IP
DROG
PORTOROŽ
INTERNA IZDAJA	št.	3	maj	1995
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.o.o. Portorož. List urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 11(X) izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. TISKANO NA EKOLOŠKEM PAPIRJU.
STRATESKI POSLOVNI NAČRT -IZKORIŠČENA ALI ZAPRAVLJENA PRILOŽNOST?
S tokratno številko Našega glasa uvajamo posebno prilogo “Strateški poslovni načrt Droge Portorož". V njej Vam bomo poskušali predstaviti posamezne elemente in najpomembnejše povzetke oziroma zaključke strateškega poslovnega načrta (SPN).
Tokrat Vam v krajšem prispevku predstavljamo aktivnosti iz jeseni 1994, ki so pomenile 1. fazo izdelave SPN in sicer pripravo in izdelavo osnovnih smernic, oblikovanih v strategijah, poslanstvu in viziji DROGE Portorož. Sama priloga je zbir najpomembnejših izhodišč strateškega načrtovanja sprememb.
Kot vsaka aktivnost, ki prinaša spremembe, je tudi SPN vnesel nekaj nemira v podjetje. Marsikomu ni jasno, kako koristne bodo te spremembe in kolikšni bodo stroški. Nekaj pa zagotovo drži - SPN mora biti odgovor na zunanje priložnosti in nevarnosti, a tudi odgovor na notranje slabosti in prednosti. Vsekakor pa mora končno poročilo SPN pomeniti Drogino konkurenčno prednost, predvsem v smislu določitve tistih poslovnih področij in tistih aktivnosti, s katerimi se bo Droga ukvarjala v drugi polovici devetdesetih let.
Urednica
POSLOVNI REZULTATI
KAKO SMO POSLOVALI V PRVEM TROMESEČJU LETOŠNJEGA LETA
Z letošnjimi poslovnimi rezultati tako fizičnimi kot finančnimi ne moremo hiti zadovoljni, saj precej zaostajajo za postavljenimi cilji. Tako smo prodali na slovenskem trgu 20% manj kot lani v istem obdobju in izpolnili plan le 22%. To pomeni, da smo prodali za cca 300 ton izdelkov manj kot znašajo 3/12 plana, izpad pa je v glavnem pri kavi. Ocenjujemo, da je vzrok v zalogah kave iz decembra 94 tako pri trgovcih kot pri potrošnikih.
Marec in april sta bila v mejah normalne prodaje, vendar bo izpad prvih dveh mesecev težko nadomestiti, še posebno, ker se potrošniki zaradi padca vrednosti lire ponovno usmerjajo v nakupe v Italijo.
Izvoz sicer kaže boljše rezultate, vendar to velja le za prodajo na bivše jugoslovanske trge, kamor smo izvozili 77% vsega letošnjega izvoza. Izvoz na ruski trg trenutno ni interesanten, v Rusiji že tako dosegamo nižje cene, sedaj pa so te še nižje zaradi padca vrednosti dolarja (izvozne cene za ruski trg so namreč v ameriških dolarjih).
Vrednostno smo s prodajo doma iztržili 1,5 milijarde SIT, v izvozu pa 0,370 milijarde SIT Finančni rezultat prvega tromesečja pa je čisti dobiček v višini 61 milijonov SIT.
Proizvodnja se je gibala globalno v enakih okvirih kot prodaja, s tem da so se nekateri proizvodi delali na zalogo in sicer v Gosadu zaradi izvajanja vzdrževalnih del v proizvodnji v aprilu, v Argu pa so naredili na zalogo paštete za pokrivanje potreb v juniju, ko bodo montirali novo linijo.
V	Začimbi je bila v tem obdobju realizirana investicija v pakirni stroj za lOOOg kavo in v ekološko ureditev odpadnih snovi pri kavi in sicer z nabavo briketirke.
Maruša PEČNIK
NAS GLAS ODGOVARJA
Vprašanje:
Kaj lahko naredim z ostankom na certifikatnem računu?
Odgovor:
Mnogim je na certifikatnem računu ostalo le še nekaj tisoč tolarjev. Tudi ta ostanek lahko vložite v delnice.
Če imate več kot tisoč tolarjev, se lahko odločate med investicijskimi skladi, ki še zbirajo certifikate. Vrednost delnice vseh investicijskih skladov je 1000 tolarjev in se ne spreminja. Morda imate dovolj tudi za nakup delnice katerega izmed podjetij, ki se lastninijo. V obvestilih o javni prodaji podjetij, ki jih najdete v dnevnikih, je zmeraj navedena tudi cena njihove delnice. Preostanek na cerifikatnem računu je treba porabiti do konca tega leta.
Če pa imate na računu manj kot 1000 tolarjev, jih žel ne morete uporabiti. Vlagate namreč lahko samo zneske, ki so večkratniki števila tisoč.
DROGA MADŽARSKA
PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO
Nastop Droge na Madžarskem je bil pogojen s strateško nujo po iskanju nadomestnih trgov za izgubljene trge bivše Jugoslavije. V pivi fazi smo razmišljali, da bo preko tega trga mogoče aktivno obdelovati trge bivše Jugoslavije tako v prodajnem kot tudi v nabavnem smislu.
V	maju 1992 smo z dvema partnerjema iz Madžarske ustanovili podjetje Droga Hungaria Kit. v mešani lasti. 51 % kapitala je vložila Droga, 49 % ostala partnerja.
Struktura lastnine se je zaradi določenih problemov z enim od partnerjev konec leta 1992 spremenila tako, da je sedaj 76 % last Droge in 24 % last enega partnerja.
Asortiman izdelkov, ki se je v dogovoru z madžarskim partnerjem pričel tržiti na začetku, je bil kasneje spremenjen skladno z ugotovitvami in tržnimi cilji. Osvajanje novega trga predstavlja na začetku predvsem veliko finančno naložbo z visokim rizikom, ki jo spremljajo visoki zagonski stroški in nizki prodajni efekti.
Ugotovilo seje, daje madžarski trg kljub veliki odprtosti eden težjih, tako zaradi jezika kot zaradi pristopa. Ljudje, ki so vodili firmo, so se zavedali, da so izpostavljeni velikemu izzivu in istočano tveganju, ker je bila tu že prisotna močna evropska konkurenca. Mi smo nastopali kot nov nepoznan proizvajalec, naši izdelki so bili jezikovno neprilagojeni tujemu trgu.
Droga je morala razumeti, da je situacija bistveno drugačna kot v
Sloveniji in da ne bo več v monopolistični poziciji. Veliko tujih proizvajalcev si lahko privošči dolgoročno planiranje (promocijo, cene) ter investicijo v kadre. Prav to smo zanemarili že na začetku. Prodor na trg smo želeli doseči samo s cenovno politiko, ne pa z marketingom, kar je pri nekaterih trgovcih izzvalo dvom o kvaliteti in postavilo pod vprašaj resnost
našega podjetja. Bili smo malo mačehovski. Začelo se nam je maščevati, da nismo vlagali v reklamo. Tečajne razlike in inflacija so naredili svoje tako, da smo že prvo leto pridelali za 35.683 DEM izgube.
Ta trend se je nadaljeval v letu 1993 in 1994 tako, da celotna izguba kumulativno znaša 63.772 DEM. Sicer je 89 % celotne izgube posledica negativnih tečajnih razlik, ostalo pa lahko pripišemo nepravilni cenovni politiki, odpisom itd.
Po toči zvoniti je prepozno. Ocenili smo, da moramo vzroke za take rezultate poiskati doma in to smo tudi storili. Ocena je, da bi pred leti vložek 1 ()().()()() DEM v reklamo-marketing zagotovil isti rezultat kot danes 1.()()().()()() DEM, česar pa si
glede na predvidevanja na tem trgu ne moremo privoščiti, zato smo se odločili najprej za postopno, nato pa za definitivno zapiranje firme Droga Hungaria.
V	slabem je tudi nekaj dobrega. V tem času smo uspeli dobiti cenovno izredno zanimive nabavne poti za surovine, kar moramo dolgoročno negovati. Ohranili bomo tudi kontakte s kupci, ki so spre-izdelke.
Dogovarjamo se tudi za možnost plasmaja naših izdelkov preko zastopni-skratka aktivnosti še vedno tečejo, ne nameravamo se definitivno umakniti z madžarskega trga.
Sam umik in zapiranje firme pa je večplastno dejanje in sicer formalno pravno, usklajeno z madžarsko zakonodajo, in vsebinsko - kar pomeni razprodajo zalog ter izterjavo že zapadlih in novonastalih terjatev. Ta postopek je malo daljši, vendar aktivnosti na tem področju tečejo.
Tudi kadrovsko so stvari minimizirane. Trenutno zaposlujemo samo eno osebo, ki opravlja administrativne posle in skrbi, da so prilivi prenakazani matičnemu podjetju.
Dosedanji direktor je zaprosil za sporazumno prekinitev delovnega razmerja in vse posle zapisniško predal gospe Eržiki.
