Ravno polje Glasilo občine Kidričevo, 2. številka, JUNIJ 2011, letnik XIII Vabilo na osrednjo prireditev ob 14. občinskem prazniku Prireditveni vodnik ob 14. občinskem prazniku Brezplačno pravno svetovanje UčilnicaArnaravi - gramoznica Strnišče • Intervju : rjgrfateljicama obeh osnovnih šohobčine Kidričevo Dvorana Kidričevo vabi ZUPANOV UVODNIK Spoštovani občani in občanke občine Kidričevo! Začenjajo se priprave na občinski praznik, ki ga vsako leto obeležimo s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami, zaključimo pa z osrednjo prireditvijo in podelitvijo občinskih priznanj. Letos se osrednje dogajanje ob praznovanju občinskega praznika seli v naselje Kidričevo, kjer bomo postavili prireditveni šotor z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Organizacijo letošnjega dogajanja prevzemajo Cirkovce, ki praznujejo tudi 80 let delovanja folklornih skupin. Moja želja je, da bi se vsako leto ena od vasi oz. naselij v okviru tega dogajanja predstavila in prevzela organizacijo vrhunca dogajanja ob praznovanju praznika vseh občanov. Z veseljem lahko rečem, da so končno zaključeni tudi vsi postopki za delovanje novoustanovljenega Javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d.o.o., ki je namenjeno v prvi vrsti urejanju in vzdrževanju prostora, v katerem živimo, posledično pa tudi zniževanju stroškov, ki jih je občina doslej namenjala za urejanje okolice, in podobno. V sodelovanju z nekaterimi, v občini delujočimi podjetji, pripravljamo projekte, ki so namenjeni tudi temu, da vsem nam spet povrnejo občutek pripadnosti, ki se razvija s tem, da je posameznik aktivno vključen v okolje in čuti, da je pri tem pomemben. Moja želja je, da bi vsi občani naše občine vsaj na enem področju delovanja občinskih in drugih aktivnosti, ki se izvajajo na območju občine, občutili pripadnost in s tem dvignili svoje zavedanje, da so pomemben del Kidričevega ter da lahko marsikaj spremenimo, če bomo složni in enotni, preprosto rečeno, »če bomo pri pomembnih odločitvah držali skupaj«. Naj omenim samo nekaj takih projektov, o katerih vas bomo preko medijev (Ravno polje, spletna stran, radio) ali drugače seveda tudi sproti obveščali: projekt sončne elektrarne v sodelovanju s podjetjem Talum, čiščenje jame v Strnišču, kjer želimo urediti t.i. učilnico v naravi, v sodelovanju s podjetjem Saubermacher itd. Še enkrat lepo pozdravljeni in vljudno vabljeni na prireditve, ki se bodo odvijale v okviru občinskega praznika v letu 2011. C v vcmm četrtek, 9. 6. 2011 ob 8.30 ekološki dan v Kidričevem - likovno ustvarjanje učencev osnovnih šol - sončna elektrarna v Kidričevem četrtek, 9. 6. 2011 ob 14. uri dan odprtih vrat - ogled sončne elektrarne in likovnih del učencev osnovnih šol - Kidričevo nedelja, 12.6.2011 ob 14. uri 6. kmečke igre -Vaški dom Pongrce petek, 17. 6. 2011 ob 10. uri turnir v vrtnem keglanju - dom upokojencev Lovrenc na Dr. polju petek, 17. 6. 2011 ob 17. uri nočni turnir v malem nogometu -Športni park Lovrenc na Dr. polju sobota, 18. 6. 2011 ob 9. uri občinsko gasilsko tekmovanje -Športni park Apače sobota, 18. 6. 2011, in nedelja, 19. 6. 2011 ob 12. uri teniški turnir za moške in ženske - TC Kidričevo sobota, 25. 6. 2011 ob 10. uri razstava likovnih del - Restavracija Pan Kidričevo sobota, 25. 6. 2011 ob 13. uri otroški piknik z napihljivimi igrali - igrišče Šikole nedelja, 26. 6. 2011 ob 15. uri osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika Občine Kidričevo -dvorana Restavracije Pan v Kidričevem nedelja, 26. 6. 2011 ob 16.30 srečanje občanov, zabava z ansamblom Svetlin, vol na žaru - prireditveni šotor v Parku mladosti Kidričevo Anton Leskovar, župan občine Kidričevo Ka6imo vas na osrednjo prireditev 06 14. občinskem prazniku 06čine "Kidričevo in dnevu državnosti v nedeCjo, 26. junija 2011, 06 IS. uri v dvorano (Restavracije Ran v Kidričevo. Ro končani osrednji prireditvi vas va6imo v prireditveni šotor v Rarp mCadosti na srečanje o6čanov. Za za6avo 60 sprbet ansam6eCSvetCin. istregli vam 6omo z volom na žaru. 06čina Kjdričevo, župan JLnton Leskovar Obvestilo obrtnikom in podjetnikom občine Kidričevo V Odboru za gospodarstvo ugotavljamo, da je dejavnost obrtnikov in podjetnikov, ki dejavnost opravljate v občini Kidričevo, velika in pestra. Žal pa veliko naših občanov ni seznanjena, s čim vse se ukvarjate in katere storitve bi lahko opravljali za njih. Zaradi tega je Odbor za gospodarstvo sprejel odločitev, da se izda publikacija, v kateri bi se s svojo dejavnostjo predstavili vsi obrtniki in podjetniki, publikacijo pa bi brezplačno prejelo vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Tako se vsakemu obrtniku in podjetniku omogoči brezplačna reklamna objava v velikosti cca 6 x 10 cm. Omogočili pa vam bomo tudi plačljivo večje reklamno sporočilo, in sicer: velikost cca 14 x 10 cm v znesku 25,00 evrov; velikost cca 21 x 14 cm v znesku 50,00 evrov. Vabimo vas, da se odločite za eno izmed ponujenih reklamnih objav. Velikost in vsebino reklamnega sporočila (lahko vizitka itd.) posredujte v elektronski obliki na naslov: zdenka.frank@kidricevo.si, lahko pa ga pošljete tudi pisno ali oddate na sedežu Občine Kidričevo, gospe Zdenki Frank, najpozneje do 14. 6. 2011. Prosimo vas tudi, da nam posredujete kontaktno številko, na kateri boste dosegljivi za morebitna vprašanja. Odbor za gospodarstvo Glasilo Občine Kidričevo je glasilo, ki ga občani in občanke večkrat letno brezplačno dobijo v svoje nabiralnike. Obveščamo vas, da je po predhodnem naročilu v glasilu možna objava vaših reklamnih sporočil. CENIK REKLAMNIH OGLASOV V GLASILU RAVNO POLJE a) reklama, objavljena na zadnji strani glasila, se zaračuna v višini 146.00 evrov, če se zadnja stran deli na objavo dveh reklam se le-ta zaračuna 2 x 104.00 evre; b) reklama, objavljena na notranji strani glasila se zaračuna v višini 125.00 evrov; c) reklama, objavljena na pol strani glasila se zaračuna v višini 73.00 evrov; d) reklama, objavljena na četrt strani glasila se zaračuna v višini 52.00 evrov; e) reklama, objavljena na osmini strani glasila se zaračuna v višini 25.00 evrov. Več informacij: Občina Kidričevo oziroma na elektronskem naslovu mojca.trafeia@yahoo.com Uredniški odbor Pregled/v behvne/ Brezplačno pravno svetovanje občankam in občanom Občine Kidričevo 4 Povzetek iz letnega poročila zaključnega računa 2010 5 Informacija za občane v zvezi z odmero sodne takse 6 Možnost postavitve stacionarnega radarja 6 Učilnica v naravi - GRAMOZNICA STRNIŠČE 7 Politično dogajanje 8 Srečanje z občino Crikvenica 9 Društvo upokojencev Cirkovce 9 Sodobnejši center za ravnanje z odpadki Kidričevo 10 Spomladanska čistilna akcija 11 S 33 let staro katrco po doktorat v 1000 km oddaljeni Clausthal 12 Pripravljeni na vse podvige 13 10. ocenjevanje podeželskih dobrot 13 Prostovoljno gasilsko društvo Starošince v letu 2010 14 S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah 15 Veter v laseh 16 Cirkovška otroška olimpijada 16 Dvajseto državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem 17 Obujanje tradicije v Šikolah 18 Postavitev prvomajskega drevesa na Kidričevem 18 Prvomajsko praznovanje v Njivercah 19 Skupaj zmoremo 19 Osnovne šole dobile prenosnike v dar 20 Ali ste vedeli? 22 Prazniki in običaji v vrtcu 22 Praznovanje pomladi 22 Učenci OŠ Cirkovce so se predstavili na sejmu Altermed v Celju 23 Spoznajmo čebele 24 Recept: sočno pecivo »na suho« 25 Rak na debelem črevesu in danki - tihi ubijalec 26 Dvorana Kidričevo vabi 27 Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo. Odgovorna urednica: Mojca Trafela Uredniški odbor: Anton Topolovec, Slavko Pulko, Mateja Krajnc, Angela Vindiš, Eva Žunkovič, Monika Šešo Zafošnik, Zvonko Milošič Lektoriranje: Vesna Voglar Tisk: Ekart design d.o.o. Naklada: 2400 izvodov Spletna stran: www.kidricevo.si Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Obvestilo uredniškega odbora: Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: mojca.trafela@yahoo.com s pripisom "Za glasilo". Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. ‘s*:- i Fotografija na naslovnici: Jože Šafranko, Akacija Brezplačno pravno svetovanje občankam in občanom Občine Kidričevo Župan Občine Kidričevo Anton Leskovar in direktor Zavoda PIP Matevž Kmetec sta 21. aprila 2011 v prostorih Občine Kidričevo podpisala pogodbo o zagotavljanju brezplačnega pravnega svetovanja občanom Občine Kidričevo. Po besedah obeh podpisnikov želijo oboji prispevati k povečanju osveščenosti ljudi o njihovih pravicah in obveznostih ter s tem poskrbeti za utrditev pravne varnosti. Do svetovanja so upravičeni vsi občani ne glede na ekonomski oziroma socialni položaj. Svetovanje se bo izvajalo osebno v prostorih občine po predhodnem naročilu v času uradnih ur Občine Kidričevo. Zaradi številnih sprememb v družbi se potreba ljudi po zaščiti in informiranju neprestano povečuje. »Od meseca maja naprej bomo občankam in občanom Občine Kidričevo v prostorih občine zagotavljali brezplačno pravno svetovanje, ki bo potekalo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 9. do 17. ure. Svetovali bodo pravni svetovalci Zavoda PIP,« je ob podpisu pogodbe z Zavodom PIP dejal župan Anton Leskovar. Zavod PIP »PRAVO INFORMACIJE POMOČ« je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, ki ima na tem področju večletne izkušnje. »Svetovalci bodo občanu predstavili pravni položaj, ustrezne pravne predpise in okoliščine, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter pogoje, oblike in vsebino pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje,« je pojasnil Matevž Kmetec. Z zadevno storitvijo bosta Občina in zavod PIP občankam in občanom zagotovila osnovno pravno varnost na ljudem dostopen način in v njim domačem okolju. Prvi nasveti so občankam in občanom na voljo že od začetka maja tega leta. Za dodatne informacije se lahko občani obrnejo na Občino Kidričevo. Mojca Trafela Morebitne spremembe pri planiranih občinskih investicijah in projektih FUNDACIJA ZA ŠPORT - za sofinanciranje nakupa in vgradnje športne plezalne stene v dvorani Osnovne šole Cirkovce smo 3. 