg
5.	maja:
Rex v Genoa 12. maja: Aqnitania v Cherbourg
14.	maja: Champlain v Havre Kuropa v Bremen
15.	maja:
C«mte «11 Savola v Genoa H', maja: Normamlie r Havre Manhattan v Havre 20. maja :
Berengaria r Cherbourg :i. maja: Bremen v Bremen
22. maja:
Roma v Genoa 25. maja :
Lafayette v Havre 2«. maja:
Queen Mary v Cherbourg
28. maja:
Pari« v Havre 2». maja: Bex t Genoa