Zavedamo se, da so take odločitve boleče, vendar boljša je hitra boleča preventiva, kot pa še težja kurati-va.
Davorin ADLER
jeli nekatere naše
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
“Ali ni kraja, ki se mu pravi nebo? Ne Jonatan, takega kraja ni. Nebo ni kraj in tudi ni čas. Nebo je to, da si popoln. ”
Richard BACH: Jonatan Livingston galeb
NI DOVOLJ, CE GOVORIMO, DA SMO DOBRI. POKAŽIMO TO!
Poročilo o dosedanjem delu na projektu “Postavitev sistema kakovosti v skladu s standardi ISO 9001 ”
Silno težko je napisati tako poročilo, ki hi ljudi pritegnilo k branju, saj si pod “poročilom” vedno predstavljamo nekaj suhoparnega in nekoristnega. Bodimo tokrat vsaj malo radovedni in skušajmo zvedeti, kaj vse se je dogodilo v dohrem letu dni na področju omenjenega projekta.
Naj vas spomnim, da smo o začetkih aktivnosti pisali v lanski aprilski številki Našega glasa. Takrat smo obširno razložili, kaj
je celovito obvladovanje kakovosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001, predstavili smo vsebino projekta, njegove naloge in cilje ter način dela.
Od takrat do zdaj so posamezniki vložili veliko dela in truda v pripravo dokumentov (to so Poslovnik kakovosti, organizacijski predpisi in navodila za delo), kjer je natančno opredeljen sistem kakovosti. V njih so določene naloge in odgovornosti
posameznikov, opisan je tudi način dela za posamezne procese. Na prehrambenem področju moramo upoštevati poleg splošnih zahtev organizacijskih standardov ISO 9001 tudi zahteve veljavne domače oz. evropske zakonodaje.
Do zdaj je bilo izdelanih že veliko organizacijskih predpisov in navodil za delo. Obstoječi način dela pa je že dopolnjen s spremembami in izboljšavami, s čimer bo zagotovljeno boljše obvladovanje kakovosti.
Organizacijski predpisi na nivoju podjetja obravnavajo sistem kakovosti za skupna področja (nabava, prodaja, razvoj, kontrola, skladiščenje, reševanje reklamacij, metodologijo itd.).
Obvladovanje kakovosti postopkov v proizvodnji pa je opisano v organizacijskih predpisih za posamezne proizvodne programe v PC-jih, ki vključujejo tudi vzdrževanje delovnih sredstev. Spremljajo jih ustrezna navodila za delo in varno delo ter kontrolo.
Najdlje so pri delu napredovali v PC Začimba, kjer imajo pripravljeno že vso dokumentacijo, potrebno jo je le še “izpiliti”. Veliko dokumentacije je pripravljeno tudi v PC Zlato polje. V obeh PC-jih seznanjajo proizvodne delavce z nastajajočo dokumentacijo in sproti prenašajo spremembe oz. izboljšave v vsakdanjo prakso. To pa je bistveno za dosego zastavljenih ciljev.
Prav tako postopoma nastaja ustrezna dokumentacija tudi v ostalih PC-jih in službah (trženje, informatika, laboratoriji itd.)
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
Sistem kakovosti bomo uspešno vzpostavili le, če bomo spremenili način razmišljanja in obnašanja, zato pa je potrebno stalno usposabljanje.
Prav zato smo v tem času veliko pozornost posvetili izobraževanju za kakovost, bilo je več kot dvajset informativnih predavanj in razgovorov o sistemu kakovosti v vseh organizacijskih enotah, dve izobraževanji za vodstvo, šestnajst zaposlenih je opravilo tečaj interne presoje, kjer so se podrobneje seznanili z zahtevami sistema kakovosti. V letošnjem letu se izobraževanje nadaljuje. V PC-jih poteka usposabljanje in seznanjanje vseh zaposlenih s sistemom kakovosti in z njihovo vlogo v tem sistemu.
Terminski plan aktivnosti v zvezi s projektom določa, da morajo biti vsi organizacijski predpisi ter navodila za delo izdelani in sprejeti do 30. junija, Poslovnik kakovosti pa do 30. julija. Pomembno je, da vse to uvedemo v vsakdanjo prakso do 30. oktobra. Šele takrat bodo ustvarjeni pogoji za presojo, ali je postavljeni sistem ustrezen.
Kot vodja projekta se najlepše zahvaljujem vsem tistim posameznikom, ki projekt razumete kot možnost za izboljšan je svojega dela in ste se vključili z. vso resnostjo v njegovo izgradnjo ter samoiniciativno sodelujete pri uresničevanju zastavljenih ciljev.
S postavljanjem sistema kakovosti v skladu s standardom ISO 9001
nastajajo šele osnovni temelji gibanja, ki se mu pravi KAKOVOST in je najpomembnejša vrednota DROGE - kot smo zapisali v dokument Politika kakovosti.
Delo na projektu, ki bo tekel do trenutka, ko bodo ustvarjeni pogoji za pridobitev certifikata o sistemu kakovosti, še zdaleč ne bo zaključeno.
Ko je sistem kakovosti postavljen in uveden, ga moramo vzdrževati in sta In o dograjevati.
Maruša LENARČIČ
SISTEM KAKOVOSTI JE PROCES STALNIH IZBOLJŠAV
kotiček
spj.q£Čf>nie
*jEW*V«.OVO'iT;
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VPIŠITE NOVO ŠIFRO V ZDRAVSTVENO IZKAZICO
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju RS (Ur. 1. RS, št. 9/93) je vnesel nekaj sprememb tudi v izpolnjevanje zdravstvenih izkaznic.
Če ste v zadnjem času obiskali zdravnika, vas je sestra verjetno opozorila, da si morate ažurirati zdravstveno izkaznico. Ker je sprememba takšne narave, da si boste lahko manjkajoči podatek VPISALI KAR SAMI, vas o spremembi obveščamo preko časopisa.
Podatek, ki je NOV in OBVEZEN, je podlaga za zavarovanje. Delavci imamo določeno šifro 0100, družinski člani, ki so zavarovani po nas, pa šifro 0177.
Šifro vpisujemo na mesto, kjer so v zdravstveni izkaznici navedeni podati o zavezancu za prispevek (Glej sliko).
Podatki o zavezancu za prispevek		Potrjuje skupnost
Ime •£/$■ DZo<jE o/o	8	
Registrska številka /	Šifra dejavnosti	
	o.{ 2^55	
Ime \/ s 3 ELA i/£C		
Podatki o zavezancu za prispevek		Potrjuje skupnost
Ime £* $ £20 j E o/??		
Registrska številka '' So^ol ^So-a	Šifra dejavnosti c,f 3c	
Ime j/ c L		Q AJ
78. členu Zakona tudi določa 8-dnevni rok za javljanje vseh sprememb, ki so nastali med zavarovanjem zavarovane osebe.
Ugotavljamo, da nam ne javljate redno sprememb predvsem za družinske člane - otroke, ki so zavarovani po vas. Za potrditev zdravstvene izkaznice je potrebno za otroke starejše od 15 let priložiti potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto.
Prosimo vas, da nam redno javljate tudi spremembe naslovov.
Za vse dodatne informacije so obrnite na Kadrovsko službo, telefonska številka 71-590.
Kadrovska služba
SVET DELAVCEV
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb, ne glede na obliko lastnine.
PRISTOJNOSTI SVETA DELAVČEVIH) ZAKONU
Sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe se preko sveta delavcev uresničuje na naslednje načine: -z obveščanjem,
-s skupnim posvetovanjem,
-s soodločanjem,
-s pravico zadržanja odločitve delodajalca.
Obveščanje:
Delodajalec mora obveščati svet delavcev predvsem o vprašanjih, ki se nanašajo na:
- gospodarski položaj družbe,
- razvojne cilje družbe,
- stanje proizvodnje in prodaje,
-splošni položaj panoge,
- spremembo dejavnosti,
-zmanjšanje gospodarske dejavnosti,
- spremembe v organizaciji proizvodnje,
- spremembe tehnologije,
- letni obračun in letno poročilo,
- druga vprašanja na podlagi dogovora.
Delodajalec mora v primerih od 5. do 8. alineje svet delavcev obvestiti pred sprejemom dokončne odločitve.
Skupno posvetovanje:
Delodajalec mora 30 dni pred sprejemom odločitev obvestiti svet delavcev in najmanj v roku 15 dni pred sprejemom odločitev zahtevati skupno posvetovanje glede statusnih in kadrovskih vprašanj družbe, ki so:
- statusne spremembe,
-prodaja družbe ali njenega bistvenega dela,
-zaprtje družbe ali njenega bistvenega dela,
-bistvene spremembe lastništva,
- potrebe po novih delavcih,
-sistemizacija delovnih mest,
- razporejanje večjega števila delavcev izven družbe
(10% delavcev),
- razporejanje večjega števila delavcev iz kraja v kraj,
- sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja,
- zmanjšanje števila delavcev,
-sprejem splošnih pravil o disciplinski odgovornosti.