3. 2011 prejeli odločbo, da se nam sredstva ne dodelijo. Od 20 možnih točk smo jih zbrali 16. Občina Kidričevo se je na odločitev pravočasno pritožila. Odgovora do dneva oddaje članka še nismo prejeli. Lokalna akcijska skupina »Društvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah« - projekt Ureditev centra Lovrenc na Dravskem polju - Park miru - in projekt »Izza vogala podeželja kukajo zgodbe ljudi« ali drugače: označbe kmetij. Prejeli smo obvestilo, da sta projekta ocenjena s 60 in 50 točkami ter se nista uvrstila v NIP za 2011. Na obe obvestili bomo poslali ugovor. Mag. Mojca Meško POVZETEK IZ LETNEGA POROČILA ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 2010 V začetku leta 2010 je bila Občina Kidričevo na osnovi sklepa župana na začasnem financiranju. 27. 2. 2010 je stopil v veljavo Odlok o proračunu Občine Kidričevo za leto 2010. Prihodki so bili planirani v višini 8.523.444 €, odhodki v višini 11.096.545 € in nova zadolžitev v višini 2.271.000 €. S prerazporeditvami in vključitvami novih namenskih prihodkov in odhodkov so v veljavnem proračunu 2010 znašali skupni prihodki 9.462.639 € in odhodki 12.035.739 €, zadolžitev je ostala enaka - 2.271.000 €. Skupni prihodki v letu 2010 so bili realizirani 84,9-odstotno (v višini 8.032.564 €) in odhodki 81,6-odstotno (v višini 9.822.995 €) glede na veljavni proračun 2010. Največji izpad se kaže: - pri prihodkih - transferni prihodki (skupina kontov 74), ki so realizirani v višini 64,5 % glede na proračun 2010; - pri odhodkih - pri investicijskih odhodkih (skupina kontov 42), ki so bili realizirani v višini 79,3 % glede na proračun 2010, in pri investicijah: 0423 komasacije in agromelioracije, v kanalizacijo (0526 Ureditev sekundarne kanalizacije v Strni-šču, 0527 Sekundarna kanalizacija in hiš. priključki), ceste (0454 P roj. dok. in izgradnja pločnika v Apačah in Lovrencu, 0461 Modernizacija ceste LC240 110 Vrhe-Sa-vinjsko-Sp. Gaj) in ureditev naselij (0627 Ureditev centra Cirkovce). Pri investicijah 0423 komasacije in agromelioracije, 0526 Ureditev sekundarne kanalizacije v Strnišču, 0461 Modernizacija ceste LC240 110 Vrhe-Savinjsko-Sp. Gaj je bila realizacija prihodkov in odhodkov sorazmerno nižja, saj so bili vezani na delež (%) pogodbenega sofinanciranja glede na dejansko vrednost investicij, ki so bile v vseh primerih nižje od vrednosti v investicijskih programih, ki so bile osnova za sklenitev zgoraj omenjenih sofinan-cerskih pogodb. Izpostaviti moramo še investicijo v Dvorano Kidričevo, katere poraba je razvidna na proračunski postavki 0877, ki je bila v letu 2010 realizirana višje, kot je bila planirana v sprejetem proračunu. Župan je med letom sprejel sklep (po zakonu) o vključitvi novih prihodkov, ki smo jih dodatno dobili in seveda tudi porabili za Dvorano Kidričevo. Ker so se na Dvorani Kidričevo tudi dela hitreje izvajala, je župan konec leta na to postavko še s sklepom o prerazporeditvi (po zakonu in odloku) prerazporedil dodatna sredstva. NRP je bil realiziran 78,12-odstotno glede na plan. Glede na predhodno leto (2009) so bili prihodki višji za 35,5 % (predvsem na račun transfernih prihodkov) in odhodki za 50,1 % (predvsem na račun investicijskih odhodkov - športna dvorana in kanaliza- cija). Nova zadolžitev je bila realizirana v višini 70,45 % glede na plan, in sicer se je občina v letu 2010 dodatno zadolžila v višini 1.600.000 € (600.000 € Unicredit Bank in 1.000.000 € Slovenski regionalni razvojni sklad). V letu 2010 je občina odplačala glavnice kredita v višini 63.897 €. Občinska uprava Realizacija 2009 Veljavni proračun 2010 Realizacija 2010 Indeks Real. 10/ Real. 09 PRIHODKI A. Bilanca prihodkov in odhodkov 5.926.991 9.462.639 8.032.564 135,5 B. Račun finančnih terjatev in naložb 26.111 0 799 C. Račun financiranja 400.000 2.271.000 1.600.000 Sredstva na računih iz preteklih let 198.018 366.712 253.529 SKUPAJ PRIHODKI 6.551.120 12.100.351 9.886.892 150,92 ODHODKI A. Bilanca prihodkov in odhodkov 6.501.508 12.035.739 9.822.995 151,1 B. Račun finančnih terjatev in naložb 0 0 0 C. Račun financiranja 49.612 64.612 63.897 Sprememba stanja na računu 0 0 0 SKUPAJ ODHODKI 6.551.120 12.100.351 9.886.892 151,1 STANJE 31.12,- konto 90090 588.998 467.690 390.743 Rok za oddajo vlog na javni razpis na področju ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. I. RS, št. 50/07), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/07) ter Odloku o proračunu Občine Kidričevo za leto 2011 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2011) ter sklepa Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Občine Kidričevo,ki je na svoji 3. redni seji v četrtek, 21. 4. 2011 v zadevi RAZPISA o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kidričevo sprejel naslednji SKLEP Rok za oddajo vlog na javni razpis o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Kidričevo na področju ZAGOTAVUANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU je 30. september 2011. Številka:410-22/2011 Datum: 11. 5. 2011 Župan Občine Kidričevo Anton Leskovar o6vestiCa Možnost postavitve stacionarnega radarja bčina Kidričevo ima možnost .postavitve stacionarnih radar-jev na celotnem območju občine. Postavitev in meritev opravlja medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave. Občani imajo možnost preko krajevnih odborov predlagati lokacije in termine za postavitev samodejnih merilnih naprav. Osnovni namen je umirjanje prometa na določenih nevarnih odsekih in v prihodnje bodo naprave nadomeščale »ležeče policaje«. Meritve hitrosti s samodejno merilno napravo Ob stalnem naraščanju števila vozil in hitrega tempa življenja vozniki prepogosto pozabljamo na določene omejitve hitrosti vožnje na avtocestah, cestah izven naselja in žal vse pogosteje tudi na cestah v naseljih. Po dosedanjih ugotovitvah se omejitve hitrosti vožnje ne upoštevajo niti v okolicah šol, vrtcev, otroških igrišč in na cestah, kjer potekajo varne šolske poti. Zakon o varnosti cestnega prometa v 14. členu določa pooblastila občinskih redarjev v zvezi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa. Eno od teh pooblastil in hkrati naloga občinskega redarstva je nadzor prometa s samodejno merilno napravo, ki prekrške slikovno dokumentira. Pri meritvah hitrosti občinski redarji ne ustavljajo voznikov, ki so prekoračili s splošnim prometnim predpisom ali prometnim znakom omejeno hitrost vožnje. Medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju je v lanskem letu začelo izvajati tovrstne naloge in jih načrtuje v letošnjem letu plansko in intenzivno nadaljevati. Osnovni cilj meritev hitrosti je preventivno delovanje s ciljem umirjanja prometa ter tako zaščititi najšibkejše udeležence v cestnem prometu, s postavitvijo Občani lahko preko samodejne merilne napra- krajevnih odborov ve želimo v sodelovanju predlagajo lokacije in s sveti za preventivo in termine za postavitev samodejnih merilnih jevne pristojnosti, policijo naprav, in drugimi organi lokalne skupnosti zagotoviti umirjanje prometa predvsem v okolicah osnovnih šol in vrtcev, na cestah, kjer poteka varna šolska pot, na cestah, kjer niso izgrajeni pločniki, in na cestah, kjer občani podajajo prijave o pogostih prekoračitvah hitrosti in posledično ogrožanja njihove varnosti. Meritve hitrosti izvajamo predvsem na cestah ali odsekih cest, kjer to policija redko izvaja ali pa sploh ne izvaja. Občinski redarji so pristojni za izvajanje svojih nalog na r vseh lokalnih cestah in na državnih cestah v naseljih. Samodejna merilna naprava se lahko uporablja tudi na cestah oziroma delih ceste, kjer so občani na občinsko upravo ali na SPVCP podali pobudo za umiritev hitrosti vožnje z izgradnjo ovire, tako imenovanega »ležečega policaja«. Občasna postavitev radarja na teh odsekih in ustrezno obveščanje javnosti ima enak ali močnejši učinek pri zmanjšanju hitrosti vožnje. Nadzor hitrosti vožnje bomo izvajali v sodelovanju in po dogovoru s SPVCP v obsegu, ki bo minimalno potreben za umirjanje hitrosti vožnje na določenih kritičnih točkah, ali odsekih posameznih cest. Meritve hitrosti bomo napovedali preko sredstev javnega informiranja, rezultate meritev pa posredovali občinski upravi, SPVCP posamezne občine in preko lokalnih glasil tudi vsem občanom. Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic in bo za ugotovljene prekoračitve hitrosti lastnikom vozila oziroma kršiteljem izdalo plačilni nalog s predpisano globo in izreklo predvideno število kazenskih točk, za težje kršitve pa podalo obdolžilni predlog pristojnemu sodišču. Globe za prekrške, ki jih izreče medobčinsko redarstvo, so prihodek proračuna občine, na območju katere je prekršek storjen. Medobčinsko redarstvo uporablja za meritve hitrosti iste naprave kot policija. Tip naprave je odobren s strani Urada za meroslovje, naprava je umerjena in ima vso potrebno dokumentacijo, ob napravi pa je prisoten strokovno usposobljen operater. Z meritvami hitrosti želimo umiriti promet na posameznih točkah, najbolj bomo zadovoljni, če bomo po vsaki analizi meritev ugotovili, da je kršitev vedno manj in da so tudi te minimalne. S tem bomo zagotovili večjo varnost predvsem pešcem in kolesarjem, otroke pa bomo lahko mirno napotili v šolo ali na igrišče. Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev Informacija za občane v zvezi z odmero sodne takse V postopku o prekršku stranke v postopku večkrat podajo pritožbo v obliki ugovora ali zahteve za sodno varstvo zoper izdani plačilni nalog za prekršek. Nekateri podajo pritožbo iz prepričanja, da prekrška niso storili oziroma da dejanje ni prekršek, nekateri pa v pritožbah navajajo podatke, ki niso v povezavi s prekrškom, se sklicujejo na ustavne pravice, kršitve materialnih in procesnih postopkov in podobno. Pri tem se pogosto ne zavedajo, da jim bo v primeru neutemeljene pritožbe izdana odločba ali sodba, ki bo potrdila plačilni nalog. Stroški kršitelja se s tem bistveno povečajo in bodo morali za prekršek, kjer je predvidena globa 40 evrov (polovični znesek globe 20 evrov), plačati 60 evrov ali več. V šesti točki prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) je določeno, da med stroške postopka o prekršku spada tudi sodna taksa. V 45. členu istega zakona so določeni organi za odločanje o prekrških. Sodna taksa je povračilo stroškov za delo sodišča in prekrškovnega organa. Način odmere in višina sodne takse sta določena v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS št. 37/08, ZST-1A, Uradni list RS št. 97/10). V hitrem postopku in rednem sodnem postopku se upošteva pravilo, da se sodna taksa odmeri šele potem, ko postane odločba oziroma sodba o prekršku, s katero je storilec prekrška spoznan za odgovornega, pravnomočna. Višina sodne takse je določena glede na vrsto postopka v osmem poglavju tarifnega dela ZST-1 (tar. št. od 8111 do 8408). Sodna taksa se odmeri tudi pri sklepih, s katerimi je odločeno o drugih vprašanjih v postopku o prekršku. Iz tarifne tabele je razvidno, da za zavrnjeni ugovor na plačilni nalog in potrditev globe z odločbo višina sodne takse znaša 10 odstotkov zneska izrečene globe, vendar najmanj 40 evrov in največ 10.000 evrov. Torej bo za pritožbo zoper plačilni nalog, kjer je bila izrečena globa do 400 evrov, prekrškovni organ pa jo je z odločbo zavrnil, potrebno plačati sodne stro- ške 40 evrov. Če se storilcu prekrška globa nadomesti z opominom, se kršitelju odmeri sodna taksa v višini 30 evrov. Nadomestilo globe z opominom ne pomeni, da kršitelj ni odgovoren za storjeni prekršek, le izrečena mu je milejša sankcija. Če se postopek o prekršku ustavi, plačilni nalog pa z odločbo odpravi, stroški postopka bremenijo proračun. S 1.1. 2011 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o so- dnih taksah (ZST-1A), ki je med ostalim spremenil višino nekaterih taks. Tako se je povečala sodna taksa za zavrženje zahteve za sodno varstvo (tarifna številka 8211) s sedanjih 25 evrov na 50 evrov, sodna taksa za zavrnitev zahteve za sodno varstvo pa na 150 evrov. Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev UČILNICA V NARAVI- GRAMOZNICA STRNIŠČE V sklopu priprav idejnega načrta za umestitev učilnice v naravi v OPN občine smo bili na prvi delavnici, ki smo jo izvedli skupaj z Inštitutom za promocijo varstva okolja, presenečeni nad pozitivnim odzivom Krajevnega odbora Strnišče ter obeh osnovnih šol v občini. V idejnem načrtu za ureditev učilnice v naravi v gramoznici Strnišče smo zbrali osnovne informacije o območju in možnih rabah »Boldirjeve jame«. V drugem delu še vedno zbiramo ideje za edukacijsko opremo za zagotovitev dostopnosti ter za samo uporabo. V končni obliki bomo predlagali konkretno učno opremo gramoznice, kot so na primer: dostopne poti, opremo na dostopih, označbe na dostopih in v gramoznici, ekoremediacijske sisteme, učno opremo, ki bo del narave, izobraževalne poligone in učne točke za raziskovanje, učenje in poučevanje, v želji, da mladim ponudimo avtentično okolje za pridobivanje neposrednih izkušenj v naravi, ki je pomembno za izkustveno izobraževanje v realnem regionalnem okolju v povezavi z global- nimi problemi, vezanimi na vodo, prst in biodiverziteto. In kaj so ekoremediacije? Ekoremediacije (ERM) - to je uporaba procesov, ki potekajo v naravi, za preventivno in kurativno varovanje ter sanacijo okolja. Ekoremediacije imajo tri temeljne funkcije, to so samočistilna, sposobnost zadrževanja vode in ustvarjanje biotske raznolikosti (in biomase). ERM so sinonim za posnemanje delovanja narave, saj se pri tem uporabljajo enaki postopki, kot jih uporablja narava. ERM so torej zrcalo delovanja narave, kjer zavestno in kontrolirano določene procese in sisteme iz narave (ekosistemov) uporabimo za preventivno varovanje narave in okolja ali za njegovo sanacijo. Beseda remediacija pomeni v nasprotju z ERM dejanje ali proces, ko v okolju po naravni poti popravimo ali izboljšamo stanje. Ekoremediacija pa pomeni, da to storimo na ekosistemski osnovi, torej z uporabo abiotskih in biotskih dejavnikov, njihovih interakcij. ERM so zato osnova ekosistemskim tehnologijam. Vse bolj pa so ERM tudi priložnost za ohranjanje in povečevanje biotskih in ekosistemskih vrednosti ter za prilagajanje na spremembe podnebja (cit. po red. prof. ddr. Ani Vovk Korže - idejni načrt). Več o učilnicah v naravi najdete tudi na http://www.ucilnicavnaravi.si/. Načrtovane aktivnosti: • Ogled poligona v Modražah - 18. 5. 2011. • Zbiranje idej z otroki v Klubu nadarjenih OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce v projektu Druženje nadarjenih učencev - 28. 5. 2011. • »SKUPAJ ZA NARAVO« - čistilna akcija gramoznice Strnišče, 4. 6. 2011, skupaj z glavnim sponzorjem - podjetjem Sauber-macher. • Prijava projekta Učilnica v naravi v gramoznici Strnišče na 6. Javni razpis Regionalni razvojni programi - Razvoj regij. Občinska uprava demokracija I LUO Spoštovane občanke in občani IV I ajlepši mesec leta - maj - je za IM nami in pred nami je občinski praznik ter 20-letnica slovenske samostojnosti. Kakšen zanos in upanje sta takrat žarela iz nas, res smo bili ponosni na našo komaj nastalo državo in verjeli smo ljudem - politikom, ki so jo vodili. Kaj pa danes? Še vedno smo ponosni državljani, le politika se nam je priskutila do skrajnih meja, saj se danes ukvarjamo samo še z aferami in referendumi, zadolževanje pa presega že vse meje. Le kako bo naslednjih 20 let, če bo šlo tako naprej? Zagotovo še slabše, zato je skrajni čas za ukrepanje. Tudi naša občina pod novim vodstvom nadaljuje s svojim delom. Dočakali smo otvoritev največje investicije v občini, to je športne dvorane. Žal pa se novi župan na otvoritvi ni znal zahvaliti bivšemu županu g. Jožetu Murku, prejšnjemu občinskemu svetu in upravi za takratno pogumno odločitev o izgradnji dvorane in njeno realizacijo. Kakorkoli že, sedaj dvorano imamo in upravičeno smo na njo lahko ponosni, saj je najlepši tovrstni objekt daleč naokrog in tudi cena izgradnje je bistveno nižja od predračunskih kalkulacij. Pa še ene teme se moram dotakniti, to je posodobitve centra za ravnanje z odpadki podjetja Saubermacher. V 00 LDS Kidričevo načeloma ne nasprotujemo posodobitvi, vseeno pa nas glede na negativne izkušnje z okoljskimi projekti iz preteklosti skrbi povečanje kapacitete predelave odpadkov, za katero je Ministrstvo za okolje in prostor dalo soglasje brez upoštevanja mnenja lokalne skupnosti. Zato se ni čuditi nasprotovanju nekaterih občank in občanov proti povečanju centra za ravnanje z odpadki. Za konec vam v imenu 00 LDS Kidričevo čestitam in želim vse najlepše ob prihajajočem občinskem in državnem prazniku. Zoran Žunko, predsednik 00 LDS Kidričevo Slovenska ljudska stranka Spoštovani Qtranka SLS sledi situaciji na «3državnem nivoju - zavedamo se stanja. Nekaj se mora spremeniti, vendar s skupnimi interesi in nalogami lahko še vedno rešimo stanje v državi. Koreniti ukrepi lahko doprinesejo morebitno izboljšanje agonije in ponovni pričetek nekega blagostanja za vse sloje prebivalstva. Zato pa so potrebni drugačna vizija, pristop k reševanju nastale situacije in poslušanost širšega dela prebivalstva. Stranka SLS je v teh dnevih pripravila spremembo statuta in vizijo strategije razvoja, ki smo ga sprejeli in potrdili na statutarnem kongresu 14. maja na Bledu. S tem bo dana možnost lažjega in preglednejšega dela stranke. V 00 SLS Kidričevo smo imeli v mesecu marcu volilni občni zbor, na katerem smo izvolili novo vodstvo. Z nekaj spremembami in dopolnitvami smo soglasno potrdili vse organe vodenja in program dela za mandatno obdobje. Naloge so predvsem na razvoju občine - ustvariti in zaključiti vse začete projekte in nadaljevati razvoj na vseh področjih družbenega življenja za vse občanke in občane. Kadrovsko je potrebno regulirati naloge in strokovnosti