GLEDALIŠKI LIST SEZONA 1923'2^ !, ' « Jff ' i "s*y ŠTEVILKA’ 6 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI r; K05TR UUKR5inOUIC n c LlUBLIRnF), Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izdelkou: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. čr. 5amoprodaja in zaloga izdelfcou touarne ,,PETOUIR“, d. d. oJ n | BEOGRAD ^ Dionička glav. .. Din 60,000.000 j Rezerva.......... Din 30,000.000 i Podružnice: l -Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-J cegnovi, Jeisa, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sara-| jčvo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb, Amerikanski odio. £ f Naslov za brzojavke: Jadranska i Afiliirani zavodi: 7 J Jadranska banka: Trst, Opatija, ^ Wien, Zadar; Frank Sakser State J Bank, Cortland Street 82, New-York j City, Banco Yugoslavo de Chile, £ Valparaiso, Antofogasta, Punta Arc-i nas, Puerto Natales, Porvenir. m o Najfinejša svetlobna telesa ^ • — za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA‘\ Naročila samo na atelje „VESTA“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Torek, 6. novembra Zaprto. Sreda, 7. „ Danes bomo tiči............Red B Četrtek, 8. „ Gospa z morja..............Red D Petek, 9. „ Smrt majke Jugoviča . . . Red F Sobota, 10. „ Judit......................Red C Nedelja, 11. „ ob 3. uri popoldne Kar hočete, ljudska predstava . . Izven Nedelja, 11. „ ob 8. uri zvečer Osma žena. Premiera..............Izven Ponedeljek, 12. „ Gospa z morja..............Red E OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, 6. novembra Evgenij Ognjegin..........Red D Sreda, 7. „ Novela od Stanca. Zapeča- tenci .....................Red E Četrtek, 8. „ Aida.......................Red C Petek, 9. „ Nikola Šubic Zrinjski . . . Red B Sobota, 10. „ Psoglavci ....................Red A Nedelja, 11. „ Mignon. Premiera.........Izven Ponedeljek, 12. „ Zaprto. Oprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se samo št. 12 tvrdka največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti Začetek ob 8. Konec ob 11. Danes bomo tiči. Veseloigra v štirih dejanjih (osmih slikah). Spisal J. Nestroy. Poslovenil * * * Režiser: O. ŠEST. Plaveč, trgovec v malem mestu............g. Lipah Minka, njegova sestranka in varovanka . . gna Gorjupova Bobek, trgovski pomočnik Matiček, vajenec Zmikavec, hlapec Jera, hišna pri Plavcu g. Rogoz g. Plut g. Sancin gna Rakarjeva Melhijor, hlapec brez službe........................g. Kralj Drugovič............................................g. Drenovec Poskočil, krojaški mojster..........................g. Skrbinšek Globočnikova, trgovka z modnim blagom . ga P. Juvanova Jelovškova, vdova...................................ga Wintrova Cvetkova, Plavčeva svakinja.........................ga Medvedova Komar...............................................g. Jan Tina, izdelovalka lišpa............................gna V. Juvanova Liza, služkinja pri gospodični Cvetkovi . . gna Ježkova Hišnik..............................................g. Kumar Kočijaž.............................................g. Jerman Stražnik............................................g. Cesar Grabež, potepuh.....................................g. Terčič Prvi natakar........................................g. Medven Drugi natakar.......................................g. Smerkolj Dejanje se vrši pri Plavcu, v malem mestu, potem v bližnji stolici in na koncu spet pri Plavcu. Po četrti sliki daljši odmor. _ 2 — Začetek ob 8. Konec pred 11. Gostuje ga Marija Vera iz Beograda. Gospa z morja. Igra v petih dejanjih. Spisal Henrik Ibsen. Prevel Voj. Mole. Režiser: O. ŠEST. Doktor Wangel, okrožni zdravnik .... g. Peček Gospa Elida Wangel, njegova druga žena ga Marija Vera k. g. Bo)eta,\ • ■ u* • • i ( • gna M. Danilova u-u < njegovi hčeri iz prvega zakona & _r r Hilda, J J B F B l . ga V. Juvanova Profesor Arnholm.........................g. Kralj Lyngstrand...............................g. Drenovec Ballested................................g. Danilo Tujec....................................g. Terčič Dejanje se vrši poleti v majhnem fjordskem mestecu na severnem Norveškem. ORIČftR & MEJAČ 3-H" LJUBLJANA, 5E[ENBURG0Ufl UHCfl 3 KNAFLJtl/E- ULICt Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo - 3 - Začetek ob 8. Konec ob 10. Smrt majke Jugoviča. Dramska pjesma u tri pjevanja od Ive Vojnoviča. Režiser: ROGOZ. Majka Jugoviča Prva snaha Druga snaha Treča snaha Cetvrta snaha Peta snaha Šesta snaha Sedma snaha Osma snaha Deveta snaha Angjelija . . . Kosovka djevojka Jedna baka Damjan Jugovič Slijepac guslar Bakin unučič Jedan čobanin 1. glasnik 2. glasnik M I II. Turčin III. 1 1 Djeca Jugoviči, kopljanici turski, hriščanskizarobljenici, hriščanski kopljanici, starci, žene, djeca, ranjenici, narod itd. itd. Glas zarobljenika turskog. Glas zvijezda-krijesnica. Glas nočnog vjetra. Prva su dva pjevanja na čardaku Jug Bogdanove kule, a treče na Kosovu. Doba: O Vidovdanu god.1389. Začetek ob 8. Konec po 10. Gostovanje ge. Marije Vere iz Beograda. JUDIT. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Fr. Hebbel, poslovenil Fr. Albrecht. Režiser: FR. LIPAH. Holofernes...................................g. Skrbinšek Prvi stotnik) TI , „ /..............g. Cesar ~ , Holofernov \ „ , , Drugi „ j I..............g. Bertok Asirski duhovnik.............................g. Drenovec Trabant......................................g. Terčič Libijski ) . \...............g. Smerkolj Mezopotamski 1 P°S aneC {....................g. Kumar Sel..........................................g. Sancin Vojak........................................g. Medven Judit........................................ga Marija Vera k. g. Mira, Juditina služabnica....................ga Medvedova Efraim.......................................g. Kralj Asad in njegov brat..........................g. Gregorin Daniel, nem in slep, bogunavdahnjen . . g. Lipah Samaja, Asadov prijatelj.....................g. Terčič Jozua........................................g. Plut Delija, žena Samaje..........................gna Rakarjeva Ahior, moabitski stotnik.....................g. Peček Samuel, prastar ded..........................g. Danilo Njegov vnuk..................................g. Jan f...................g. Markič Betulijski duhovniki {.......................g. Kumar ...............g. Jerman I Ljudstvo in vojaki. Dejanje se vrši v taborišču Holofernovem, v Juditini sobi in v Betuliji. - 5 - Začetek ob 8. Konec ob pol 11. KAR HOČETE. Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Oton Župančič. Režiser: O. ŠEST. Orsino, vojvoda ilirski........................... Sebastijan, mlad plemič, Violin brat.............. Antonio, pomorski kapitan, Sebastijanov prijatelj Pomorski kapitan, Violin prijatelj................ Valentin, \ . .* . , . , xu. \ ■ • • • Curio j plemiča v vojvodovi službi j Vitez Tobija Rig, Olivijin stric.................. Vitez Andrej Bledica.............................. Malvolio, Olivijin dvornik........................ Norec*1) V Pr* Oliviji { Menih............................................. Olivija, grofica.................................. Viola, Sebastijanova sestra....................... Marija, Olivijina hišna........................... Birič............................................. Sluga pri Oliviji................................. Dvorjani, biriči, sluge. Godi se v ilirskem mestu in na bližnji morski obali. Po drugem dejanju daljši premor. — Godbo zložil Anton Balatka. Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunaiska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje g. Drenovec g. Kralj g. Terčič g. Medven g. Cesar g. Markič g. Peček g. Šest g. Rogoz g. Gregorin g. Skrbinšek g. Lipah ga Wintrova ga Šaričeva ga Juvanova g. Sancin g. Kumar — 6 — Začetek ob 8. Konec ob 10. OSMA ZENA. Komedija v treh dejanjih in štirih slikah. Spisal A. Savoir. Poslovenil dr. F. S. Režiser: B. PUTJATA. Brown.............................................g. Putjata Hubert............................................g. Rogoz Marki.............................................g. Danilo Cok...............................................g. Medven Tajnik............................................g. Jan Matard............................................g. Jerman Natakar ....................■....................g. Sancin Monna..........................................ga Nablocka Lucijana.......................................gna Mira Danilova Miss Georg.....................................gna Artlova Dejanje se vrši v Ostendu in Parizu. Čas: Sedanjost. IVAN PERDAN, LJUBLJANA Veletrgovina špecerijskega blaga Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 Začetek ob pol 8. Konec pred 11. Evgenij Onjegin. Lirična opera v treh dejanjih in v 7 slikah. Po besedilu Puškina vglasbil Iljič Čajkovski. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: V. SEVASTJANOV. Larina, posestnica..............................ga Smolenskaja "Tatjana, \ J....................gna Zikova Olga, i l....................gna Sfiligojeva Filipjevna...................................gna Ropasova Evgenij Onjegin..............................g. Popov Lenski.......................................g. Burja Knez Gremin..................................g. Betetto Stotnik......................................g. Perko Zarecki......................................g. Šubelj Triquet, Francoz.............................g. Mohorič Gillot, dvorjanik............................g. Drenovec Kmetje, plesni gostje, posetniki, oficirji. Dejanje se godi deloma na posestvu na deželi in deloma v Petrogradu. Čas: Drugo desetletje tega stoletja. ima s Zavarovalnica in pozavarovalnica - aL G 6,000.000 Din največjo vplačano glavnico med jugoslovanskimi zavarovalnicami. Dohcdki premij l. 1922 . . . 18,036.500 Din Škode l. 1922 ............... 