Soodločanje:
Delodajalec mora svetu delavcev predložiti v soglasje predloge odločitev v zvezi z(s):
-organizacijo in izvajanjem ukrepov varnosti pri delu,
- določitvijo ukrepov za preprečevanje poškodb pri delu in obolenj v zvezi z delom,
-osnovami za določanje o izrabi letnega dopusta in odločanje o drugih odsotnostih z dela,
- merili za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev,
- kriteriji za nagrajevanje inovacijske dejavnosti v družbi,
- razpolaganjem s stanovanjskim skladom, počitniškimi zmogljivostmi in drugimi objekti standarda,
- kriteriji za napredovanje delavcev.
Delodajalec mora v 8 dneh pridobiti soglasje sveta delavcev tudi, če imajo odločitve iz 5. do 8. alineje, naštete pri obveščanju in skupnem posvetovanju, za posledico povečanje ali pomanjšanje števila delavcev, če gre za večje število delavcev.
Svet lahko zavrne soglasje le, če predlog ne vsebuje predloga programa o razreševanju presežnih delavcev ali če so razlogi neutemeljeni.
Svet delavcev mora predloge obravnavati in se do njih opredeliti v 8 dneh od predložitve v soglasje. Delodajalec ne sme sprejeti odločitev , če je v 8 dneh po predložitvi svet delavcev zavrnil soglasje.
Pravica zadržanja odločitve delodajalca:
Svet delavcev ima pravico s sklepom zadržati posamezne odločitve delodajalca in sprožiti postopek razreševanja medsebojnega spora v 8 dneh od dneva, ko je bil obveščen o sprejemu odločitve delodajalca:
-če delodajalec predhodno ne obvešča sveta delavcev (v primerih od 5. do 8. alineje-obveščanje),
-če ne upošteva določil o skupnem posvetovanju.
Delodajalec ne sme izvršiti odločitve do dokončne odločitve pristojnega organa.
SVET DELAVCEV
Delavski svet je na svoji 10. redni seji, ki je bila 11.04.1995, razpisal volitve v SVET DELAVCEV DROGE.
VOLITVE BODO 13.06.1995
Na isti seji je bila imenovana volilna komisija, zadolžena za izpeljavo volitev.
V Drogi je zaposlenih več kot 600 delavcev, zato bomo v Svet delavcev Droge VOLILI TRINAJST ČLANOV. Volili jih bomo s tajnim in neposrednim glasovanjem.
Mandat članov sveta delavcev traja štiri leta, lahko pa po štirih letih iste člane ponovno izvolimo.
Volilna komisija seje najprej lotila kandidacijskega postopka, ki seje, glede na datum objave volitev, zaključil 12.05.1995.
V tem postopku so sodelovali zaupniki sindikatov v družbi, člani delavskega sveta in člani volilne komisije.
Komisiji je bilo predloženo 19 predlogov kandidatov za člane sveta delavcev. Predlogom kandidatov so bili priloženi podpisi delavcev (potrebnih je bilo najmanj 50 podpisov), ki so kandidate predlagali, in pisne izjave kandidatov, da se s kandidaturo strinjajo.
Volilna komisija je preverila, če so predlogi kandidatov v skladu z zgoraj omenjenim zakonom in če so bili predlogi pravočasno vloženi.
Lista predlaganih kandidatov za člane sveta delavcev je na vpogled na oglasnih deskah v Drogi.
DOGODKI
PRIŠLI - ODŠLI
od 1.4.1995 do 30.4.1995
PRIŠLI:
delovno razmerje za določen čas
PAVIČEVIČ BOŽANAproizv. del. III. v PC ARGO
ZIRDUM NADA
MATKO DRAGA
KONČAN MARIJA
ERLIČ DRAGINJA
SKONČNIK BARBARA
OROSHITEREZA
HRIBAR TOMAŽ vzdrževalec II. v PC SOLINE
HORVAT ALAN skladiščni del. v SKUPNIH SLUŽBAH
GRGUREVIČ EDVARD proizvod, del. I. v PC ARGO KUSSEL MATJAŽ vzdrževalec II. v PC ARGO
ODŠLI:
potek delovnega razmerja za določen čas
KLABOT DORIS proizv. del. III. v PC ZAČIMBA,
STANIČ LJILJANA administrator I. v SKUP. SLUŽBAH
ŠKRABA JAKEC proizvod, del. II. v PC SOLINE KRT MIRKO proizvod, del. I. v PC ARGO GRGUREVIČ EDVARD proizvod, del. I. v PC ARGO
30.4.1995 je bilo v DROGI zaposlenih 695 delavcev, od tega 337 moških in 358 žensk. V delovnem razmerju za nedoločen čas nas je zaposlenih 645 delavcev, v delovnem razmerju za določen čas pa 50 delavcev, od tega dva pripravnika.
V	DROGA HRVATSKA je bilo v mesecu aprilu zaposlenih 18 delavcev.
Kadrovska služba
PLAČE
Zamudili smo vlak...
Pisati ali ne pisati - o plačah?! Daje kaj pisati o plačah, o tem ni dvoma...
In če pisati, kaj pisati. “Če boš pisala o plačah boš samo ljudi razburila”, mi je dejala ena od sodelavk.
In če ne bom pisala, se ne bo zgodi-
lo	niti to. In kdo pravi, daje razburjenje vedno negativno, slabo? Mogoče bo iz tega celo kaj kruha več. Torej, pišem! Navsezadnje lahko urednica Našega glasa reče NE.
Kaj je plača ?
Plača bi morala biti CENA (vrednost) dela, ki ga opravljamo. S svojim delom delamo - ustvarjamo denar, in delček tega denarja bi morali dobiti kot plačo. Toda, ali je tako? NE. Iz preprostega razloga, ker nam ceno za delo določa država. In ta jo je zapisala v KOLEKTIVNIH POGODBAH. Cene za delo v kolektivnih pogodbah so nizke, tako nizke, da bi morale žaliti vlado vsake države. Pri nas pa poslušamo, da so plače v državi najvišji strošek... in preživeti s 43.000 SIT bruto ni samo težko, ampak tudi žaljivo.
Vsakdo, ki dnevno dela osem ur koristnega dela, bi moral dobiti toliko plače, da bi mesec preživel brez vsakodnevnih skrbi - kupiti ali ne otroku banane.
PRIMERJAVA : košarica življenjskih potrebščin, Slovenija.
Potrdili boste, da si velika večina ljudi “življenjske košarice” ne more privoščiti. CENE ZA DELO in KOŠARICE še zdaleč niso usklajene.
Usklajena pa v državi gotovo ni še ena zadeva: gibanje cen za življenjske stroške in statistični podatki o gibanju (beri večanju) življenjskih stroškov. Saj veste tisto :”Če se bodo zvišale cene za življenjske stroške, se bodo povečale tudi plače” Kje pa! Vsak dan smo priča istemu - za 1000 SIT dobimo vsak dan manj hrane, pa četudi hodimo vedno v isto trgovino. Za statistiko pa cene komajda leze-
jo gor, tako počasi se dvigajo, da večanje plač ne pride v poštev!
Ondan je nekdo med nami dejal : DOBIŠ PLAČO IN VIDIŠ I)A NE GRE PRAV NIČ GOR, ZATO ZAČNEŠ MANJ DELATI IN SE TI ZAZDI, I)A GRE PLAČA GOR! (Tolažba, čeprav jalova).
Država torej “dirigira”, kakšne plače naj imajo delavci (v tem primeru državni poslanci in direktorji niso delavci, ne vem zakaj, ampak niso). Z vidika mojega razumevanja tržnega gospodarjenja bi moralo biti tako, da kdor dobro, dela ima tudi dobro plačo!
Država nas pri plačah enači, tako pridne - sposobne, pridne - nesposobne, lene - sposobne, in lene -nesposobne. Tako država. Da. Vendar država “mora “ tako delati. Saj gre za že opevano prehodno obdobje, ko moramo dobiti državno suverenost in podobno. Vendar država dopušča (ne recite, da tega še niste vedeli), da si po svoje pomagamo... da si najdemo izhode.Če smo uspešni, pa sploh. In kakšne izhode si poiščemo v DROGI? Minimalne plače, po kolektivni pogodbi, kadar nam gre slabo, kadar nam gre bolje, ko nam gre še bolje ... vedno po kolektivni pogodbi! Da izgleda malo več, spremenimo delovni učinek v
redno plačo, razdelimo 13. plačo za zdravstveno zavarovanje, novoletni bon... Še dobro, da nas o plačah nihče nič ne vpraša, kajti odgovori bi bili enaki, kot jajce jajcu podobni. Dobimo regres za letni dopust, kolikor je možno malo zato, ker ne vemo, kakšen bo zakon... in to ob polni vreči dobička. Ta pa mora čakati, kaj bodo rekli oni, kaj bo reklo 6000 delničarjev?! In tudi to zategadelj, ker je to zakon! ZAKON, ZAKON, ZAKON!