je potrebno dati večjo podporo in veljavo, predvsem pa večji nadzor nad investicijami in racionalizacijo. V stranki se zavedamo potreb in zahtev, zato je naša naloga biti dosledni in kreativni, odprti na vseh področjih lokalnega življenja. Ob koncu bi zaželel ob prazniku občine vsem občankam in občanom mnogo dobre volje, sodelovanja na področjih krajevnega življenja, predvsem pa strpnosti in prijaznosti v prizadevanju za dosego ciljev. Lep pozdrav Mihael Žitnik, predsednik 00 SLS Kidričevo SDS 20 let Slovenije in novih 20 skozi ženske oči ( sprejeta resolucija na 5. kongresu ŽO SDS v Podpeči, 16. aprila 2011) v ■genski pogled na rojstvo države je specifi-^čen, saj ga lahko vidimo kot rojstvo novega otroka. Vsi smo jo z upanjem pričakovali in si jo, polni pričakovanj, zelo želeli. Pa ne samo sedanje generacije. Slovenija se je kot zametek ohranjala skozi zgodovino s svojo kulturo in ohranjanjem lastne identitete. Samostojna država je bila davna želja generacij Slovencev, ki so šele sedaj izpolnile dolgoletni sen o samostojni državi. V teh 20 letih smo pridobili veliko, več, kot se včasih sami zavedamo. S hvaležnostjo se spominjamo vseh tistih posameznikov, ki so bili pionirji svojega časa (dr. Jože Pučnik, Janez Janša ...) in so s pogumom in vizijo pripomogli k temu, da se je rodila in odrasla. Polnoletnost pa prinaša obveznosti, tako do preteklosti kot do bodočnosti. Naša samostojnost je nekaj, na kar smo lahko ponosni. Je naša odgovornost do tistih, ki prihajajo za nami. Za svetlo in jasno prihodnost Slovenije pa smo odgovorne tudi me, ženske. Enake možnosti, za katere se zavzemamo, so namreč ključne za hitrejši in bolj human napredek človeštva in s tem tudi naše domovine. Na vrsti smo, da usmerimo svojo energijo, znanje in delo v dobrobit vseh državljanov. Vidimo in občutimo, da je sedanjost zelo težka, zato nas zelo moti, da pravna država ne deluje in si posamezniki prilaščajo to, kar so ustvarile generacije. Ceno tega početja bodo plačali naši otroci. Enakost med spoloma ni le vzvišen ideal, ampak je pomembna tudi za razvoj kmetijstva in torej za prehrambno varnost. Prav tako pa je pomembna tudi stopnja zaščite ženske fizične integritete, saj je v državah, v katerih so ženske najmanj zaščitene pred nasiljem, stopnja umrljivosti dvakrat višja od povprečja. Povečano število starejših in povečano število brezposelnih mladih sta predvsem naša skrb, zato moramo politično delovati in ukrepati. Prizadevale si bomo, da s svojim znanjem in sposobnostmi enakovredno odločamo na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Nova doba je doba svetovnega spletnega komuniciranja, internetne trgovine in internetnega izobraževanja. Spreminjajo se oblike in načini dela. Zato moramo poskrbeti za izobražene in zdrave generacije, ki bodo kos hitrim spremembam. Prav tako moramo ohraniti naše naravne danosti in čisto okolje. Ženske na politiko gledamo kot na sestavni del vsakdanjega življenja, saj politične odločitve vpliva- jo na vse segmente v našem življenju. Dokler bomo svojo udeležbo v politiki videle kot možnost in priložnost sooblikovanja in ustvarjanja boljših pogojev za življenje vseh nas, bomo gotovo ravnale realno in odgovorno. Politika nam daje možnost, da opozorimo na vse probleme in dosežemo spremembe. Zato je pomembno, da sodelujemo, da se organizirano zavzemamo za to, da se ne sprejmejo napačne odločitve, in se seznanjamo s političnimi vzvodi in delovanjem sistemov odločanja. Čas je za integriteto, humani in etični pristop do življenja, ki ga delimo in ustvarjamo. Imamo samo dve možnosti, in sicer, da sodelujemo in politiko soustvarjamo ali pa ne sodelujemo in jo ustvarjajo drugi namesto nas. Natalija Kutnjak, za ŽO SDS Kidričevo SREČANJE Z OBČINO CRIKVENICA "DRUŠTVO UPOKOJENCEV CIRKOVCE" Na kratko se vam bomo predstavili. Ustanovljeni smo bili leta 1953, in sicer prvega marca. Društvo je bilo ustanovljeno s 27 člani, danes pa jih šteje preko 500. Delujemo na področju športa - viseče kegljanje in pikado. V letu 2010 je moška ekipa v PZDU dosegla prvo mesto in se uvrstila na državno prvenstvo, kjer je dosegla zlato sredino. V visečem kegljanju pa imamo moško in žensko ekipo. Našo pisarno krasi že 16 pokalov od prvega do tretjega mesta. Najbolj aktivni in uspešni smo v HUMANITARNI DEJAVNOSTI - status imamo od leta 2007 dalje. Redno obiskujemo občane, starejše od 69 let, ne glede na to, ali so naši člani ali ne. Z računalnikom smo povezani v ZVEZO DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE, da lahko na zvezi preberejo naše rezultate dela. Organiziramo razna predavanja, teme so različne. Na vasi sodelujemo z vsemi organizacijami zelo dobro in aktivno. Redne stike imamo z RK, pa tudi na nivoju občine se udeležimo vs- ___________________________________________ ake akcije. Redno tudi obiskujemo naše člane, ki so v domovih za ostarele, in sicer na Ptuju, v Muretincih, Kidričevem, Poljčanah, Lenartu in Mariboru. Izletov se radi udeležujemo. Po planu za leto 2011 si bomo v mesecu maju ogledali Šmartinsko jezero, Celje z gradom in Ponikvo z okolico. Skrbimo tudi za rekreacijo, saj redno kolesarimo, se udeležujemo pohodništva pri drugih organizacijah, pomagamo tudi našim članom, če so pomoči potrebni. Želimo si, da bi se še več naših članov vključilo v razne programe od športa, rekreacije, izletništva, družabnih srečanj. V mesecu juniju praznuje naša občina svoj občinski praznik in upokojenci bomo sodelovali na vseh prireditvah. V kolikor ima še kateri občan željo, da se nam priključi, naj se javi članu upravnega odbora, ki ga imamo v vsaki vasi, ali pa na sedežu društva v Cirkovcah vsako prvo sredo v mesecu v času uradnih ur - med 9. in 11. uro. Marija DIETINGER, __________________________________tajnica DUj Na povabilo župana Občine Kidričevo gospoda Antona Leskovarja so Občino v soboto, 2. aprila, obiskali predstavniki Občine Crikvenica. Zraven župana gospoda Leskovarja so predstavnike Občine Crikvenica sprejeli še podžupan gospod Milan Strmšek ter predstavnika občinske uprave Damjan Napast in Zdenka Frank. Za dobrodošlico pa so srečanje glasbeno popestrili mladi harmonikarji iz Kungote pri Ptuju. Naše srečanje se je pričelo v Sp. Gaju pri Pragerskem pri gospodu Jožetu Finguštu, ki je gostom predstavil svojo proizvodnjo, pokušali pa smo lahko tudi njegove mesne izdelke, ki so vsem teknili. Ko smo napolnili svoje želodce, smo pot nadaljevali v Cirkovce, kjer smo si pogledali športne in ustvarjalne dejavnosti otrok, ki so se tega dne udeležili otroške olimpijade. Kako sta spretna z žogo, pa sta pokazala tudi oba župana. Kateri je bil boljši, pa naj ostane skrivnost. Pot nas je po ogledu otroške olimpijade vodila proti Kidričevemu, centru občine. Ustavili smo se še v Lovrencu, kjer so si gostje ogledali opremljenost PGD Lovrenc ter so malo okrepčali. V Kidričevem smo se najprej ustavili v Talumu Kidričevo, kjer je naše goste sprejel gospod Drobnič (takrat še pomočnik predsednika uprave Taluma, danes predsednik uprave) s sodelavci gospodom Čušem, gospodom Vesenja- kom in gospodom Lipovcem. Ti so najprej predstavili nastanek in razvoj podjetja, nato pa smo si samo proizvodnjo in proizvodne prostore tudi ogledali. Sledilo je pravo slovensko kosilo v Restavraciji Pan ter sprehod po samem Kidričevem do plastenjakov družbe Revital, kar je bila želja naših gostov. Seveda nismo mogli mimo naših vzgojno-izobraževaInih objektov, tako da smo jim pokazali še vrtec, osnovno šolo in novo dvorano. Na hitro smo skočili še na Ptujsko Goro, kjer smo si ogledali baziliko, nato pa seje pod nami razširil čudovit pogled na občino Kidričevo ter celotno Dravsko in Ptujsko polje. Čas je hitro tekel in že je sledilo zaključno druženje na kmečkem turizmu v Jablanah, kjer so se srečanju pridružili še člani občinskega sveta. V spomin na naše prvo srečanje - verjamemo, da ni bilo zadnje -je župan Občine Kidričevo županu Občine Crikvenica podaril potomko črne kavčine, ki raste na mariborskem Lentu, s certifikatom o pristnosti, saj je gospod Rukavina vinogradnik. Ostali gostje pa se bodo doma posladkali z medom, ki so prejeli v spomin. Župana sta se tudi dogovorila, da bosta občini še letos podpisali pismo o nameri in sporazum o medsebojnem sodelovanju med obema občinama na področju gospodarstva, športa, kulture in turizma. Občina Kidričevo bo obisk vrnila v mesecu septembru. Na koncu se želimo zahvaliti gospodu Zvonku Čelofigi za pomoč pri organizaciji srečanja, gospodu Jožetu Finguštu in upravi Taluma Kidričevo za organizacijo ogledov in pogostitve gostov. Hvala tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi srečanja. Zdenka Frank Sodobnejši center za ravnanje z odpadki Kidričevo Ker je bilo na temo centra za ravnanje z odpadki v zadnjem času izrečenega mnogo, smo v podjetju Saubermacher Slovenija v preteklem mesecu organizirali novinarsko konferenco, kjer smo predstavili, kaj vse bo nov center vključeval in kaj to pomeni za občanke in občane Občine Kidričevo. Podjetje Saubermacher Slovenija se že 20 let uspešno in skladno z evropsko ter slovensko zakonodajo ukvarja z zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem nevarnih in nenevarnih odpadkov s sloganom »Za življenja vredno okolje«. Osnovni pogoj za opravljanje katerekoli dejavnosti, povezane z