6,343.000 Din — 8 - Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Novela od Stanca. Komična opera v enem dejanju. Spisal Marin Deržid. Vglasbil B. Širola. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: O. ŠEST. Stanac, star kmet..............................g. Zathey Miho | ..............g. Pugelj Vlaho mladi kavalirji .................g. Banovec Djivo I ..............g. Sowilski Vila.......................................... gna Korenjakova Maske, dame, kavalirji, dekleta, preoblečena v vile. Dejanje se vrši za časa karnevala v mestu Dubrovniku v XVI. stoletju. Zapečatenci. Komična opera v enem dejanju. Spisala Rihard Batka in Pordos-Milo. Poslovenil Al. Peterlin - Batog. Vglasbil Leo Blech. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. Jež, župan.....................................g. Levar Liza, njegova hči..............................gna Thalerjeva Gospa Jera, mlada vdova........................ga Rewiczeva Gospa Vuga, stanovalka v isti hiši.............ga Smolenska Jernej, njen sin, občinski pisar..............g. Kovač Zajec, občinski sluga..........................g. Zupan Sosed Grivec...................................g. Finko Nočni čuvaj....................................g. Perko Prvak strelcev.................................g. Bogojevič Kraj: malo mesto. Čas: 1830. Vsebina «Novele od Stanca«: Stari zagorski seljak Stanac je prišel v mesto, da proda kozličke in sir. Ker ni našel prenočišča, je legel k vod« njaku in si v strahu, da ga ne okradejo, ni upal vso noč zatisniti očesa. Mladi dubrovniški ponočnjaki Vlaho, Miho in po zagorski oblečeni Ivo Pešica se odločijo, da mu napravijo novelo, to je šalo. Ivo nalaže Stanca, da pridejo ponoči k studencu vile, katere so tudi njega nekoč pomladile. Lahkoverni Stanac jim to verjame. Medtem prihajajo po cesti maškare. Na prigovarjanje naših treh ponočnjakov gredo k studencu in se ob* našajo kot vile in Stanac jih začne prositi, naj ga pomlade. Ko so se dovolj našalili z njim, mu zvežejo roke in mu obrijejo brado. Vzemo mu vse, kar je imel, in mu puste za to denarja, kolikor je bilo vredno, ter zbeže. Stanac šele sedaj izpregleda, da je bil prevaran. Vsebina «Zapečatencev»: K lepi mladi vdovi Jeri priteče soseda, stara vdova Vuga, in jo roti, da sme pri njej skriti staro rodbinsko omaro, katero bi moral občinski sluga Zajec radi neplačanih davkov zarubiti. Ta omara igra v ljubezni dveh mladih srečnih zaljubljencev in starega zaljubljenega župana prevažno vlogo; sluga Zajec in župan hote in nehote pomagata dvema mladima k srečni poroki. 9 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. AIDA. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Kralj egiptovski..........g. Pugelj — Zupan Amneris, njega hči.ga Rewiczeva - gna Sfiligojeva Aida, sužnja etiopska .... ga Lewandovska — gna Zikova Radames, vodja egiptovske vojske ............................g. Sowilski - Šimenc Ramfis, veliki svečenik ... g. Betetto — Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Ai'de..................g. Cvejid Sel......................g. Banovec — MohoHč Svečenica.................gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Vsebina: 1. dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita o vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena tudi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu izroči zastavo. Sprememba: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti meč in prosi boga za zmago. 2. dejanje: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem zmagovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo Radamesovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. d e j a n j e: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v Izinem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda njegov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4. dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa in ga skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana Amneris preklinja sodnike. Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames in Aida. — 10 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. v Nikola Šubic Zrinjski. Glasbena tragedija v treh dejanjih in osmih slikah. — Po drami T. Kornerja spisal Hugon Badalič. — Vglasbil Ivan pl. Zajec. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: V. SEVASTJANOV. Nikola Šubic, hrvatski ban, poveljnik Sigeta..............................g. Levar Eva, njegova žena.....................gna Sfiligojeva Jelena, njiju hčerka..................gna Thalerjeva Gašpar Alapič.........................g. Pugelj Lovro Juranič.........................g. Kovač Vuk Paprutovič........................g. Mohorič Sulejman Veliki, turški car..............g. Betetto - Zupan Mehmed Sokolovid, veliki vezir ... g. Sowilski - Šimenc Mustafa...............................g. Rus Ali Portuk............................g. Ribič Ibrahim Beglerbeg.....................g. Erklavec Levi, Sulejmanov zdravnik.............g. Debevec Timoleon..............................g. Perko Osmanka, Sokolica, Mejra, Fatima, Zulejka. — Hrvatski častniki in vojaki. Bule, odaliske, evnuhi, Čuvarji saraja. Zbor vil, turški vojaki. Prva slika se godi v Beogradu, ostale v Sigetu in pred njim v turškem taboru leta 1566. J. Wanek, Ljubljana, Sv. Pelra c. 19 krznar in izdelovatelj čepic Velika izbera raznovrstnih kož, moderniziranje plaščev in kolje v najmodernejše modele. - 11 - Začetek ob pol 8. Konec okrog 11. PSOGLAVCI. Opera v treh dejanjih (šestih slikah). Besedilo napisal po romanu Jiraskovem Karel Šipek. Vglasbil Karel Kovarovic. kmetje iz hodskih vasi Dirigent: A. BALATKA. Jan Sladky Kozina, kmet iz Ujezda . Hanči, njegova žena...................... Stara Kozinova, njegova mati . . . Krištof Hruby, rihtar iz Draženova, njegov stric Jurij Syka, rihtar iz Ujezda Matevž Pribek, kmet iz Ujezda Adam Eci, imenovan Šaljivec, iz Klenč Jakob Brychta, rihtar iz Postrekova Jurij Peč, rihtar iz Hodova Nemec, rihtar iz Klenč. Jiskra Rehurek, godec . . Dorla, njegova žena . . • Maksimilijan Laminger z Albenreuta, imenovan med Psoglavci Lomikar, poglavar plzenskega okraja, gospodar hodske zemlje Katarina, rojena Lobkovic, njegova soproga Vaclav grof Sternberg, predsednik prizivnega sodišča..................................... Koš, Lamingerjev valpet.......................... Sodni sluga...................................... Ječar............................................ Ženski glas za odrom............................. Kozinova otroka. Hodi, vojaki, plemiči, sodniki, pisarji, Lamin- gerjevi gosti. Dejanje se vrši 1695, do zadnje slike je minulo eno leto. Prvo in drugo dejanje in poslednja slika se vrše na Hodskem, prva slika tretjega dejanja v Pragi, druga v Plznu. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Kostumi: Gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Režiser: O. ŠEST. g. Šimenc ga Lewandovska ga Valonškova-Borova k, g. g. Bogojevič g. Perko g. Zupan g. Mohorič g. Finko g. Lumbar g. Rus g. Šubelj ga Matačičeva g. Cvejid gna Sfiligojeva g. Zathey g. Pugelj g. Debevec g. Habič gna Kocuvan - 12 - Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. MIGNON. Opera v treh dejanjih, po Goetheju napisala Mihael Carre in Jules Barbier, vglasbil Ambroise Thomas. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: V. SEVASTJANOV. Mignon........................................gna Saxova Filina........................................ga Gaj-Jermanova Viljem........................................g. Burja Lothario......................................g. Betetto Laertes.......................................g. Mohorič Jarno.........................................g. Pugelj Friderik......................................gna Kocuvanova Antonio.......................................g. Perko Prva dva dejanja se vršita v Nemčiji, tretje v Italiji v letu 1790. Salon za da m e in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica KlecJališlcili lasulj in potrebščin ROT §-s L)UBL]ANM GRADIŠČE 7 IZDEGAVA KOŽUHOVINE HED. ŠARC illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllillilllllllllllll Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Perilo, opreme za neveste, platno, prti in brisalke, žepne rute, švicarske vezenine, perje in p uh. Pralnica in likalnica. 13 - FR. RUKAVINA: K uprizoritvi Verdijeve „AIDE“. (Konec.) Nato se je Verdi odločil za nekaj časa zapustiti gledališče. Remek-delo je bilo gotovo. Sedaj pa bi bilo treba duha osvežiti in pomladiti; da bi si olajšal to obnovo duha, se je nanovo začel učiti in študirati. Verdi je že v 58. letu, pa se ne straši; v času 12 let dela se je povzpel od Oberta do Rigoletta in v nadaljnjih 20 letih intenzivnega ustvarjanja od Rigoletta do Aide. Začel je proučavati nove oblike kontrapunkta in komorno glasbo. Že v mladosti je skladal romance in patriotične himne, v katerih pa ni mnogo umetniške sile in še manj fantazije — sedaj pa imajo pri velikem tehničnem znanju popolnoma drugo in večjo vrednost. Leta 1873.'je napisal v Neaplju kvartet za godala; pravijo, da ga je napisal bolj kot vajo, na prigovarjanje svojih prijateljev pa je dovolil, da se sme izvajati. Ta kvartet ni bil priznan in je bil zelo slabo ocenjen. Danes pa vidimo, da je bila kritika prestroga, ker je vedno poudarjala, da Verdi ni za nič drugega sposoben kot za opero. Moje mnenje je, da je Verdijev kvartet na vsak način različen od klasičnega kvarteta; manj kontrapunktističen je, preenostavno melodičen; tu in tam ima stil in fraziranje Aidino; vendar pa je po eni strani lirično inspiriran in dovolj bogat barv. „Prestissimo“ kvarteta je najslabši in tu bi imela kritika prav, ker glavni tema nima plemenite inspiracije, zato pa je „Scherzo“ na mnogih mestih občudovanja vreden. J * * * Ko je leta 1873. umrl slavni romanopisec Manzoni, je hotel Verdi, ki ga je zelo spoštoval, počastiti njegov spomin. Znano pa je, da je hotel napisati „Requiem“ že prej in to radi svoje religioznosti. Misterij smrti je dal Verdiju nekoliko krasnih inspiriranih stavkov, in sicer „Miserere“ v Trovatoru in „Zbogom, zemlja" v Aidi. Z ono biblično potenco, s katero je podal Nabucca, ustvarja sedaj v polni zrelosti genija veliko sveto delo in se poglablja v misterij posmrtnosti. Nekaj pa moramo ugotoviti: Verdijev Requiem ni nikaka cerkvena glasba, napisana na papežev diktat. Ni cerkvena in dobro je, dani, kajti pisati po danih navodilih, bi pomenilo smrt fantazije in inspiracije velikega mojstra. Izmed mnogobrojnih njegovih del je Requiem eden najbogatejših v melodiji, topel, patetičen, in dokazuje, kako je znal veliki mojster izvrstno obvladati ravnotežje med melodično inspiracijo in raznimi drugimi činjenicami glasbene tehnike, harmonijo, kontrapunktom in orkestrom. Deskriptivni part njegov je mogočna slika najtoplejših Michelangelovih barv. Lirični (pevski) part pa je bogat čuvstva in poezijsko elegičen. Requiem se je prvič izvajal 22. maja 1874. v cerkvi sv. Marka v Milanu pod vodstvom samega avtorja z velikanskim uspehom. - 14 — Preden se je vrnil k gledališču, je dal izvajati leta 1880. dve manjši cerkveni deli, in sicer „Ave Maria“ in „Pater noster" po Dantejevem tekstu. Prva je za sopran s spremljevanjem godalnega orkestra; drugi pa je pisan za pet glasov: dva soprana, alt, tenor in bas. Obe skladbi sta polni mistične toplote in prekrasnih melodij. OTHELLO. Premiera je bila v Scali 5. februarja 1887. Z Othellom prehaja Verdi v zadnjo fazo svoje glasbene revolucije. Počel je z mladostjo in čuvstvom kot n. pr. v Rigolettu. Potem pa je hotel nad-kriliti to osvojeno formo in je napisal Traviato in Ballo in maschera. V Aidi imamo popoln prevrat in melodično revolucijo. V Othellu in Falstaffu pa imamo revolucijo recitativov. Melodija se svobodno razvija in prehaja v melodično intenziven in dramatičen deklamato, toda nima nič skupnega z Wagnerjevim melopom. Othello in Falstaff sta strogo vezana na italijansko glasbo in nista — kakor nekateri mislijo — pod vplivom Wagnerja ali drugih Nemcev; ne, samo pod vtisom italijanske glasbe. Verdi je prenovil obliko italijanske melodije in je sledil istemu konceptu, ki je pripravil do revolucije tudi nekatere tuje skladatelje, a najbolj Wagnerja. Ni pa hodil po tujih potih, ne, vedno je šel svojo pot, venomer se je krepil in se raz-čiščal, ne da bi se opiral na tuje skladatelje. Za vzgled naj nam bo samo tole: njegov začetek, nato Rigoletto in ob koncu Falstaff. Kak napredek! Tu vidimo genija, ki je skladal in se istočasno učil in izpopolnjeval. Pred premiero so mnogo govorili zoper Othella, ker je bil njegov libretist Boito Wagnerjanec in so se bali radi tega tudi pri Verdiju wagnerjanstva. Večina pa, ki se je čudila, zakaj je Verdi tako dolgo molčal, je bila prepričana, da se je mojster že izčrpal in da ni zmožen kakega večjega gledališkega dela. Toda premiera je bila drugačna. Publika je od akta do akta vedno bolj ploskala in je prišla na koncu iz entuziazma v delirij. Z Othellom je prišel Verdi na najvišje mesto umetnosti. Delo se je igralo po vsem svetu in je še danes na repertoaru. FALSTAFF 1893. Največji sijaj italijanske glasbe je v Verdijevem Falstaffu. Ima novo lastnost, in sicer to, da je glavna karakteristika v sladkih frazah, kar je pri Verdiju nekaj novega. Ritmika, kateri dodaja posebno dražestno melodijo, velika spretnost tematič-nega razvitka, sladka harmonija in končno sočnata instrumentacija. V tej operi se vrsti lepota za lepoto, predvsem pa iznenadi humor v glasbi in nič manj dejstvo, da je zložil to delo, polno čara, poleta in sladkosti, človek, ki je bil (1. 1893.) že popolnoma starec. Verdi je dokazal še enkrat, da učenje po dobi „zastoja“ ni bilo zaman in prinaša v Falstaffu v finalu fugo, ki je v harmonično-kontrapunkti-stičnem oziru naravnost genialna. Falstaff ni delo, ki bi moglo navdušiti maso, to delo je za inteligentno, glasbeno naobraženo občinstvo. In tako občinstvo ga tudi posluša z užitkom. To ni „opera buffa“, nego humoristična opera, a kot taka poetičen, sentimentalen element. Od nastopajočih je najbolje označen Falstaff sam: njegov glavni značaj je apatija, senzualnost, veselost in neizrečena neumnost. Opera - 15 se je igrala v Italiji samo na večjih odrih, drugod pa le malo. V Scali jo igrajo vsako četrto, najdalje vsako peto leto. * * * Italijanska publika je pričakovala, da jo bo Verdi iznenadil zopet z novim delom. Toda Falstaff je zadnje gledališko delo Verdijevo. Gledališko, pravim, kajti zadnjih osem let svojega življenja je Verdi pisal samo še religiozne skladbe. In to so: Laudi Devici Mariji, Dantejevi spevi (spev v nebesih), Stabat Mater in Te Deum. Pri zadnjih dveh skladbah, ki sta za zbor in orkester, je interpretacija nabožnega besedila polna silne dramatičnosti. Zadnji laudus, t. j. Te Deum, nam predstavlja najmočnejšo mojstrovo genialnost — in to je bila njegova „labudja pesem" — z njo se končuje