Saj ne rečem, da ni manjših plač kot so v DROGI. So in celo veliko jih je. NI pa veliko več tako dobrih podjetij, kot je DROGA, in zato bi morali imeti tudi plače kar precej višje od mnogih. In sedaj je še čas, da jih povečamo, pravijo ljudje. Ampak jih ne bomo. ZAMUDILISMO VLAK, še dodajo. V DROGI ni samo kvaliteta tradicija, tudi zamuditi vlak za povečanje plač je ustaljena navada.
Kaj storiti? Za ljubi mir v naši hiši, za kvalitetnejše delo, za višjo produktivnost. Glede na sistem obračuna plač, ki nikakor ni preprost, bi morali imenovati SKUPINO DELAVCEV
-	TIM, ki bi spremljal možnosti gibanja višine plač. Tako pa smo priča, da sindikati trdijo eno, strokovna služba drugo, delavci pa smo vedno bolj nezadovoljni. Ali res mora biti tako?
Dragica MEKIŠ
STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT
STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT DROGE PORTOROŽ
Jeseni leta 1994 smo pričeli z izdelavo poslovnega načrta podjetja DROGA PORTOROŽ. Najprej smo se lotili oblikovanja strategij podjetja, katere pa je moč postaviti le, če dobro poznamo samega sebe (podjetje, proizvodni program, razvojne možnosti,...) in okolje, v katerem delujemo (trg, potrošnike oz. naše kupce,...).
Prva faza delaje bila izdelava analize obstoječega stanja v podjetju, izhajajoč iz marketinške ocene in stanja na trgu. To smo izdelali s pomočjo znanih analitskih metod, kot so : PORTFOLIO in SWOT analize.
Celoten postopek smo izvedli na ravni celotnega podjetja ter za posamezne poslovne programe (KAVA, ČAJI, ZAČIMBE, SOL, MESNI PROGRAM, ŽITARICE, ZELIŠČA, DODATKI JEDEM, ZELENJAVNI PROGRAM, PROGRAM OSTALO (sladkor, živilski plodovi, napitki,...).
Najprej smo opravili portfolio analizo, kije temeljila na petih matrikah, za katere smo zbrali naslednje podatke:
• stopnja rasti trga za posamezne poslovne programe
• relativni tržni delež na trgu posameznih poslovnih programov in skupin proizvodov
• največji konkurent na trgu
• vrednost in dinamika prodaje za leto 1992, 1993 in 1994 po količinah in vrednostih
• ocena konkurenčnega položaja in privlačnosti trga
• faza življenjskega cikla, v kateri se nahaja posamezen poslovni program in skupina proizvodov.
Prav tako smo ocenjevali medsebojno odvisnost poslovnih programov, kar je pokazalo, daje kot osnovno enoto analize pomembneje proučevati poslovne programe kot pa profitne centre.
Nato smo izdelali SWOT analizo, s katero smo ugotavljali prednosti in slabosti podjetja in posameznih poslovnih programov, glede na okolje (primerjava s konkurenco).
Prav tako smo ugotavljali priložnosti in nevarnosti, s katerimi smo soočeni že danes ali pa jih predvidevamo v bližnji prihodnosti.
Glede na dobljene rezultate analiz in ocen stanja v podjetju in na trgu smo nakazali vizijo podjetja, ki je osnova za oblikovanje strategij na ravni celotnega podjetja DROGA in posameznih poslovnih programov.
Zadnja faza dela, ki je v teku, je izdelava strateškega poslovnega načrta, katerega izhodišča vam predstavljamo v tokratni prilogi našega internega časopisa.
Jadran RUSJAN
KO UMREJO ILUZIJE
skozi
višine noči se pretaka jo
šumeče reke nepoznanih globočin odnašajo s seboj odrešilne mostove in brusijo
samotne čeri pričakovanja
bregovi so spolzki
in ne moreš se več okleniti
vrbe žalujke
ki te samotna
skuša rešiti pogube
ko te zagrnejo
peneče vode
spoznaš
da je v bolečini razodetja edino odrešenje
S.P.
PREHRANA NAŠA VSAKDANJA
PRAZNA	VREČA	NE
(nadaljevanje)
Nekoliko več odziva na članek o prehrani med delovnim časom smo pa le pričakovali. A če ni, pač ni. Tam, kjer so z malico zadovoljni, nimajo pripomb, tam, kjer z malico niso zadovoljni, so tudi tiho.
Na zapisano o prehrani med delom pa smo le prejeli nekatere pripombe. Predlaga se, da bi bile jedilnice bolj urejene, bolj čedne. Cisto je že, lahko pa bi bile za boljše počutje jedilnice opremljene s prti, rožicami, slikami (razstave slik, npr.).
Ga. Danica iz Začimbe nas je prijazno opozorila, da dnevno pripra-
vijo tudi do 60 sendvičev in ne le 20, kot je zapisano. Za napako se opravičujemo.
Neuradno smo zvedeli, da v Začimbi iščejo drugega kuharja. Želim jim, da ga najdejo - in to dobrega.
V imenu embalirk iz Začimbe nas je obiskala zaupnica sindikata ga. Jožefa Miše in odločno povedala zelo neprijetne, hude resnice (sicer mnogim znane): “Med delovnim časom jemo, kar premoremo. Za toplo malico, ki je zanič (popoldne celo neužitna),moramo plačati 450
SIT, kar je nesprejemljivo razkošje. Potešiti lakoto s sendvičem za 100 SIT pa je možno in tako tudi delamo.
Če s plačo dobiš 50 tisočakov (z regresom za malico) ali pa le 40 tisočakov, si lahko le malo (ali nič) privoščiš.
Kvalitetne prehrane si za plačo, ki jo dobivamo, ne moremo privoščiti ne med delom ne doma”, je odločno povedala ga. Miše.
Življenjski stroški so vse višji in to, kar menijo delavke v Začimbi, velja za večino delavcev po celi državi, le državni vrh tega noče vedeti. A vrnimo se k našim malicam. Kaj lahko storimo?
Prepričani smo namreč, da nismo izkoristili vseh možnosti. Smo ugledna in uspešna družba živilske stroke in za primerno prehrano med delom bo treba slejkoprej poskrbeti. Razmišljajmo skupaj tisti, ki želimo boljšo malico, in tisti (ki sicer verjetno tudi želijo, dobro malico), ki imajo moč, da to našo željo uresničijo. Kaj če bi v jedilnicah, ki so domala povsod, pripravljali tople sendviče, črn kruh, jogurt, hamburgerje in podobno -za 100 tolarjev?
Se najprej pričakujemo vaše prispevke in predloge na temo PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI.
Uredniški odbor
NAS GLAS odslej vsak mesec! Pričakujemo tudi tvoj prispevek.
Uredništvo
n
SPONZORIRANJE
MANJ ODMEVNO, A TUDI POMEMBNO SPONZORIRANJE
Večkrat se sliši očitke, da Droga preveč vlaga v reklame, pa v smučarijo in ostale športe, pa v razne prireditve, ko bi lahko bolj pomagala tistim, ki so pomoči bolj potrebni ali si jo bolj zaslužijo. Res se velikokrat zdi, da je tako, saj nikjer posebej ne objavljamo, koga vse sponzoriramo, zato smo se odločili, da bomo občasno objavili vsaj krajši pregled dejavnosti.Preberite seznam tistih, ki smo jim z izdelki ali z denarnimi zneski pomagali v zadnjem času!
*	Kulturno umetniško društvo Karol Pahor v Piranu -prispevek za delovanje baletne skupine (na sliki), za postavitev pregradnih vrat v telovadnici, kjer vadijo in se pripravljajo na nastope. V zahvalo se nam bodo baletke predstavile na kakšni prireditvi, ki jo bomo ime-
li	v podjetju.
*	Invalidni študentki organizacije dela Maji B., ki ima tako hudo telesno okvaro, da komaj piše (usposabljala in šolala se je v Zavodu za invalidno mladino v Kamniku), za nakup računalnika. Posebej razveseljivo je bilo njeno lastnoročno napisano zahvalno pismo.
C)	'A
-j'	«	U-VU''‘-
Vaxi 'u.kJlioi r /ta.	c<i'
SaS^iC
* Društvu multiple skleroze Slovenije smo dali prispevek za nabavo raznih ortopedskih pripomočkov.
* Študentu medicine Gorazdu D. - prispevek za odhod na izpopolnjevanje v ZDA za študij humane genetike, kjer razvijajo eno najsodobnejših metod za zdravljenje raka.
* Zveza slepih Slovenije - prispevek ob S. marcu za darila članicam zveze.
* Veliko otrok je na zimovanjih pilo naše čaje in se gostilo z ostalimi dobrotami Droge. V zahvalo smo dobili kup razglednic s pozdravi in biltene z risbicami in vtisi z zimovanj.