ravnanjem z odpadki, je prostor, na katerem je možno odpadke pripraviti za nadaljnjo »pot« do odstranitve. O posodobitvi centra za ravnanje z odpadki v Kidričevem je v preteklosti razmišljalo že podjetje Eko-les. Tako je že leta 2006 podjetje Eko-les pridobilo prvo okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo odpadkov. Leta 2007, ko je družba Saubermacher Slovenija prevzela podjetje Eko-les, je s tem pridobila nasledstvene pravice in obveznosti z naslova dovoljenj, s katerimi obratujemo še danes. Po takratni zakonodaji ni bila potrebna javna razgrnitev OVD pred izdajo, kot je to zahtevano danes pri pridobivanju IPPC dovoljenja. Tega pa smo v Saubermacherju pridobili v letu 2010. Javna razgrnitev projekta je bila opravljena na UE Ptuj, s tem je bila dana možnost posredovanja pripomb in pritožb. Delovali bomo okolju prijazno Prenovljeni center bo tako še dodatno zadostil zahtevam varovanja okolja. Na 6.000 m2 predstavljajo dobro tretjino transportne poti, tretjina skladiščni prostori, slaba tretjina pa je namenjena obdelavi odpadkov in za potrebne spremljajoče pisarniške in laboratorijske prostore. Ves center je projektiran v tako imenovani nepropustni »skledi«, ki preprečuje emisije v okolje, prav tako pa je nad celim centrom predvidena streha, s katero bo možno zbirati deževnico in na njej postaviti sončno elektrarno. Navkljub gospodarski krizi smo pristopili k posodobitvi obstoječega centra, ki bo z najmodernejšo opremo zagotavljal tako varovanje okolja, kot tudi kvaliteto življenja zaposlenih in okoliških prebivalcev. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da bomo s tem še naprej zagotavljal delovna mesta zaposlenim, ki prihajajo na delo tako iz Kidričevega kot iz drugih okoliških občin. Ocenjena vrednost investicije je približno 4 milijone evrov. Naj izpostavimo nekaj dejstev: • Podjetje Saubermacher Slovenija letno prevzame približno 25.000 ton nevarnih in nenevarnih odpadkov, od tega je: - 15.000 ton odpadkov, ki gredo od povzročitelja direktno na uničenje v tujino, - 10.000 ton odpadkov pa se predhodno skladišči in pripravi za odvoz na uničenje v tujino. • V Sloveniji se zbere skupno približno 60.000 ton nevarnih odpadkov. • Med zbranimi odpadki prevladujejo odpadna olja, emulzije, mulji, odpadna embalaža, barve in laki.... • Slovenija, in s tem tudi Saubermacher, nima ustreznih sežigalnic in naprav za energetsko izkoriščanje odpadkov. Zato ni potrebe in bojazni, da bi k nam vozili odpadke iz drugih držav, da bi jih v centru Kidričevo sežigali ali kako drugače uničevali in s tem negativno vplivali na okolje. • V Kidričevem se tako odpadki le zbirajo in prehodno skladiščijo. • V centru za ravnanje z odpadki se zbira 176 različnih vrst nevarnih odpadkov, medtem ko je v spisku mednarodnega kataloga (EWC) vseh nevarnih odpadkov prek 300, skupaj z nenevarnimi pa preko 700 različnih vrst. Projektna skica prenovljenega centra Zbiranje odpadkov (Slovenija) Igj Uničenje odpadkov H (tujina) Proces zbiranja, skladiščenja in odstranjevanja nevarnih odpadkov Saubermacher Slovenija Občina Kidričevo in podjetje Saubermacher Slovenija d.o.o. vabita cenjene občanke in občane občine Kidričevo na ogled centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Avstriji (Unterpremstatten), ki bo v četrtek, 9. junija 2011. Organiziran bo avtobusni prevoz, odhod izpred občine Kidričevo bo ob 14.00 uri, povratek pozno popoldan na izhodiščno mesto. Prijave sprejemamo na tajništvu Občine Kidričevo, na telefonsko številko: 02/799-06-10 ali E-pošto: mojca.mesko@kidricevo.si do najkasneje srede, 8. 6. 2011. Vljudno vabljeni! Občina Kidričevo Saubermacher Slovenija d.o.o. SPOMLADANSKA V skrbi za čisto okolje je v soboto, 9. aprila, v občini Kidričevo potekala spomladanska akcija čiščenja okolja. Organizator akcije je bil Odbor za okolje in požarno varnost v sodelovanju z LD Kidričevo in LD Cirkovce. Odzvala so se številna društva in posamezniki, tako da je bilo na terenu po celotnem območju občine 200 prostovoljcev, ki so nabrali cca 45 m3 smeti. Po ocenah prostovoljcev, ki se akcije udeležujejo že vrsto let, se je v letošnjem letu nabralo bistveno manj smeti kot v preteklem letu. To pomeni, da je lanska vseslovenska akcija, ki je bila tudi zelo dobro medijsko podprta, dosegla svoj namen. S spomladansko akcijo čiščenja okolja želimo v občini Kidričevo vzpodbuditi vsakega posameznika k urejanju svojega bivalnega okolja, z željo, da bi skozi vse leto bilo naše naravno in bivalno okolje čisto in brez črnih odlagališč. K temu spodbujamo in osveščamo tudi že otroke v vrtcih in šolah, ki so prav tako izvedli čistilne akcije v okolici šol in vrtcev. OŠ Cirkovce je akcijo izvedla 8. 4. 2011. Udeležili so se je vsi učenci od 1. do 9. razreda skupaj s strokovnimi delavci. Očistili smo okolico šole in se podali tudi v okoliške vasi, Cirkovce, Jablane in Dragonjo vas. Morda ne bo odveč, če vse tiste, ki se letos akciji niso pridružili, spomnimo na aktualno ekološko pravilo: Imamo samo eno Slovenijo. Vsi odpadki, pa če jih odvržemo še na tako skrit na- ČISTILNA AKCIJA čin, postajajo del našega bivalnega okolja. Družba strupov, s katerimi živimo, je vsak dan večja. ZAHVALA V imenu Občine Kidričevo se še enkrat zahvaljujem vsem posameznikom, ki ste se udeležili čistilne akcije in s tem pokazali svojo odgovornost do našega skupnega okolja. Prav tako se zahvaljujem vsem društvom in krajevnim odborom, ki ste podprli našo akcijo, še posebej LD Kidričevo in Cirkovce, ki so poskrbeli, da ob koncu akcije nismo bili žejni in lačni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena zahvala, z željo, da se prihodnje leto, ko bo v akcijo vključena celotna Evropa, ponovno srečamo in k sodelovanju povabimo še tiste, ki so letos ostali doma. Ivanka Korez, predsednica Odbora za okolje in požarno varnost ra- li intervju S 33 let staro katrco po doktorat v 1000 km oddaljeni Clausthal Stanko Kores mlajši, oče dveh deklic (2 leti stare Anemarie in 1 mesec stare Lucije), soustanovitelj in tajnik Kluba ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo, je teden dni pred dopolnjenim 29. letom v sodelovanju s Tehniško Univerzo Clausthal v Nemčiji uspešno doktoriral na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani iz smeri metalurgija. Skozi študij ga je kot mentor za življenje, prijatelj, ob podpori celotne družine spremljal njegov oče Stanko Kores starejši. Oče se rad pohvali, da je njegov sin še pred dopolnjenim tridesetim letom uspel uspešno doktorirati, se poročiti in ga razveseliti z dvema krasnima vnukinjama, hkrati pa ohraniti ljubezen do starodobnikov, ki jih je vzljubil že kot otrok. Z občanom občine Kidričevo, ki je dolgoletni član folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc sem opravila intervju v njihovem idiličnem domu ob potoku v Sp. Jablanah. 1. Pred kratkim ste končali svojo doktorsko disertacijo. Zakaj ste se odločili za podiplomski študij metalurgije in materialov? V gimnaziji kot številni dijaki še nisem vedel, kaj bom študiral, in sem bil nekaj časa tudi bolj družboslovno usmerjen. Vendar pa lahko rečem, da imam naravoslovje nekako v krvi. Že moj dedek je bil livar v bivši TGA v Kidričevem. Po gimnaziji sem študiral materiale in metalurgijo na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Povedati moram, da sem bil na dodiplomskem študiju štipendist Taluma. V roku sem diplomiral leta 2006 in se še istega leta zaposlil kot mladi raziskovalec na Naravoslovnotehniški fakulteti. V podjetju Talum smo našli skupni jezik glede mojega nadaljevanja izobraževanja in tako sem se odločil za podiplomski študij metalurgije. 2. Diplomanti smeri materiali in metalurgija na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani najdejo zaposlitev predvsem v raziskovalnih in razvojnih oddelkih industrije. Kje ste se kalili vi v času med diplomo in pridobljenim doktorskim nazivom? V življenju me vedno zanima več različnih stvari. Zmeraj raziskujem kaj novega. V času študija sem se največ usposabljal v Talumu, kjer sem med počitniškim delom opravljal različna dela. Začel sem kot pomočnik elektrolizerja, pri čemer sem spoznal tudi štiriizmensko delo. V času dodiplomskega študija (2005. in 2008. leta) sem bil na študijski izmenjavi na Inštitutu za metalurgijo v Clausthalu. Delal sem v laboratoriju za večfazne procese Politehnike Nova Gorica, bil sem tehnični urednik Livarskega vestnika, kot mladi raziskovalec na Naravoslovnotehniški fakulteti pa sem se ukvarjal s paleto različnih del, kot so poučevanje študentov, vodenje laboratorijskih vaj, raziskovanje s področja metalurške procesne tehnike in objavljanje rezultatov raziskav v domači in tuji literaturi. 3. Pomanjkanje strokovnjakov na področju poznavanja materialov in metalurgije je v Sloveniji doseglo že kritično raven. Zakaj? Študija metalurgije se nekateri ustrašijo. Obstaja splošno prepričanje, da gre za »umazan« študij. Vendar ni tako. Gre za študij, pri katerem gre za iskanje ujemanja različnih elementov in materialov, definiranje njihovih lastnosti, obnašanja ... podobno kot npr. v genetiki. Zdi se mi, da bi že sama država morala bolj vzpodbujati te deficitarne študije. Potreba po metalurškem kadru je v praksi zelo velika. 