velika' umetnost njegova — in Verdi sam čuti, da se bliža konec njegovega fizičnega življenja, ter vdano moleč ugasne. Toda ugasnil ni njegov genij in njegova dela, ki žive in bodo še dolgo živela med nami svoje večnomlado, nesmrtno življenje. P. J. Čajkovski. Okrog leta 1870. je bilo v Rusiji domači umetnosti odrejeno šele drugo mesto. Operna scena je pripadala Italijanom. V operah internacionalnega značaja so dominirali italijanski pevci. V Petrogradu je posečala boljša družba italijansko gledališče, ruski „Marijin teatr“ pa je bil zapostavljen kot nekak salon druge vrste, ne dovolj svetski za elito takratne petrograjske družbe. Razmerje občinstva napram operi takratne dobe lahko označimo z besedami: kult pevcev. Ta italomanija je onemogočila ruski glasbi pristop na operni oder. Medtem so že vstali Musorgski, Rimski -Korsakov in Borodin, a njihova glasba je ostala občinstvu tuja ravno zaradi tega, ker je bila čisto ruska in zato je takratna Moskva in Petrograd nista cenila. Čudno je, da so jim tujci mogli razumljiveje govoriti neko Sneguročka in Boris Godunov. Rimskemu in Borodinu so se smejali, še bolj pa Musorgskemu. Premiera Borisa Godunova, ki je pozneje zatriumfiral po vsem svetu, je bila pravi gledališki neuspeh. Opere ni mogel rešiti niti tako izvrsten Boris kakor je bil pokojni Mjelnikov. Res je, da so ruski narodni glasbi ovirali razvoj v oni dobi tedanji ruski pevci, ki se še^niso mogli meriti z Italijani. V vseh štiridesetih letih, od Glinke do Čajkovskega, nahajamo v zgodovini ruske opere prav malo slavnih imen: basista Petrova, Lavrovsko, Mjelnikova, Stravinskega (očeta komponistovega), in to je vse. Pa tudi sicer so bile predstave v Marijinem teatru manj dobre in jih občinstvo ni ljubilo. Zato je bila naravnost potreba, da je car Aleksander III. z energično odredbo zaprl Italijanom „Veliki teatr", kamor se je naselila ruska opera, osvobojena neprijetne konkurence. Toda publika se še ni mogla ogreti za rusko muziko. Se sam car je ni ljubil: iz arhiva se vidi, kako je car lastnoročno brisal z repertoara ime Rimski-Korsakova. Sele pozneje so mogli priti do besede Rimski, Musorgski in Borodin. Borisa Godunova je omogočil šele Saljapinov genij, V času, ko si je jela ruska narodna glasba osvajati teren opernih gledališč, se je pojavil Čajkovski. Pričel je s simfoničnimi skladbami, — 16 — a pri širši publiki se je uveljavil s pesmami. Tako si je Čajkovski, ki si je s komornimi skladbami osvojil visoko muzikalno publiko, stekel glas med operno publiko šele s svojimi pesmami. Srečo je imel, da je bila njegova interpretinja gna Panajeva, ki je z lepoto in prekrasnim glasom odkrivala dotlej nepoznane globine ruske pesmi. Dasi je imel Čajkovski že svojo koncertno in salonsko publiko, je bil v operi še vedno nepoznan. Njegova prva muzikalno-dramska dela Opričnik, Ma-zepa in Devica orleanska niso prišla na oder, pač pa šele kesneje Evgenij Onjegin. Ta opera, ki je lirska in lahka in ki po avtorjevem mnenju ni za veliko sceno, je občinstvu silno ugajala. Razen Pikove dame in baletov je za rusko publiko Čajkovski predvsem komponist Onjeginov. Pravi pomen Čajkovskega za glasbeno Rusijo bo pogodil oni, ki bo rekel, da znači Čajkovski predvsem prevrat muzikalnega okusa in ne prevrat sam v historiji muzike, katerega so povzročili že pred njim močnejši duhovi, Rimski, Borodin in Musorgski. Vrednost Čajkovskega je bolj vzgojnega značaja. Potom njega so šele prišli na pravo mesto glasniki ruske narodne glasbe. Zanimivo je, da so se radi mehkega in nežnega Čajkovskega bile ljute borbe. Občinstvo in celo pevci so videli v njem podiranje tradicije in forsiranje novotarije in ekstravagantnosti. Muzika Čajkovskega je zavladala v Petrogradu pred kakimi 35 leti. Izrecen uspeh so imeli njegovi operi Evgenij Onjegin in Pikova dama ter baleti: Labudje jezero, Speča lepotica in Ščelkunčik. Sam Onjegin je bil takratnemu petrograjskemu svetu mnogo bližji nego Pikova dama, katere snov je vzeta iz davnih časov Katarine Velike ; Onjegin pa živi okrog 1. 1820. do 1830. Torej preteklost, ki je komaj minula. Onjegin ima pesmi, katere je marsikdo slišal v mladih letih, ter portrete še znanih oseb. Rusko v Onjeginu ni isto kot pri Rimskem ali Borodinu. Pri Onjeginu je rusko življenje doprinešeno v formi, v okviru, kristalizovano. Kadar se govori o kaki operi Čajkovskega, je važno ugotoviti, kaj je pomenil Čajkovski za to publiko. Ravno v očeh te operne publike je Čajkovski — slikanje prošlosti. Oni, ki ga v Rusiji hvalijo kot muzika, ga poznajo prav tako malo kot boljševiki, ki ga ne cenijo in ga tlačijo v ozadje. Vsi ga poznajo samo kot nežnega komponista pesmi, lirskega pesnika, elegantnega avtorja „Speče lepotice" in genialnega mojstra otroške igračke „Sčelkunčika“. Niti oboževalci niti klevetniki njegovi pa ne morejo oceniti globine duše avtorja VI. simfonije, junaški duh njegove „Franceske da Rimini" in silno žalost v njegovem poemu „Romeo in Julija". Da so