* Prispevali smo za zimski tabor za zdravo in ustvarjalno življenje mladih, ki so člani skupine za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose v Piranu (Center za socialno delo).
* Prosvetno društvo Ivan Cankar - prispevek za srečelov na “Prazniku refoška”, katerega izkupiček bo namenjen nakupu instrumentov za Pihalni orkester Marezige.
* Slovensko kulturno-prosvetno in športno društvo “Slovenija” iz Berlina - prispevek k organizaciji dnevov slovenske kulture in običajev, kjer so letos predstavljali Primorsko.
* SENT - Organizacija za duševno zdravje - prispevek delavnicam za usposabljanje, kjer sc mladi zaradi težav z duševnim zdravjem usposabljajo za delo in ponovno vključitev v socialno življenje.
* Center za socialno delo v Izoli, preventivni program za otroke iz socialno ogroženih družin - tudi z našim prispevkom so si polepšali tridnevno zimovanje.
* Na srečelovih maturantskih plesov vseh srednjih šol na Obali in še marsikje po Sloveniji so bili prisotni Drogini izdelki.
* Brucovanja na mnogih fakultetah tudi niso minila brez naših izdelkov.
* Srednja agroživilska šola v Ljubljani - prispevek pri organizaciji mednarodnega raziskovalnega tabora “Makedonija ’95”.
Še in še bi lahko naštevali, pa za konec dodajmo še osebo, ki jo vsi poznamo, saj nam je s svojimi Istrskimi pu-pami popestrila proslavo 30 - letnice Droge - Rožano Koštial, kateri smo pomagali pri izdaji kasete.
Iz obsežnega materiala obelodanila Tjaša ULČAR
PREDSTAVITVE__________
DROGINA PREDSTAVITEV V MURSKI SOBOTI
DROCA
V	trženju ugotavljamo, da bo potrebno vedno več usklajenih aktivnosti in truda za ohranitev obstoječih tržnih deležev Droginih izdelkov. Večino izdelkov prodamo veletrgovini (grosistom) preko redne prodaje. Počasi, a vztrajno se povečuje tudi delež posebne prodaje.
Gostinstvo v Sloveniji sc z Droginimi izdelki oskrbuje na različne načine.
Zato sem predlagal, naj bi se po Sloveniji organizirale področne predstavitve in degustacije teh izdelkov. Tako bi lahko ugotovili, kako nas sprejema in ceni slovensko tržišče. Prva takšna aktivnost je bila 19.4. v hotelu Diana v Murski Soboti. Namenjena je bila celotnemu gostinskemu delu in celotnemu gostinskemu
delu in zdravilišču Radenske, večjim lokalnim zasebnim gostincem in lokalnim trgovcem. Kompleksno smo predstavili Drogin program, v govornem delu sem opozoril na začimbe Maestro, morsko sol, riž in mlevske izdelke Zlato polje. Kasneje smo te izdelke predstavili tudi z degustacijo. Jedi je pripravil samostojni kuharski mojster gospod Poz-derec.
Po splošnem mnenju je predstavitev uspela. Zato s podobnimi aktivnostmi nadaljujemo: naslednja predstavitev bo v začetku junija v zdravilišču Dobrna za celjsko in velenjsko področje.
Franci ČELHAR
JUBILANTI
V	mesecu maju praznujejo delovni jubilej naslednji naši delavci:
10 letni delovni jubilej IMAMOVIČ Manila iz PC ARGO MEDIČ Djula iz PC ARGO HADŽIČ Sevala iz PC ARGO
20 letni delovni jubilej
LEBAN Boris iz SKUPNIH SLUŽB - Logistika
30 letni delovni jubilej MARSIČ Gin« iz SKUPNIM SLUŽB -Logistika TKALEC Anton iz PC GOSAD
ISKRENE ČESTITKE!
Višina jubilejnih nagrad za mesec april (izplačila v maju 1995)
- za 10 let delovne dobe
32.189,50 SIT
- za 20 let delovne dobe
48.284.00 SIT
- za 30 let delovne dobe
64.379.00 SIT
NAGRADNA IGRA
ZLATO POLJE OBRODILO 2417 RECEPTOV
V prejšnji številki Našega glasu smo vas seznanili z nagradno igro Začinka - polna žlica okusa, ki smo jo izvedli z dnevnikom Večer. Od februarja do aprila je potekala podobna akcija za instant mlevske izdelke Zlato polje. Izvedli smo jo v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom , ki ima daleč najvišjo naklado v Sloveniji. Na ta način smo zagotovili odmevnost in množičnost naše akcije.
Kako je potekala zadeva? Tri številke Nedeljskega dnevnika smo namenili ajdovim žgancem in tri polenti.
V vsaki smo napisali nekaj o izvoru in uporabi žitarice, sledil je naš predlog recepta (g. Pozderec), nato pa še kupon Zlato polje. Za izbor najboljših treh receptov je bila zadolžena zares kvalificirana komisija, v kateri je poleg g. Pozderca bil še g. Janez Lenček, eden izmed 46 vitezov kulinarike v svetu. Člana komisije pri izboru nista imela lahkega dela, saj je prišlo kar 1527 receptov za ajdo in 890 za polento. Praviloma so bili za ajdo bolj zanimivi in izvirni. Oba izbrana recepta posebej predstavljamo.
Za podelitev nagrad smo pripravili poseben dogodek v hotelu Bellcvue v Ljubljani. Prišli so avtorji šestih nagrajenih receptov in vrsta novinarjev (Naša žena, Jana, Slovenske novice, Stop, Zdravje). Pojavni podelitvi nagrad je sledila degustacija nagrajenih receptov. Enotno mnenje je bilo, da gre za res zanimive in odlične jedi.
Franc ČELHAR
Prijetno vzdušje je s citrami popestriI Karel GRADIŠNIK
Degustacija nagrajenih receptov
NAGRAIENI RECEPT
PASTICIO IZ POLENTE IN KLOBAS
(Anka BESEDNJAK iz Šempetra pri Novi Gorici)
Za 4 osebe potrebujete:
30 dag koruznega zdroba - instant Zlato polje
1 1 juhe iz južne kocke
2 para domačih klobas košček masla ali margarine
12	dag sira
lonček smetane
Priprava:
V	vrelo juho počasi vsipajte koruzni zdrob in pazite, da ne ostane v grudicah. Ob mešanju kuhajte nekaj minut, da bo polenta gostejša. Polento vlijte v naoljen manjši pekač z visokim robom. Ohlajeno vzdolžno zrežite na več plasti, debeline od 1 do 1,5 cm. Med tem zdrobite klobase in jih popražite na maslu ali margarini. V isti pekač dajte plast polente, sem pa tja naložite klobaso in rezine sira. Pokapajte s smetano in pokrijte z novo plastjo polente. Postopek nadaljujte, vendar zaključite s polento.
Po vrhu polijte še ostalo smetano. Pecite v ogreti pečici pri 180 stopinjah C približno 35 minut. Ponudite s kozarčkom rdečega vina!
NAGRADNA IGRA
NAGRAJENI RECEPT
AJDOVI ŽGANCI S PRAŽENIMI GOBAMI IN JAJCI (Jelka KOSELJ iz Žirovnice)
500 g (2 zavitka) ajdovih žgancev instant Zlato polje 1 čebula
1/2 kg svežih ali zamrznjenih gob (ali primerna količina suhih)
8 dag maščobe (olje ali mast)
5 strokov česna, zeleni peteršilj, sol, poper zajemalka juhe ali košček jušnega koncentrata 4 jajca
kisla smetana, sir, (po želji)
RECEPT
NEKAJ O POLŽIH
Polž spada k mehkužcem. Meso polžev je zelo cenjeno zaradi svojega okusa in hranljivosti. Vsebuje 12-16% proteinov, 0.5% maščob, vsakih lOOg mesa pa vsebuje 1,28 do l,95g sladkorja (glikogena). V polžjem mesu je malo maščob, ima pa odlično sestavo proteinov, ki omogočajo prebavljivost tudi v najbolj občutljivih želodcih. Sladkorne sestavine so sorodne sladkornih sestavinam, ki jih srečujemo v konjskem mesu.
Meso polžev je priporočljivo zaradi visoke stopnje hranljivosti in dietetičnosti.
Majda VLAČIČ
Priprava:
Na maščobi zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo na listke narezane gobe (če so suhe, jih prej poparimo) in strt česen. Vse dobro prepražimo in po potrebi prilivamo juho. Na koncu praženja dodamo sesekljan peteršilj, sol in poper. Nato dodamo še stepena jajca in malo premešamo, da zakrknejo. Jajca lahko tudi opustimo. Jed izboljšamo, če pred serviranjem dodamo žlico kisle smetane, nariban parmezan ali drug trd sir. Tako pripravljeno jed lahko damo v pečico za nekaj minut, da se sir stopi.
K praženim gobam z jajci ponudimo ajdove žgance, ki jih pripravimo po navodilu iz zavitka.