4. Kako bi vi mlade animirali za ta študij? Kako jih pritegniti, o tem sem razmišljal že v času svojega študija. Nekajkrat sem kot študent v okviru fakultete delal tudi promocijo te študijske smeri. Moj način, kako sem to področje naredil zanimivo za poslušalce, je bil, da sem jim na poljuden način predstavil, da je večina stvari, ki jih primemo v roke, iz nekega materiala -kovine ali nekega lahkega materiala. Zanimivo je, če vidiš, kako je neki material zgrajen, vidiš njegovo strukturo. 5. Ste velik ljubitelj starih avtomobilov in motorjev. Kdo vas je nad njimi navdušil? Moj oče. Še pred mojim rojstvom je bil zelo uspešen dirkač v gokartu, tako da sem že od malih nog nekako navajen delavnice in popravljanja motorjev in avtomobilov. Zelo zgodaj sem začel tudi voziti motorje in avtomobile. Gre za ljubiteljsko občudovanje stvari, ki so bile narejene pred okrog sto leti, in željo, da takratno tehniko predstaviš današnji publiki. 6. Kaj je čar teh vozil in kako izživljate svojo strast do njih? Vozim motorje iz let 1927 do 1960. Čar tega konjička je v samem »obredu«, če temu lahko tako rečem. Najprej motor ali avto cel dan čistiš, nato ga postaviš iz garaže, se nekaj ur trudiš, da vžge, se nekaj minut z njim tudi dejansko voziš, potem pa ga spet nekaj ur čistiš in pospraviš. 7. Kaj vam je v času do- in podiplomskega študija ostalo najbolj v spominu? Vsekakor to, da sem se v 1000 km odd- aljeni Clausthal v Nemčiji podal s 33 let staro katrco. Kot 24-letnik sem seveda dvomil, ali delam prav, da grem v Nemčijo na študij, in ali je pametno, da grem tja z ne ravno novo katrco. A sva oba uspešno zaključila svoj namen. V času študija sem veliko potoval (Amerika, Kanada, celotna Evropa ...), lahko rečem, da je bilo moje študijsko življenje dokaj pestro. 8. Pred kratkim ste se zaposlili v podjetju Talum v Kidričevem. Kje se vidite čez 10 let? To pa je težko vprašanje. Moj cilj je že od nekdaj biti v stiku s čim bolj novimi, ambicioznimi idejami in z razvojem. Upam, da bom imel take možnosti v Talumu. Z novo energijo, delovno vnemo, znanjem in idejami sem se zaposlil v Talumu v upanju, da bom lahko pozitivno prispeval k uspehu in nadaljnjemu razvoju podjetja. 9. Kje vidite Kidričevo čez 10 let? Mislim, da ima Kidričevo potencial, da se razvije v manjše mesto. Zmeraj več je mladega prebivalstva, kraj ima znano in močno zgodovino, ki jo premalo cenimo in premalo naznanjamo. Pomembno je, da mlajšim rodovom priučimo občutek pripadnosti in ponosa nad krajem, da se zavedajo, da gre za t.i. »kraj prišlekov«, in poznajo zgodovino kraja. 10. Če bi danes lahko poleteli v vesolje, katere tri stvari bi vzeli s seboj? Ženo in obe hčerki. Mojca Trafela cCogajaCo seje Pripravljeni na vse podvige Klub ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo je 7. maja 2011 opravil že svojo 10. spomladansko vožnjo (»smotra«, kot jo imenujejo tehnični komisarji v klubu). Na ta dan se opravi tudi tehnični pregled vozil in se jim nato podeli certifikat, s katerim lahko koristijo bonitete, ki jim pripadajo. Kljub temu da Klub nima podpore s strani Občine Kidričevo, saj združujemo člane iz več občin (11 občin), se nas je zbralo 55 z 41 vozili, od mopeda pa do tovornega avta TAM 5500. Zbrali smo se v Lovrencu na Dr. polju pred gostilno Pri lipi in se podali na turistično vožnjo proti Ptujski Gori, kjer nam je deklica v krožišču s prstom pokazala proti baziliki - slovenskemu biseru. Vsak voznik je v mislih prosil ptujskogorsko Marijo za varnost na cesti in za skrb za druge udeležence v prometu. Pot nas je naprej vodila skozi Majšperk in Naraplje v športni park Rim, kjer se je odvijala prireditev »Slovenija kolesari«. Tam smo postavili »špalir« ob samem startu kolesarjev. Nadaljevali smo pot skozi Žetale v Dobrino k podjetju BIOLES, kjer so nam delavci podjetja pod nadzorom g. Medveda pokazali, kako se žaga z najnovejšo moderno žago, kako se odpadni material spreminja v biomaso in kako nato potuje v peč za oskrbo sušilnice za les. Na sami domačiji so nam postregli s pravimi haloškimi dobrotami. Poučeni z novim znanjem smo pot nadaljevali na izletniško kmetijo Darinke Kodrič, kjer so ravno ta dan praznovali 10. obletnico delovanja. Pogostili so nas z odličnim jelenovim golažem in rumenim muškatom. Pot smo nadaljevali nazaj v Naraplje, kjer so nam člani turističnega društva Naraplje prikazali delovanje mlina na potoku Jesenica. Da mlin res deluje, so nas prepričali z domačo ocvirkovko, pečeno iz moke iz tega mlina. Dan so nam popestrili domači godci. Vsa vozila so dobro delovala, razen enega, ki ga je lastnik premalo »cartal« čez zimo. Preživeli smo čudovit dan v Halozah in se pozno popoldne vrnili na svoje domove. dr. Stanko Kores ml., Tajnik KLKŠV Kidričevo 10. ocenjevanje podeželskih dobrot V dvorani v Lovrencu na Dravskem polju je v nedeljo, 20. 3. 2011, potekalo tradicionalno ocenjevanje podeželskih dobrot v organizaciji Turističnega društva Občine Kidričevo. Letos je omenjeno ocenjevanje bilo že deseto zapovrstjo. Vsako ocenjevanje prinese nekaj novosti, tako je bilo tudi letos. \Z /^1 e pred ocenjevanjem je potekalo zbiranje vzorcev. Tako so lahko ob-L/ čani iz naše bližnje in daljne okolice prinesli v ocenjevanje vzorce vin domačih brajd, suhomesnate izdelke, domači kruh, pletenice, kekse, potice, in kot novost letos, bučno olje. Posebej dober odziv je bil v kategorijah suhomesnati izdelki in »brajdovščina«. Tako so ocenjevalne komisije, ki so svoje delo opravljale v nedeljo dopoldan, imele kar veliko dela. V kategoriji vina domačih brajd so prejeli kar 25 vzorcev različnih vin, večina je bilo vzorcev kvintona, le štirje vzorci gemaja. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval Bojan Lubaj, zraven njega pa so ocenjevali še Boris Urbančič in Edi Hojnik, je bila pozitivno presenečena nad kakovostjo prinesenih vin, saj pogoji jeseni niso bili ugodni za pridelavo. Komisija je tako med kvintoni kot med gemaji prvo mesto podelila Branku Sitarju iz Kungote. Pri ocenjevanju suhomesnatih izdelkov je bila konkurenca še večja, saj je bilo zbranih kar 36 vzorcev različnih mesnih izdelkov. Ocenjevalna komisija v sestavi Peter Pri- božič, Viktor Postružnik in Bojan Grušovnik je kar 15 vzorcev ocenila z 18,00 ali več točkami, kar pomeni zelo dobro kakovost. Najboljše izdelke sta dala v ocenjevanje Zvonko Babič iz Župečje vasi (šunkarica, pečena svinjska ribica, pečena slanina, tlačenka) in Peter Čelofiga iz Zgornjih Jablan (jablanski želodec, suha domača salama, klobasa v zaseki). Najboljše ocenjeno meso iz tunke pa je prinesel Srečko Lah iz Pongrc. Tudi vsi ostali izdelki so bili deležni pohvale. V kategoriji domače bučno olje je komisija ocenjevala 9 vzorcev. Najboljše je bilo ocenjeno domače bučno olje Jožeta Goričana iz Stra-žgonjce. Kakovost bučnega olja je v veliki meri odvisna od pogojev pri praženju in seveda od starosti samega olja, na kar je strokovna komisija v sestavi Marija Predi-kaka, Boštjan Kuhar in Marija Metličar, še posebej pazila pri ocenjevanju. Najslabši odziv pri zbiranju vzorcev pa je bil v kategoriji domači kruh, pletenice, potice, keksi, kjer so se zbrali samo štirje vzorci kruha, dva vzorca keksov in en vzorec testenin. Komisija v sestavi Franci Levstik, Terezija Meško in Marija Horvat je najbolje ocenila domači kruh, ki ga je prinesel Mihael Žitnik iz Starošinc. Med keksi so bili najboljše ocenjeni domači keksi Janje Metličar iz Zgornjih Jablan. Kulturno-zabavna prireditev z razglasitvijo rezultatov je potekala v prijetnem nedeljskem popoldnevu. K dobremu vzdušju v dvorani so obilno prispevali tudi ljudski pevci Fantje treh vasi, Veterani Prosvetnega društva Cirkovce, harmonikarji Primoža Zvira, ljudski pevci Stari mačkoni iz Makol ter pevka Katja Babič. Za prijetno pomladansko vzdušje v dvorani pa sta poskrbela aktiv žensk Kidričevo, ki deluje pod okriljem turističnega društva, in Kulturno društvo Lovrenc. Vsem se za njihov prispevek k uspeli prireditvi najlepše zahvaljujemo. Želimo si, da bi se drugo leto zbralo še več kakovostnih vzorcev in bi na ta način predstavili tudi drugim, kaj lahko ponudimo vsem, ki nas obiščejo. Marija Predikaka, TD Občine Kidričevo gasiCsfip društvo Prostovoljno gasilsko društvo Starošince v letu 2010 Spoštovani občani in občanke! Gasilci iz Starešine smo tudi v dletu 2010 imeli kopico najrazličnejših aktivnosti. V začetku leta smo se najprej udeleževali občnih zborov gasilskih društev, tudi občnega zbora naših gasilskih prijateljev iz Hrvaške - DVD Sveti Petar Čvrstec - ter tudi sami izvedli 57. občni zbor, kjer smo prisotnim iz poročil podali podatke o delovanju našega društva v letu 2009 in si zadali naloge za leto 2010. Nato smo se udeležili vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo. Pri izvajanju te akcije smo ugotovili, kako se določeni ljudje še ne zavedajo ali se nočejo zavedati, kako pomembno je imeti čisto okolje, v katerem živimo (najbolj problematični so gozdovi). Izvedli smo tudi tradicionalno postavitev majskega drevesa, udeležili smo se Florjanove maše. Nekateri naši člani so se udeležili gasilskega sejma v Leipzigu v Nemčiji ter videli novosti v gasilstvu. Za naše društvo v letu 2010 je bilo občinsko gasilsko tekmovanje nekaj posebnega, saj smo prvič nastopili z ekipo veteranov, ki so nas še dodatno razveselili s tretjim mestom. Tega tekmovanja smo se udeležili tudi s