imele njegove opere uspeh, je pripisovati tudi dejstvu, da so prišle v Marijin teatr ravno v dobi, ko so začeli dvigati nivo opernih izvedb. * Peter Iljič Čajkovski se je rodil 25. decembra 1840. leta v Vot-kinsku. Umrl je na koleri v noči od 5. in 6. novembra 1893. leta v Petrogradu. Njegove opere so: Vojvoda (1859.), Opričnik (1874.), Vakula (1876.), Evgenij Onjegin (1879.), Devica orleanska (1881.), Mazepa (1882.), Čeveljček (1886.), Začaranka (1887.), Pikova dama (1890.) in Jolanta (1893.). — 17 - OSIP ŠEST: T , . In kamor se oko ozre. (Dalje.) V Pragi je vedno tako, kadar sem tam. Narodni divadlo zapira svojo hišo - na Vinogradih pa so že nabrali novih sil. Zato, da Praga ne pozabi — in pa da jaz lahko prijetno preživljam svoje večere. Zato je tako . . . Torej na Vinogradih prično. Z ljudskim ciklom. Za polovične cene. Pri polni temperaturi, ki je letos prilično visoka. Par Kvapilovih Shakespearjev. Na čelu: Cimbelin. Mojstrski. Vse lepo premišljeno, prekuhano. Shakespeare kot se spodobi. Imogena mehka, sladka, dobra, junaška, naivna . . . gospa Dostalova, Bog Vas živi ... Ob takih večerih, kot je bil Cimbelin, stojim, ko pade zastor, in ploskam kot razkačen ... Stoje. Gospa Dostalova, jaz ploskam. Potem „Sen kresne noči“. Kje so dnevi, ko sem sedel sam in gruntal . . . Perič, prijatelj, je že mrtev, ki mi je pomagal — Mendelssohn, o muzika, o zvoki! „Sen“, scene v gozdu nepozabne, prekrasne; vile, Titanija — ma ucta, Sotek. Delavci — za moj okus, malo preveč, malo premalo. Kapitalen Klubko — osliček, kot tak . . . Zadaj za odrom — skrit Nedbal. Kvapil — Nedbal — Wenig . . . Polna hiša. Gospod Shakespeare, izvolite pogledati! „Kar hočete" (Večer tri Kralovi). Še vedno ljudski ciklus. Tukaj pa — ne vem. Morda preveč živi v meni to, kar smo hoteli mi od „Kar hočete". Tam, v Pragi — hec - poskoki. Malvolio - Zakopal — Rogoz. Jaz potegnem paralelo. Bratci iz Ljubljane — Bog Vas živi! . . . Potem: Capek. S čudovito storijo o „zadevi Makropulos". Vsebina presneto zanimiva. Kako ostane človek mlad. Tri sto let. Pomislite: Tri sto — let. In tam med temi ljudmi naše dobe se giblje dama, prelepa — in, strela jo ubij — je stara tri sto let, poznala je Robespiera in ve, da so se mu potile noge, Dantona . . . Lola Mon-tez . . . Marty — Dostalova . . . Zopet Dostalova — vsa drugačna . . . Od Boga obdarjena. Še eden . . . Zakopal . . . Spomin na to, kar bi moralo že davno umreti . . . Diven . . . Neprekosljiv . . . Da potegnem črto in naredim sumo. Vinogradsko gledališče dela name vtis, recimo kot Burgteater. Solidno, resno, stremeče navzgor. Vsako leto doživim tam presenečenje ... In jaz doživljam redno presenečanja. Poznam ... in sem namazan z vsemi žavbami! Pa vendar. Na Smidiovu Švandovo divadlo. Vse prenovljeno, pomlajeno kot dekle v pomladanski obleki. Po stenah, v auditoriju med špi-častimi ornamenti, figurice Hamleta, Mariše in druge odlične gospode, ki prihaja v tem teatru do besede. Nad portalom relief moške glave ... Jaz ugibam kdo bi to bil. Edino gospod Švanda sme to biti . . . Morda njegov oče . . . ded, magari praded. Nad portalom Svandovega gledališča nima prostora nihče drugi kot gospod Švanda. V tem teatru se mi zdi vse novo. Saj komedija, ki jo igrajo, je nova. Ko jo gledam jaz, je že tako nekako tridesetič zdrknila preko večera. „Velbloud uehem jehly“ Fr. Langera. Kapitalna zadeva. — 18 — Jaz se smejem na ves glas . . . Redkostna komedija. Zrcalo. Človek se čuti tako svobodnega — ne, ne, osvobojenega od vseh skrbi. Seveda za kratek čas. Svandova večno mlada in prijetna Kadlec ... O, čakajte: Živijo Nedošinska, bis, bis pane Pešta — vi, „nezaplatili životu vsemi svymi životnimi sdiopnostmi ... biiiis!" Tam, kjer je začetek kariere vsakega velikega češkega igralca, še vedno igra . . . „Pištekarna“ — zgodovina češkega gledališča, bodoči Vojani, Destinove . . . Pozimi domuje tam Vinogradska opera. Sedaj pa so gostje iz Nusel: „Venoušek a Stažička", zgodba porednega fantiča, presneto prebrisanega kampelca. Po domače „hec“. V areni Smiehovske gostuje znamenitost praška. Ferenc Futurista. Ves grotesken, „za ubit“ komičen. Ima Ferenc Futurista še drugo ime — František Fiala. In kot tak je član Vinogradskega teatra in človek skoraj ne bi verjel, da je to mogoče — en in isti človek. V Vinogradskem gledališču igra resne vloge — resno in z uspehom . . . Skoraj ne bi verjel, če ne bi videl ... V „Uraniji“, naša znanka gospa Setrilova — leta so šla mimo nje . . . Večno mlada, prijetna „Laska bdi“— tudi v ljudskem ciklusu. Komedija iz prejšnjih časov . . . Zabavna. Dovolj lahno igrana. Mnogo dobrih sil . . . Gospa Blažkova — jaz vem za vas. V nemškem gledališču (v majhnem na Havličkovem nam., v dvorani hotela) tragira Rahel Sanzara. V „Leonori“. Drama žene — moderna. Sanzara — velika igralka, elementarna . . . Cisto svoje vrste . . . Cel večer samo Rahel Sanzara — drugo ni bilo slabo — a za takega gosta vse premajhno. Prvi toni