RECEPT:
RIŽOTA S POLŽI
Skuhajte poljubno rižoto. Posebej, po 3-urnem kuhanju, sesekljajte polže (5 na osebo; lahko tudi iz konzerve) in jih pocvritc na maslu in čebuli. Stresite na rižoto in servirajte vroče.
SEJMI
DROGA	HRVATSKA
Mednarodni sejem prehrane, ki je v Zagrebu potekal med 25. in 29. aprilom, je bil prvič organiziran ločeno od kmetijskega sejma.
Na površini 23.100 kv. metrov se je predstavilo 445 razstavljalcev iz kar 23 držav. Tudi letos se je Droga Hrvatska uspešno predstavila s svojim kvalitetnim izborom proizvodov. Organizirana je bila degustacija sadnih čajev kot hladnih napitkov ter Fla-Vor-Aida.
Pri obiskovalcih sejma je degustacija doživela velik odziv, še prijetneje pa so jih presenetili brezplačni vzorci 5-gramske začinke. S temi aktivnostmi smo pritegnili pozornost tako sedanjih kot tudi potencialnih potrošnikov ter prispevali k večji dinamičnosti na našem razstavnem prostoru.
Poleg stikov z našimi stalnimi kupci je bil sejem tudi dobra priložnost za sklepanje novih poslovnih dogovorov.
Vesna TOMAC
MI MED SEBOJ
ZAPOLNILI SMO PRAZNINO
Z upokojitvijo laborantke gospe Marije Kekič leta 1992 se je v razvojnem laboratoriju ARGA pojavila zajetna praznina. Iz dneva v dan je postajalo bolj očitno, da je laboratorij brez tehnike ali vsaj laboranta praktično kakor človek brez ene roke.
Za normalen potek dela, za dobro izkoriščenost programskih tehnologov in opreme (pa čeprav skromne) smo nujno potrebovali tovrstno okrepitev. Naše vztrajno prepričevanje vodstva je navsezadnje obrodilo sadove.
Decembra 1994 je bila iz fizikalno -kemijskega laboratorija v Seči k nam premeščena Mira Kogoj. Po izobrazbi je kemijski inženir, po svoji razgledanosti, širini duha in marljivosti pa še veliko več kot to. Naš laboratorij je z njenim prihodom zaživel in ponovno pridobil svojo pravo obliko in funkcionalnost, zato upamo in si želimo, da bo lahko ostala v naših vrstah.
Severina VOGRIČ
NAS GLAS odslej vsak mesec! Pričakujemo tudi tvoj prispevek.
Uredništvo
V PRIČAKOVANJU SEZONE DELA V PC GOSAD
Morda se miselnost nezaposlenih ljudi spreminja ali je razlog kje drugje, da v letošnjem letu ni bilo posebnih težav pridobiti delavce, ki se bodo vključili v delo v PC GOSAD v času sezone predelave vrtnin.
V marcu 1995 sem sc napotila na Urad za delo v Ormož z željo, da dobim cca 100 naslovov prijavljenih nezaposlenih. Z malo ironije in začudenja so me sprejeli in pripomnili, da je iskanje delavcev prezgodnje.
Iz seznama prijavljenih smo izbrali 70 naslovov in od tega seje javilo 30 nezaposlenih, kar se v zadnjih petih letih še ni zgodilo. Ali so razlog socialne težave ali se je spremenila miselnost nezaposlenih ali pa je tega kriv tudi val odpuščanja delavcev, ki počasi zajema Ormož. Do sedaj smo bili v zavetju nekakšnega gospodarskega zatišja, sedaj pa je nezaposlenost postala aktualna tudi v naši občini.
Zaposlili bomo tudi 11 tujcev, naših nekdanjih delavcev, ki so vložili v podjetje skoraj 20 let svojega truda.
V delo sc bodo vključili tudi dijaki in študentje iz Središča ob Dravi in bližnjih krajev. Na pomoč bodo prišli tudi učenci osnovne šole Središča ob Dravi. Kot novo obliko delne zaposlitve uvajamo obliko delovne terapije ozdravljenih bolnikov Psihiatrične bolnice Ormož. V lanskem letu smo prvič uvedli to sodelovanje s skupino 18 ljudi, ki so bili zadovoljni, pa tudi naše vodstvo je pozitivno sprejelo to obliko sodelovanja.
Optimistični vstopamo v novo sezono predelave vrtnin. Upamo, da bo dela dovolj za vse in da bo tudi zaključek uspešen.
Danica KRAJNC
ODKUP POLŽEV
Konec aprila smo pričeli z organiziranim odkupom polžev na področju Hrvaške in sicer na območju Našic, Slavonskega Broda, Podravske Slatine in Trnovca.
Zaradi neugodnih vremenskih razmer, bilo je premalo padavin, zaradi previsoke trave in vojnega stanja v tem delu Hrvaške je bilo obdobje odkupa zaključeno že 12.05.1995. Odkupljenih in izvoženih je bilo cca 37 ton polžev.
Odkup je dokumentacijsko potekal preko Droge Hrvaška, dejanski odkup pa so opravili delavci OP v Središču ob Dravi v sodelovanju z odkupovalci na Hrvaškem.
Majda VLAČIČ
DROGA
PORTOROŽ
LETOVANJE
TERMALNO	KOPALIŠČ
Odslej imamo na razpolago zelo ugodno možnost narediti kaj malega tudi za svoje ortopedske težave. In le koga med nami ni zabolelo v “križu”, ramenu, kolenu... pa tudi za tistega, kogar še ni, še ni rečeno, da ga ne bo. Zdravstvene težave te vrste so namreč redne spremljevalke naših dni.
A ne dajmo se ! Naredimo nekaj dobrega za svoje zdravje!
Rudnik Mežica, natančneje Tovarna akumulatorjev Mežica nam ponuja svojo opremljeno prikolico v termah BANOVCI v zameno za koriščenje apartmajev v MAREDI pri Novem gradu. Po informacijah, ki jih imamo doslej, je prikolica funkcionalno opremljena, ima pa tudi predprostor iz lesene konstrukcije. Navsezadnje so BANOVCI tam v daljni, marsikomu med nami manj znani, a toliko opevani Prlekiji.
Časa je še dovolj. V kolikor ste zainteresirani, se oglasite pri referentki za splošne zadeve v kadrovski službi. Če bo vaših prijav za več tednov skupaj, bomo lahko planirali mesečno izmenjavo koriščenja prikolice v BANOVCIH. V nasprotnem primeru pa bomo lahko odšli, ko bodo v Tovarni akumulatorjev imeli proste termine v svoji prikolici.
Za vse dodatne informacije se obrnite na Dragico Mekiš, telefon: 066/71-360, int. 43
Termalno kopališče Banovci leži v severovzhodnem delu Slovenije, nedaleč od ceste Maribor - Ljutomer. Od Ljutomera, gospodarskega in kulturnega središča Prlekije, je oddaljeno 13 km.
Banovci ležijo sredi murskih polj, na obronkih panonske nižine, kjer ni industrijskih središč.
Termomineralna voda iz globine 1700 m ima temperaturo 55 C.
Gostje, ki v vedno večjem številu prihajajo v to kopališče, zagotavljajo, da kopanje v tej vodi blaži kronična revmatična obolenja, degenerativna obolenja skepov, ter pomaga pri kožnih boleznih in nev-rovegetativnih motnjah ter lajša posledice poškodb in operacij.
Kopališče se razprostira na površini
4	hektarov. Gostje bivajo v penzionu I. kategorije v samem centru kopališča, kjer je 44 ležišč v eno-, dvo- in troposteljnih sobah, nekaj v zasebnih sobah, 130 prostorov je v klasičnem kampu in 170 v naturističnem.
Naturistični kamp Banovci, ki mu pravijo tudi Sončni gaj, je bil prvi naturistični kamp ob termalni vodi v Evropi. Ločen je od klasičnega kampa, opremljen s tuši, sanitarijami, garderobami in okroglim bazenom s premerom 14 metrov, napolnjenim s termalno vodo.
V	termalnem kopališču Banovci je na voljo 5 bazenov, trije so napolnjeni s termomineralno vodo, dva pa z navadno, od teh je eden otroški. V novem, pokritem termo-mineralnem bazenu z več kot 200 m vodne površine, ki je povezan s penzionskim delom, so tudi savne,
solarij, trim kabinet, podvodne in suhe masaže, dnevni bar in številni kotički za preživljanje prostega časa.
Voda v banovskih bazenih ima 34-37°C. Gostje se hranijo v restavraciji, ki ima 200 sedežev. Dodatnih 150 sedežev je na sončni terasi pred restavracijo. Sodobni nomadi si v kampih lahko kuhajo sami. Oskrbujejo se v bližnji, dobro založeni samoposrežni trgovini. Poskrbljeno je tudi za šport in rekreacijo. Gostje si lahko izposodijo kolo, igrajo namizni tenis, odbojko, pikado ali kegljajo.