pionirji, članicami A, ki so postale občinske prvakinje, s člani Al - občinskimi podprvaki - ter s člani A2 in člani B, ki so prav tako dosegli rezultate tik pod vrhom. Člani A so osvojili tudi tretje mesto na tekmovanju za pokal Šikol. Mladinci pa so na mladinskem kvizu osvojili prav tako tretje mesto. Udeležili smo se še različnih gasilskih prireditev, najmlajši člani so se udeležili mladinskega gasilskega tabora za otroke na Pohorju. Prisotni pa smo bili pri vseh požarih in nesrečah, za katere smo dobili pozive, ter bili smo v pripravlje- nosti za posredovanje pri poplavah, en požar smo imeli tudi v naši vasi, ki pa smo ga uspešno sanirali. Zopet smo sodelovali na prireditvi Zahvala polju pri muzeju v Starošincah, kjer smo pripravili prizorišče ter skrbeli za pijačo, hrano in gasilsko stražo. Ob tem se zahvaljujemo Turističnemu društvu občine Kidričevo, da lahko odlično sodelujemo z njimi. V mesecu oktobru smo skupaj z Gasilsko zvezo Kidričevo izvedli brezplačen pregled gasilnih aparatov za gospodinjstva ter pregledali stanje hidrantov v naši vasi. Sodelovali smo pri prikazu gasilske tehnike po šolah v naši občini, uspešno smo prestali tudi pregled društva in gasilske tehnike, ki jo premoremo. V začetku decembra smo organizirali srečanje gasilskih veteranov Gasilske zveze Kidričevo. Ob vseh teh navedenih stvareh smo v društvu organizirali razne operativne vaje, delovne akcije, kot je urejanje okolice gasilskega doma in tudi notranjosti, kjer smo prepleskali in preuredili klubsko sobo, sejno sobo ter na novo uredili mize v dvorani. V letošnjem letu smo tudi dokončno odplačali avto-cisterno ter nakupili nekaj delovnih oblek za mladince. Sredstva smo dobili z donacijami (hvala vsem donatorjem). Na koncu se zahvaljujemo vaščanom Starošinc, Občini Kidričevo, Gasilski zvezi Kidričevo, Turističnemu društvu občine Kidričevo, vsem ostalim društvom in drugim, ki so nam na kakršenkoli način pomagali pri delovanju našega društva. Na pomoč! Ksenija Žitnik, Za PGD Starošince: tajnik društva zanimivosti S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah Lokalna akcijska skupina (LAS) - Društvo bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah (v nadaljevanju Društvo) - ima zapisano v Strategiji razvoja podeželja v obdobju 2007-2013 za območje devetih občin Spodnjega Podravja (občine Destrnik, Dornava, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Ptuj, Trnovska vas in Sveti Andraž v Slovenskih goricah), ki ležijo na Dravskem in Ptujskem polju ter v Slovenskih goricah, da bo na področju razvoja turizma spodbujalo povezovanje ponudnikov turističnih storitev na podeželju, izboljšanje turistične in druge splošne infrastrukture ter uvajanje novih integralnih proizvodov in storitev. Turizem je ena najpomembnejših razvojnih prioritet Spodnjega Podravja, kar kažejo tudi najnovejši programi razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 ter razvojni dokumenti lokalnih skupnosti, vključenih v Lokalno akcijsko skupino - »Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah«. Poleg naravnih, kulturnih in družbenih dejavnikov je na tem območju veliko turističnih in gostinskih objektov ter raznovrstne turistične infrastrukture, ki dopolnjujejo turistično ponudbo regije. Ko govorimo o razvoju turizma na podeželju, ne moremo spregledati pomena prometne in druge infrastrukture, oskrbe ter številnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki zagotavljajo celosten razvoj turistične ponudbe na podeželju. Kljub številnim možnostim se turizem na podeželju Spodnjega Podravja doslej ni uveljavil kot inovativna in gospodarsko učinkovita dejavnost. Slabosti neuveljavljenega podeželskega turizma na našem območju lahko povežemo v štiri skupinske sklope, in sicer: - nepovezanost turistične ponudbe na podeželju s ponudbo mest (premalo skupnih programov...); - šibko sodelovanje med ponudniki turističnih storitev na podeželju; - neprepoznavnost podeželske ponudbe in celotne regije (ni skupnega promocijskega materiala, nepopolno obveščanje javnosti, ni enotnega informacijskega sistema ...); - nepopolna turistična infrastruktura na podeželju (opremljenost naselij in turističnih točk). Zaradi navedenih ciljev je Društvo v Letnem izvedbenem načrtu za leto 2008 potrdilo projekt »S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah«, katerega namen je s kolesarsko potjo povezati tri naravne enote Spodnjega Podravja, Dravsko in Ptujsko polje ter Slovenske gorice. Kolesarji lahko ob poti spoznavajo bogato kulturno in naravno dediščino območja ter doživijo raznovrstno kulinarično in vinsko ponudbo. Posebnost pokrajine so kakovostna vina, prvovrstne mesne, krušne in sadjarske dobrote ter tradicionalne šege in navade, ki so povezane s prazniki in lokalnimi prireditvami. Dravska ravan in Slovenske gorice kažejo raznoliko in privlačno naravno podobo. Narava se spreminja na kratke razdalje in kljub močno preoblikovanemu okolju skriva nekaj izvirnih posebnosti. Dravska ravan in Slovenske gorice premoreta bogato arheološko dediščino. Največ spomenikov je iz rimskega obdobja; eden najlepših je I. mitrej v Spodnji Hajdini. V številnih naseljih je ohranjena sakralna dediščina - farne in podružnične cerkve, kapelice in vaška razpela. Na podeželju so se uveljavile prireditve, povezane s tradicijo, običaji ali prazniki, ki pritegnejo obiskovalce iz celotne Slovenije in tudi iz tujine. Med najbolj znanimi in privlačnimi prireditvami so praznik žetve na Polenšaku, lukarski praznik v Dornavi, martinovanje na Hajdini, kurentovanje v Markovcih, zahvala jeseni v Juršincih in druge. Popotnik se lahko ob poti spoprijatelji s korantom, ploharji, pokači, orači ter številnimi drugimi etnografskimi in pustnimi liki. V okviru projekta potekajo naslednje aktivnosti: - postavitev označevalnih tabel kolesarskih poti po posamezni občini (po občini Kidričevo table z označbo LAS 1); - postavitev označevalnih tabel za predstavitev naselij ter naravnih in kulturnih znamenitosti; - postavitev preglednih tabel celotne kolesarske poti v devetih občinskih središčih; izdelava promocijskega materiala (zloženke, bilten ...); - izvedba promocijskih prireditev za lokalno prebivalstvo in goste. S projektom kolesarskih poti želi Društvo približati naše območje slovenskim in tujim turistom ter spodbuditi hitrejši gospodarski razvoj. Zagotovo bodo temu projektu v prihodnje sledile nove pobude za razvoj podeželja. Še posebej želimo spodbuditi ponudnike gostinskih storitev, zlasti turistične kmetije, da z inovativno ponudbo ustvarijo prijetno okolje za bivanje turistov.Prepričani smo, da se bo sodelovanje, skupno nastopanje prebivalcev v projektu kolesarskih poti, nadaljevalo tudi po zaključenem projektu, saj posejano seme za svojo rast potrebuje veliko skrbne nege in pozornosti. Kolesarske poti bodo aktivno zaživele le, če jih bodo uporabljali kolesarji. Tako zahtevnega projekta ne bi zmogli uspešno zaključiti brez prizadevnega sodelovanja občinskih uprav vseh devetih občin. Z velikimi pričakovanji smo skupaj zazrti v lepšo in gospodarsko stabilno prihodnost našega podeželja. Dr. Vladimir Korošec, predsednik LAS, in Mojca Metličar, strokovna sodelavka LAS 1/6 g i ' t na Dravskei OBČINA KIDRIČEVO -n*V~ru ^r-A r" * Športna unija Slovenije že vrsto let v sodelovanju z lokalnimi oblastmi (občinami, društvi, šolami ...) organizira prireditev »Veter v laseh - s športom proti drogi!«. ŠD CIRKOVCE v občini Kidričevo organiziramo to prireditev že več let. Zavedamo se, da je vsakršno športno udejstvovanje tesno povezano z vrednotami, kot so vključevanje, solidarnost, tolerantnost, ekipni duh in »fair play«, zato je šport pomembno področje, na katerem potekata vzgoja in izobraževanje. Naš cilj je razvoj zdravega življenjskega športnega sloga, še posebej za mlade, med katerimi jih vse več išče rešitev v različnih oblikah odvisnosti, mi pa smo prepričani, da je bolje izbrati športno aktivnost. S tem namenom si v VETER V LASEH našem okolju prizadevamo spodbujati in uveljavljati zdrav športni življenjski slog mladostnikov, ki zagotavlja igriv, naravi prijazen, sproščen, solidaren, dinamičen in prevetren način življenja. Vsako leto skušamo privabiti čim več udeležencev, ki se pomerijo v najrazličnejših špor-tno-spretnostnih disciplinah. Zraven pa vključujemo tudi ostale spremljevalne prireditve oz. natečaje (risanje, pisanje besedil...). Letošnje noviteta je bil natečaj za himno Vetra v laseh Slovenije. Pri tem smo k sodelovanju povabili OŠ Cirkovce. Ravnateljica ga. Ivanka Kores in predvsem učitelj Marjan Krajnc sta bila navdušena nad idejo. Za realizacijo le-te je bilo samo 10 dni časa in STRANGERSOM je pod mentorstvom učitelja Marjana Krajnca uspelo praktično nemogoče. Njihov predlog je bil izbran za himno celotne akcije. Intervju s skupino STRANGERS: 1. STRANGERS - tujci. Ali ima ime tudi simbolni pomen in čigava ideja je bilo? O imenu nismo preveč razmišljali. Idejo o imenu skupine je dal naš basist Aljaž Dobnik, nam pa seje zdela »cool«. iTRaNGERS 2. Večina članov skupine STRANGERS obiskuje OŠ Cirkovce. Kako na vas gledajo vrstniki in kako usklajujete šolske obveznosti s strastjo do glasbe in vajami? Vsi smo učenci OŠ Cirkovce razen pevke. Lana obiskuje 9. razred na OŠ Starše. S sošolci se dobro razumemo. Šola je vedno na prvem mestu, kljub obveznostim pa se vedno najde čas za glasbo. 