čudni, treba, da se človek navadi na njen organ. Potem vulkan, blesk elementarne individualnosti . . . Višegradska skala je letos oživela. To se pravi, spomnili so se je in počastili tako kot zasluži. Sokolska obec uprizarja tam „Ustoličenje Libuše“, pravljico iz davnih dni, slavnih vitezov, slavne češke dobe. O mraku, ko se vidi na nebu že Rimska cesta in vse poletne zvezde, takrat plovejo vsi pasažirski parniki in parnički proti bregu, ki stoji Libušni skali nasproti. Skala sama je grad. Nanovo postavljen, pobarvan, prepleskan, resničen in živ. Na bregu desettisoči ljudi ... Na zvok trobente zažari grad v luči močnih reflektorjev, zraste iz noči in dejanje se prične in v lepo noč nosi topel zrak petje Destinove . . . zbore ogromnih mas in vrisk pozaun in pauk . . . Potem vstane pred nami vizija Libuše — Praga v zelenih pasovih reflektorjev ... Na Višehradu, baklje, apoteoza: Bratry budte, pevni budte, svorni by naš narod všky prekonal, krev stejna at se krvi stejnou snoubi a v lasce bratrske vzdy druh druha zna . . . Večer, ob katerem se lahko spozna mnogo zdravja, spoštovanja in ljubezni. — Gori na Višehradu umirajo, baklje — Libuša je spet odjezdila na svojem belcu. Košček pravljice. Ko je končana, hiti desettisočglava množica domov peš, s parniki, čolniči . . . Stopa se po nogah, vrisk, krik . . . Eden mi je stopil na levi čevelj . . . Temeljito, da sem videl vse svetnike, z gospo Libušo vred . . . (Dalje prihodnjič.) — 19 — Repertoar gledališč v Jugoslaviji.* I. Narodno pozorište v Beogradu. (Od 25. avgusta do 30. septembra, skupaj 36 predstav.) a) Drama: Shakespeare: Kar hočete (2krat); Shakespeare: Rihard III. (l); Veselinovič-Brzak: Cido (3); Milkovič - Sremac: Ivkova slava (1); N. Jevrejinov: Glavna stvar (1); B. Shavv: Zdravnik na razpotju (1); V. Pežinski: Ašantka (3); Popovič: Pokondirena tikva in Dragaševič: Hajduk Veljko (1); Nušič: Nahod (l); Nušič: Sumljivo lice in Nušič:' Svjetski rat (l); Bataille: Naga žena (l); Dodee: Sappho (l); Lenor-mand: Promašeni životi (l). b) Opera: Tosca (2), Onjegin (2), Brivec sevilski (2), Traviata (1), Židinja (2), Rigoletto (1), Lakme (3), Prodana nevesta (1), Pagliacci in balet (1), Madame Butterfly (1), Mokranjčevo veče (1). Cene beograjskega gledališča: Drama. Lože: 125 do 85 Din, parterni sedež: 25 do 18 Din, stojišče zadnje galerije: 5 Din. Opera. Lože: 275 Din (navadno povišano 300 Din, slavnostna predstava 1000 Din) do 190 Din, parterni sedež: 60 do 45 Din, stojišče zadnje galerije: 10 Din. II. Narodno kazalište v Zagrebu. (Od 19. avgusta do 30. septembra, skupaj 47 predstav.) a) Drama: Gogolj: Ženitev (1); Gogolj: Revizor (2); Kosor: Požar strasti (4); A. Cana: Volkodlak (l); Labiche-Michel: Florentinski klobuk (2); Jevrejinov: Glavna stvar (3); Ogrizovič: Hasanaginica (1); Moliere : Žlahtni meščan (2); Ibsen: Peer Gynt (2); Lenormand: Promašeni životi (1); Flers-Caillavet: Zeleni frak (1). b) Opera: Nikola Šubic Zrinjski (1), Carmen (2), Baletni večer (Šeherezada itd.) (l), Prodana nevesta (2), Aida (l), Pikova dama (2), Lakme (1), Brivec sevilski (2), Baletni večer (Copelia itd.) (1), Borodin: Knez Igor (2), Baletni večer (Petruška itd.) (2), Snjeguročka (1), Rigoletto (1), Louise (1), Madame Butterfly (1), Mozart: Don Giovanni (1), Strauss: Kavalir z rožo (1), Pagliacci in Labudje jezero (1), Salome (l), Donizetti: Don Pasquale (1). Cene zagrebškega kazališta: Drama. Lože: 140 do 60 Din, parterni sedež: 35 do 18 Din, stojišče zadnje galerije 3 Din. Opera. Lože: 300 do 120 Din, parterni sedež: 80 do 40 Din, stojišče zadnje galerije 5 Din. (Dalje prihodnjič.) * Da se cenjeno občinstvo spozna z repertoarjem gledališč v naši državi, bomo priobčevali vsak mesec skupni mesečni seznam vseh uprizoritev vseh večjih jugoslovanskih odrov. - 20 - Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. Kavai>na, slaščičarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari tpg št. 21 TRdOVSK/1 B/1NKA, D. o. LJUBL]«Nft, ŠELENBURGOVA UL. 1 IZVRŠUJE VSE BrtMČHE TRnN$AKCI)t NH)K U L«MTP1E|E „Orient“ , družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO POVŠE uglaševalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 mednarodna transportna in komisijska družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31 — Maribor, Rakek, Jesenioe Naalov /.a brzojatke: _ AdrijMftpedk — Tekoči računi: Zadružna goapodaraka banka — Interurbanaki telefon lit. 721 Mednarodni transporti — Prevoz vsakovrstne robe — Vskiadlščanje robe — Komisija Carinsko posredništvo — Transportno osiguranje — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in zveie v vseh večjib trgovskih centrih tu/emstva in inozemstva Založna knjigarna Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg ‘ira»b* Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. Ib A* Sl W IMTMJC + /Al ilV|»HO* II) MODNA.+ TtGC\ PSA.* Z/\+D A AAtHN ♦ GCS P € D E ♦ Urejuje Fran Lipah. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.