Za večje skupine so organizirani izleti v bližnji Ljutomer, kjer za gostoljubje poskrbijo v prijetnem hotelu Jeruzalem , na katero od bližnjih kmetij, ki so znane po vzreji odličnih kasaških konj, na bližnje kmečke turizme ali v vinske kleti na Jeruzalemu.
Ti kraji so znani ne le po mineralnih in termomineralnih vodah in zdraviliščih, ampak tudi po vrhunskih sortnih vinih.
Termalno kopališče Banovci je odprto vse leto.
BANOVCI»
LJUBLJANA
SLOVENJA
MALO ZA ŠALO, MALO ZARES
Kunigunda, kdo si?
Poznate rubriko “Kunigundini župni pomenki”? Prepričana sem, da ste že slišali zanjo. Kaj pa Kunigun-do? Jo poznate?
Kunigunda je že vrsto let zvesta sodelavka, članica uredništva glasila NAŠ GLAS; lahko bi v njenem stilu rekli, daje "zvesti dežurni krivec” v uredništvu.
Z neverjetnim darom za opazovanje in prefinjenim občutkom za predstavitev dogodkov (ali ponesrečenih dejanj vidnih oseb), z zavse strani zadovoljivo mero humorja in ironije skrbi, da smo sodelavci obveščeni o uradnih in manj uradnih dogodkih v podjetju.
Uredništvo me je zadolžilo, da predstavim sodelavko. In kako? Najlažje, seve, v pogovoru, saj so najzanimivejši odgovori v glasilu prav Kunigundini.
N.G.:” Koliko let že zabavaš sodelavce?”
Kunigunda: “Nekatere zabavam, druge jezim, vse skupaj pa traja že več kot dvajset let.”
N.G.:”Sodeluješ tudi v drugih glasilih. Ali jih lahko omeniš?” Kunigunda:”Thdi v drugih glasilih sodelujem, ponekod redno, drugod občasno. Raje jih ne omenjajte, da ne bo ostalim glasilom padla prodaja!”
N.G:”Ali te sodelavcem, ki te še ne
poznajo, lahko predstavim s pravim
imenom ?’
Kunigunda: "Moje pravo ime je Ku-nigunda in pika.”
N.O.:”Od kod črpaš ideje in energijo?”
Kunigunda: "Ideje so odraz dogajanj v delovnem okolju, čenč in informacij, ki nekako pricurljajo do ljudi in dvignejo prah. Glede energije pa tole: zadostuje je samo toliko, da pač držim svinčnik v roki, no, ja, tudi kakšno pivo malo pomaga.”
N.G.:”Ali bi si upala napovdati usodo Droge?”
Kunigunda: "Usoda Droge? Ta je nedvomno v rokah tistih, ki čutijo pripadnost podjetju - to velja za vsa podjetja in za vse čase. Izkušnje so nas naučile, da osebni interesi naredijo največ materialne in moralne škode, in upam, da smo s
tem pojmom enkrat za vselej opravili.”
N.G.:”Kaj meniš o življenju?” Kunigunda: "Citirala bom verz iz neke svoje pesmi, ki je bila pred leti objavljena tudi v Našem glasu: v hlebu kruha je vsa modrost živ-I jen ja!
Priporočam vsem, da dobro premislijo te besede. Če jih bodo razumeli, se bodo izognili vsem nepotrebnim filozofiranjem in iskanjem tako imenovanih resnic in smislov. Smisel in resnica sta v preživetju. Pa zavedati se moramo svojega človeškega dostojanstva, ki ga obdržimo le, če sc izognemo egoizmu in hudobiji, to je vse.”
N.G.:”Ne bom kvarila zaključka! Tvoje življenjsko priporočilo pove vse.
NAŠ GLAS
KOLIKO JE NAS ?
Koliko je naš NAŠ GLAS, smo sc na zadnjem sestanku vprašali člani uredniškega odbora. In odločili smo sc, da vas - spoštovani bralci - o tem povprašamo.
Ugotovili ste že /četudi tale NAŠ GLAS le pogledate/ da:
• ima nov obraz / to je prvo stran,
• izhaja vsak mesec.
Mi, ki NAŠ GLAS ustvarjamo, želimo zvedeti tudi, ali ga prebirate, kaj vam najbolj pade v oči in ušesa in v dušo.
In zakaj vse to? Preprosto zato, da bo NAŠ GLAS čimbolj naš! Pisali naj bi o vsem, kar vas zanima kar tako, o tistem, kar je koristno vedeti, pa tudi o vsem, kar vas “žuli”!
V bližnji prihodnosti bomo tudi postaviti NABIRALNIKE za vaše prispevke, ki jih seveda že sedaj lahko pošljete Uredniškemu odboru NAS GLAS.
Dragica MEKIŠ
BONTON
NEKAJ BESED O POZDRAVLJANJU
Se Vam je že kdaj pripetilo, da niste vedeli, kako pozdraviti mimoidočega? Morda bo kakšen nasvet iz sodobnega bontona prišel prav.
Pozdravljanje na cesti naj ne bo preglasno in vsiljivo. Lahko se nam zgodi, da nas pozdravi neznanec. Pozdrav moramo vedno vrniti. Ko srečamo prijatelja v družbi z drugo osebo, moramo pozdraviti oba.
50 £5 9 30
Pozdravljanje vsevprek ni primerno, razen v hribih, kjer je to navada. Na stopnišču v hiši, kjer stanujemo, v dvigalu, tujem stanovanju ali tuji hiši pozdravljamo tudi neznane ljudi. Mlajši zmeraj prvi pozdravi. Moški pozdravi žensko, razen če je veliko starejši od ženske, ki jo je srečal. Kljub vsem sodobnim pravilom obnašanja, pa je stara dunajska šola, kjer igra moški vlogo kavalirja, vedno dobrodošla.
Kako doseči, da bi bili odnosi med sodelavci prijetni?
Najučinkovitejši recept za to je prav gotovo vljudnost in prijaznost. Jutranji pozdrav bo sodelavcem polepšal dan, posebno, če ga bo spremljal nasmešek. Dobro vzdušje v delovnem okolju pa se odraža v odnosu do strank in gostov v podjetju.
Izraze hvala, prosim, izvolite in oprostite bi lahko pogosteje uporabljali.
Naslednjič pa besedo ali dve o predstavljanju in rokovanju.
MALO ZA SALO, MALO ZARES
KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI
Draga Kunigunda,
ko sem prepisovala šefovo poslovno poročilo, se mi je vrinila tiskovna napaka: namesto Pregled stanja v sektorju, se mi je zapisalo Pregled sranja v sektorju. Kako naj zdaj šefu dopovem, da tega nisem storila namenoma? Vse seje namreč veselo hahljalo, samo šef je ostal smrtno resen.
Obupana tajnica Kakšen pa naj bo, če ne smrtno resen, ko si ga pa tako grdo razkrinkala!
Draga Kunigunda,
junija bodo volitve v svet delavcev. Ali je res, kar se sliši, da bo ta svet lahko povsem vplival na strategijo podjetja, zavračal odločitve vodstva, ukinjal
ukrepe, ki za delavce ne bodo ugodnim in imel nasploh povsod zadnjo besedo?
Vzhičen
Zdi se mi, srček, da si vse skupaj narobe razumehvolili bomo namreč svet delavcev, ne pa svet čarovnikov!
Draga Kunigunda,
ali imamo v pravilniku našega podjetja kakšen predpis o poskusni dobi, internem pripravništvu ali kakšni drugi preizkušnji za na novo sprejete delavce?
Dosleden
Kolikor mi je znano, je vsakič na preizkušnji le naše podjetje...
Draga Kunigunda,
v zvezi z volitvami v naš svet delavcev smo izvedeli, da bo štel 13 članov (ker
zakon pač predpisuje število članov sveta glede na število zaposlenih). Mene je te številke malo strah, saj prinaša smolo. Kaj meniš?
Skeptik
Če že res prinaša smolo, potem upajmo, da se bo zlila na prave osebe!
Draga Kunigunda,
zelo dosti govorimo o kakovosti dela in izdelkov, o kakovostni izbiri surovin in partnerjev. Pogrešam pa kakšno pripombo o kakovosti plač za kakovostno delo. Pomagaj mi to reč razvozlati!
Zbegan
To je takole: če nekdo dela zelo slabo in drugi zelo dobro, je kakovost njunega dela v povprečju dobra. No, in s kakovostjo plače je prav tako...