3. Kaj vam kot glasbenikom predstavlja večji izziv: proces nastajanja skladbe, usklajevanje in vaja s skupino ali končni rezultat na odru? Vse je pomembno. Kljub temu pa je največji izziv, da damo na odru vse od sebe in tako pokažemo svoje delo. 4. Vaša skladba Veter v laseh je uspešnica letošnje vseslovenske istoimenske akcije. Kaj vam pomeni, da je ravno vaša Najbolj so se vsega veselili člani zasedbe, učenci OŠ Cirkovce. Njihov trud je poplačan, saj bodo lahko za nagrado nastopili na ROCK OTOČCU v začetku julija. Besedilo je napisal učitelj in mentor Marjan Krajnc, glasbo pa band sam. Če še kdo ne ve, skupino sestavljajo: Dominik Širovnik, 9. razred, solo kitara Martin Frangež, 9. razred, ritem kitara Aljaž Dobnik, 8. razred, bas kitara Lana Špes, 9. razred, vokal Žiga Brglez, 7. razred, bobni ŠD CIRKOVCE se zahvaljuje učitelju Marjanu Krajncu in vsem članom banda za njihov prispevek, ki bo odmeven širom Slovenije in bo s tem predstavljal OŠ Cirkovce, ŠD Cirkovce in tudi Občino Kidričevo. Samo Gajser, za ŠD Cirkovce skladba izbrana za osrednjo himno te akcije? Ko smo izvedeli, da je bila izbrana naša skladba, smo bili zelo veseli. Tudi zato, ker se bomo za nagrado lahko predstavili na Rock Otočcu. O tem smo lahko doslej le sanjali. 5. Ali že načrtujete prihodnost? Kako si predstavljate čas, ko boste zapustili osnovnošolske klopi in odšli vsak na svojo srednješolsko pot? Boste glasbeno pot nadaljevali skupaj? Za prihodnost še nimamo nekih večjih planov. Ko bomo zapustili osnovnošolske klopi in nadaljevali v srednji šoli, želimo še naprej delovati skupaj, saj so se med nami spletle močne prijateljske vezi. Mojca Trafela CIRKOVŠKA OTROŠKA OLIMPIJADA Športno društvo smo v sodelovanju z LAS - Društvom za razvoj podeželja in ohranjanje kulturne dediščina ob Dravi in v Slovenskih goricah - organizirali Cir-kovško otroško olimpijado. K sodelovanju smo povabili vse osnovne šole iz 9 občin pod okriljem LAS. Na ta projekt so se odzvale in sodelovale OŠ Cirkovce, OŠ Kidričevo, OŠ Hajdina, OŠ Breg, OŠ Olge Meglič, OŠ Mladika, OŠ Ljudski vrt in OŠ Dornava. Olimpijada je potekala v treh terminih, in sicer 2., 3. in 9. 4. 2011 od 9. do 13. ure, kjer je skupno sodelovalo preko 200 otrok in 30 animatorjev ter učiteljev spremljevalcev. Zastopane so bile najrazličnejše športno-spretnostne discipline (razni poligoni z različnimi žogami, tek preko ovir, skok v daljino z mesta, zadajanje tarče, premagovanje najrazličnejših preprek...). Vsaka šola je imela ekipo iz druge in tretje triade in tako so po triadah ekipe med seboj tekmovale. Za vse, ki jim šport ni najbolj blizu, pa smo organizirali ustvarjalne delavnice. Tam so otroci izdelovali najrazličnejše izdelke in uporabljali različne tehnike. Glavni cilj našega projekta je bil, da otroci pridejo in aktivno preživijo svoj prosti čas ter se tako vsaj za eno dopoldne oddaljijo od vse sodobne tehnologije. Res je, da smo beležili vse dosežene rezultate, a bistvo je bilo sodelovanje in zato so vsi udeleženci prejeli majice in medalje. Tega projekta nikakor ne bi mogli speljati brez članov - animatorjev ŠD Cirkovce -vseh donatorjev ter seveda ravnateljev in učiteljev vseh sodelujočih šol. Prav ti so cCogajafo seje namreč svoje učence na šolah motivirali, da so se udeležili te olimpijade. Vsem se za njihov prispevek zahvaljujemo in upamo na sodelovanje pri takšnih projektih tudi v prihodnje. Se vidimo naslednje leto na olimpijadi v CIRKOVCAH! Samo Gajser DONATORJI, BREZ KATERIH NE BI BILO TE PRIREDITVE: Aha Emmi Papirnica PERO - Vida Rakuša Kriza Avtoličarstvo Žitnik David Bojan Potočnik Dobič Milan BAR KORŽE - Kolarič Jožef Gorazd Pauman Kmetijstvo Polanec Avtoprevozništvo Srečko Frangež PUB 03 Čevljarstvo in rokavičarstvo Dolenc Plastika Medved Občina Kidričevo Picerija KLARA Kmetijska zadruga SLOGA NLB HSE Reklamni atelje Babšek ŠPORTNA UNIJA SLOVENIJE KAMRCA NEPREMIČNINE Marjeta Tominc s.p. Gostilna KUREŠŠikole Dvajseto državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem Dvajseto državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za vse discipline s puško in pištolo je SZS dodelila Strelskemu društvu Kidričevo. Po koledarju tekmovanj SZS je bilo tekmovanje planirano 9. in 10. aprila 2011. Za razliko od prejšnjih let je bilo tekmovanje izvedeno v vseh disciplinah - razen pri veteranih - v dveh namesto štirih dneh. Tekmovanje je potekalo v novozgrajeni Dvorani Kidričevo v Kidričevem na 64-mestnem montažnem strelišču, opremljenim z elektronskimi tarčami SIUS ASCOR. Finalni del tekmovanj je potekal na 10-mestnem fiksnem strelišču, opremljenim z najsodobnejšimi elektronskimi tarčami SIUS ASCOR, znotraj dvorane vzporedno z rednim delom tekmovanja. Finali so bili zanimivi, ogledalo si jih je kar nekaj gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali streljanje najboljših 8 v posameznih disciplinah in kategorijah. Bilo je nekaj težav pri izvedbi finala članic pištole, saj sta zatajili kar dve elektronski tarči, vendar so sodniki po nekaj težkih odločitvah rešili težavo. Gledalci so neposredne rezultate spremljali neposredno na platnu. Rezultate ekip in posameznikov smo sproti objavljali na panojih v dvorani. Tekmovanje je potekalo brez večjih zapletov ali pritožb. Posebna zahvala gre osnovnošolcem OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, ki so pripravili lep plesni in glasbeni nastop. Prav tako se zahvaljujemo sponzorjem llkos d.o.o., Atila, Memoria d.o.o. in Radial d.o.o. ter seveda Občini Kidričevo. Naši tekmovalci so dosegli lepe rezultate. Najbolj je blestela Klavdija Pufič, ki je z odličnim streljanjem dosegla 3. mesto. Prav tako seje dobro odrezal Jan Sagadin, ki je med najmlajšimi dosegel 5. mesto. V mladinski konkurenci je s povprečnim rezultatom Uroš Mohorko dosegel 7. mesto z zračno pištolo ter s slabšim rezul- tatom na puški 13. mesto. S pištolo se je izkazala Teja Sagadin, kjer je dosegla 11. mesto, pomerila pa seje tudi na puški (18. mesto). Nekoliko manj uspešno sta opravila kadeta Aleš Pernat (12. mesto) in Niko Visočnik (25. mesto). Z državnim prvenstvom pa se za naše strelce sezona še ni čisto zaključila. Sledijo še kvalifikacije ekipe standard zračne puške iz 2. lige v 1. b-ligo ter streljanje z malokalibrskim orožjem. Uroš Mohorko drevesa na Kidričevem MtUiTVOZII ZDRAVJE ID ironv CORPUf Prvi maj je mednarodni praznik delavstva. Tradicija prvega maja se pričenja v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez po uspehih, ki jih je doseglo kanadsko delavsko gibanje zlasti leta 1872, zahtevala več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delavnik. Dandanes prvi maj praznujemo širom sveta na različne načine. Za naše okolje je značilno predvsem kurjenje kresov in postavitev prvomajskih dreves. Že tretje leto zapovrstjo je postavitev prvomajskega drevesa v naselju Kidričevo potekala pod okriljem Društva za zdravje in šport CORPUS Kidričevo. Ob vzpodbujanju gledalcev smo na klasičen način dvignili drevo, ki ga je za postavitev dala na razpolago Občina Kidričevo. Ob zvokih glasbe, ki se je razlegala čez naselje, je bilo poskrbljeno tudi za naše najmlajše. Za njih je bila na voljo brezplačna pijača in sladek prigrizek, razen tega pa so lahko svojo kreativnost pokazali ob risanju prvomajskega drevesa, barvanju pobarvank ali risanju s kredami. Svojo dejavnost je s praktično predstavitvijo opreme predstavilo tudi Planinsko društvo občine Kidričevo. Kljub dežju, ki je večino pregnal iz parka takoj po tem, ko je zastava na vrhu mlaja prosto zaplapolala, so nekateri še vztrajali, dokončali delo in se pogostili z golažem, ki so ga skuhali odlični kuharji restavracije Pan. Prireditev so zraven pridnih posameznikov omogočili tudi trgovini Mercator Kidričevo in Jager Kidričevo, papirnica EK iz Kidričevega, mesarija Fingušt, Občina Kidričevo in posamezni donatorji, ki so poskrbeli, da smo se lahko v nedeljskem popoldnevu posladkali in osvežili. Organizatorji prireditve smo se tudi letos soočali z logističnimi težavami (izkop jame, dovoz drevesa, pletenje venca) ter nerazumevanjem, da je naselje Kidričevo blokovsko naselje, kjer prebivalci ne razpolagajo z vozili in stroji s katerimi bi lahko določene stvari, vezane na samo pripravo mlaja, tudi brezplačno zagotovili. V prihodnje bi si želeli predvsem več posluha in razumevanja s strani pristojnih organov občine. Ni pomembna razsežnost prireditve, temveč namen in cilj le-te. Če smo vsaj za nekaj ur popestrili dogajanje v občini, smo dosegli svoj namen in dobili motivacijo za naprej. Tomi Muršec, predsednik Društva za zdravje in šport CORPUS Obujanje tradicije v Šikolah (02)796-17-41 (041)637-002 aubelj@telemach.net SERVIS in PRODAJA: - plinskih naprav - gospodinjskih aparatov - gostinske opreme - bojlerjev in peči - rezervnih delov V' ‘SV RAČUNOVODSKE STORITVE ZA: - podjetja, - samostojne podjetnike, - nosilce kmetijske dejavnosti - društva PRODAJA IN DOSTAVA TEHNIČNIH PLINOV: - argon in CO2 - acetilen, kisik in dušik - UNP v jeklenkah (2-35 kg) - UNP za viličarje (TF) SERVISIRAMO OPREMO PROIZVAJALCEV: O ;g \ GORENJE SPEEDV t BRAUN X 4->x V4VO-V KONČAR '-iy '5iy/ 'E O, “ ocean VX IGO O XX % KOVINSTROJ WILMS REMKO /0XS ISKRA .IV a/ cZ //X’ IX. /S vv ^