'2° Z 5**4					spi* > S j n ”										► ^ J) 55 i f									
0? o z a o															is ■M2.0,-									
<■5i "i Stili!0													32< *>											
_ i/ | £‘8 isi					0 * < < > -			<< ir i: <50» sl10	ii u d J) *															
35 roo h iti										0 < Z*> <d>od 5?*		D Si) > < -pi					s? Hm	1 rs i>5						
2 0 5 15!^ u) oi < 5	io 3 A!? >£ Oz, £	|di?Tr 2z£ 151	39 S* * <																	0! 3lf Z J 3°	a i p 1	dr 0 /»/ <		
\ 'l'	z * č 2 2 «				s «0,0	< 5 S* > a »-																		2 2 3) < < 2 2
^ < E ^ ft. s- 0															-f *■§ r°> < a ** x E	far 23 55							pili 5 S3Ž? 5	/L % fr
- ir " < z i * E 2°													z !s	X 1 2 aJ 0 0 *										
f ^ 9 S <0 *										»S s §<r-		|< d 2 J«					1*2		ii z "					
* a s si nj 5^ 0-																				Sl ^ ts! žs| 54F§		t - S 2 0-		
ti 2 h im d < 70 <Q	* l UŽ >J o<z £ </> f» :> Asl> a. rw j) (V.	2 > n! S 2		e 3! < S*,«? 0 -oj1 d C* rp< X J)	3-2		roo e* A^Z s. *								5» 0 4 v,-	< 1 < * i								
																							1 (O 1 Mf 5 f Sf5g 5 uSoo 5 2ak»l	ci , tz > p. >
<						S				9 d < 9	> < T? U j< CČS (*• & ti)						44 0 2 z ft. r		»i M 0 >0 /J A					
(©I				dSi a		i <				?č-> >41 0,^ 553®														
				( (	3fi 0					si s 0														
	O		Z			>N S				sf H Z 2?£ -J _ 33 A 2 ni														
			z							1 D iS?'| 0 n« jo 'O			<#1 < -z > 2 * ^		0 52s 5 < > ^ 0 m? \j ) 0 d 1- N aw		<n 5 s vi M			pŽ 3 žf?l			' •- rj « <ržl A li tj > o;j - < 1 Zui Z n	|04)S 25 <S?! J a) £ <f 6 E 0 dl 2
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: PLAN, SKALAR, REZERVACIJA, ADI, MILE, DV, VAAL, NEVRON, PORTOROŽ, AVI, DR, NIKO. ADEN, KONTROLA, KAŠNICA, IVANOVA, STARTER, SAL, GIN, PR, TERASA, AROGANTNOST, KANIN, LIGA, CAAN, RJA, JAN, JAZ, ANKA, KOR, EMA.
Prejeli smo JI rešenih križank. Žrebanje je potekalo v četrtek. 11.5. pred tričlansko komisijo: Tjaša Ulčar, Snežana Lapajne in Ingrid Grizonič. Nagrajenci, ki prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu), pa so naslednji: 1. nagrado - v vrednosti 5.000 SIT prejme MERI PRODAN, Škocjan 42, Koper; 2. nagrado - v vrednosti J.00I) SIT prejme ZDENKA OGRIN, Sinja Gorica 95, 61360 Vrhnika; 3. nagrado • v vrednosti 1.000 SIT prejme MONIKA GRE-GOROVIC, Senčna pot 14, Portorož. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/ 61 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki vam ho oblikovala paket po vaši želji. Do naslednjič lep pozdrav vsem in - vabljeni k sodelovanju!
STRATESKO NAČRTOVANJE SPREMEMB
V DROGI PORTOROŽ
PORTOROŽ
Spoštovani!
Odgovor na vprašanje: "Zakaj strateški poslovni načrt?" je pravzaprav zelo preprost - zaradi nas, zaposlenih, zaradi delničarjev, kupcev in drugih poslovnih partnerjev. Gre namreč za to, da mora imeti tržno naravnano podjetje jasno vizijo razvoja ter natančno določene ukrepe za dosego postavljenih ciljev. Ze pridevnik strateški pomeni, da gre za dolgoročne usmeritve - za poslovanje nekaj let vnaprej. Poslovni načrt pa predstavlja pisno gradivo, v katerem so opredeljeni vsi elementi bodočega poslovanja.
S	strateškim planom smo se v podjetju začeli ukvarjati že leta 1991. Rezultat tega je bil poslovni načrt, ki pa je bil v letu 1993 zaradi spremenjenih okoliščin (izguba trgov, reorganizacija) dopolnjen s poslovnimi
načrti profitnih centrov. Privatizacija podjetja je narekovala, da se ponovno lotimo izdelave celovitega strateškega poslovnega načrta, tako da pridemo pred prvo skupščino delničarjev z jasnim poslanstvom (kaj smo in kaj delamo) in z jasno vizijo razvoja (kaj hočemo delati). Poslovanje DROGE je specifično predvsem v tem, da imamo zelo širok asortiman proizvodov in tudi dejavnosti ter da proizvodnja poteka na več lokacijah. S tega vidika je izdelava našega strateškega poslovnega načrta neprimerno bolj zahtevna kot pa npr. za podjetje, ki ima le nekaj vrst proizvodov. Izdelave strateškega poslovnega načrta se je lotilo vodstvo ob strokovni podpori izobraževalnega podjetja Deda-lus iz Ljubljane in s pomočjo dveh znanih ekonomistov dr. Bogomirja Kovača in dr. Borisa Šuštarja. Ob polnem angažiranju vseh bi moral biti strateški poslovni načrt narejen v poznih jesenskih dneh. najbolj pomembno pri vsem tem je, da bo vse, kar bo v njem napisano, postalo sestavni del našega dela in razmišljanja. Zjasno definiranimi cilji bodo tako jasno opredeljene naloge in ob taki naravnanosti rezultati ne bi smeli izostati.
Portorož, maj 1995
Matjaž CACOVIC Direktor
KAJ JE STRATESKI POSLOVNI NAČRT
Strateški poslovni načrt je temeljna usmeritev DROGE v prihodnosti. Strateški načrt poslovnih sprememb je prihodnost DROGE.
KAKŠNE SPREMEMBE ŽELIMO V DROGI
Želimo si spremembe, ki bodo zagotovile:
- večje zadovoljstvo kupcev
- višjo kakovost proizvodov
- nižje stroške poslovanja
-	večji dobiček in premoženje podjetja.
ZAKAJ SI PRIZADEVAMO ZA ZADOVOLJSTVO POSLOVNIH PARTNERJEV
Vsako naše delo v DROGI je poslovni proces in vsak poslovni proces ima svojega poslovnega partnerja. Poslovni partnerji so zaposleni v DROGI, so naši dobavitelji, naši kupci ter naši lastniki.
V	DROGI želimo čimbolj zadovoljiti interese in potrebe svojih notranjih in zunanjih partnerjev. Zadovoljstvo dobaviteljev in kupcev je hkrati tudi zadovoljstvo zaposlenih v DROGI.
SEDEM OSNOVNIH VPRAŠANJ O SPREMEMBAH V DROGI
1. Kdo je moj partner?
2. Kaj potrebuje in želi?
3. Kakšna so njegova pričakovanja?
4. Kakšen je moj proizvod?
5. Kako naši proizvodi ustrezajo potrebam poslovnih partnerjev?
6. Kakšne spremembe predvidevam,
da bi povečal zadovoljstvo partnerjev?
7. Kaj moramo storiti v poslovni skupini, da bi izboljšali položaj Droge?
Misli lokalno in deluj globalno.
Tb pomeni, da načrtujemo spremembe na posameznem poslovnem področju, da bi spremenili podjetje kot celoto. Če v podjetju ne bo sprememb, bodo proizvodi vedno slabši. Izgubili bomo partnerje, stroški bodo vedno višji in poslovni rezultati neugodni.
Izboljšati moramo kakovost storitev in proizvodov in povečati učinkovitost poslovanja.
V	poslovnem načrtu načrtujemo spremembe, ki morajo dodatno izboljšati kakovost, zmanjšati stroške in oplemenititi vse, kar povečuje vrednost našega dela in poslovanja.
KOLO SPREMEMB V DROGI
Rolo sprememb je sestavljeno iz štirih delov: načrtuj - IMAŠ VIZIJO SPREMEMB.
Stori - OPREDELI SKUPINO ZA SPREMEMBE.
Zapiši - ZAPIŠI POSLOVNO ZAMISEL V POSLOV ni NAČRT. Delaj - IZPELJI POSLOVni NAČRT in PRISPEVAJ K SPREMEMBI.
Rolo sprememb pomeni neprestano gibanje za višjo kakovost in bolj učinkovito poslovanje podjetja.
Potrebno je analizirati dosedanje poslovanje, zbrati ustezne podatke ter jih primerjati z željenimi cilji.
Cilje opredeljujejo poslovni partnerji in njihovi interesi ter potrebe. Razlika med cilji in dejanskimi rezultati je temelj za predlagane (željene) spremembe.
VIZIJA DROGE IN NAČRTOVANJE SPREMEMB
Vizija podjetja so globalni cilji DROGE, so načrtovane spremembe in nove poslovne zamisli, med katerimi so najpomembnejše tiste, ki čimbolj zadovoljujejo potrebe in interese notranjih in zunanjih partnerjev.
Vizija DROGE je hkrati vizija ustvarjalne napetosti med zaposlenimi.
v
PORTOROŽ