MED BUJRAŠI V IŽAKOVCIH str. 2 GDA CUGEO ODAVA... str. 5 ČASOPIS ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. avgusta 1994 * Leto IV, št. 17 2o.avgust QB DNEVU SV. ŠTEFANA Kot večina madžarskih nacionalnih praznikov, ima tudi ta dan razburljivo zgodovino. Po ljudskem izročilu so na ta dan pekli prvi kruh iz novega žita. Dolga stojetja je bil to praznik sv. Štefana, prvega madžarskega kralja in ustanovitelja madžarske države. Pred 911. leti, I. 1083., ga je razglasil za svetnika papež Gregor VII. Pred 45. leti so - prav zaradi "omilitve" kulta sv. Stefana - na ta dan potrdili ustavo socialistične države. Tudi Monoštrčanom se je 20. avgust prijetno vtisnil v spomin, kajti naselju so vrnili mestni naziv prav na ta dan I. 1983., ko je praznovalo 800. obletnico ustanovitve. Monošter je letos praznoval skupaj s prijateljskimi mesti iz Slovenije, Avstrije in Francije. Prišli so predstavniki Murske Sobote, Ženavcev (Jennersdor-fa) in Delle-ja, prav tako kulturnoumetniške skupine omenjenih območij, ki so nastopile na popoldanskem obmejnem kulturnem srečanju. Bela Meszaros, poslanec območja v državnem parlamentu, je v svojem nagovoru primerjal obdobje sv. Štefana z današnjimi časi. Prvi kralj je s pokristjanjevanjem poganskih Madžarov zagotovil državi, da se je vključila v tokove takratne Evrope. Podoben je tudi izziv današnjih časov. Na popoldanskem obmejnem kulturnem srečanju so sodelovale domače madžarske, slovenske in nemške skupine. Soboško Ob 20. avgustu smo praznovali tako v Monoštru kot na Gornjem Seniku občino sta predstavljala pevski zbor Štefan Kovač in Marko banda, iz Avstrije pa je prišel ženavski pihalni orkester. Zanimivost francoskega mesta je, da leži prav tako na tromeji - Francija, Švica in Nemčija) kot Monošter. (Torej je bilo to res srečanje obmejnih mest.) * * * Živahno je bilo v soboto tudi na Gornjem Seniku, kjer so v počastitev praznika priredili t.i. vaški dan. K temu velikemu prazniku spada tudi sveta maša, ki so jo tokrat priredili na prostem. Dopoldanski program so popestrili s prijateljskimi nogometnimi tekmami med ekipami Martinja, Gornjega in Dolnjega Senika ter Monoštra. Popoldanski program se je začel ob 14.30. Nekateri so kar počakali na igrišču, da bi videli kaj organizatorji še nudijo. Ob robu igrišča so kuhali fižolov golaš za več kot 400 oseb. Popoldne so biie na vrsti "igre brez meja", ki so bile menda najbolj zanimiv del programa. Začeli so jih otroci OŠ Gornji Senik, nato je bilo pravo tekmovanje. Zanimanje je bilo ogromno, ekipe so se predstavile, nato pa se je začelo skakanje v vrečah, žaganje, hoja s hoduljami... Tekmovalci so poleg tega morali "voziti" vodo s "taligami", tako da jih je eden vozil, drugi je v njih sedel in držal kozarec z vodo. (se nadaljuje na 3. str.) 2 OSVO(BO)JENI ALI ZASVOJENI Michael Jackson se je dolgo skrival pred javnostjo. Kot strela z jasnega je prišla iz daljne Amerike vest, da se je fant, ki se je do zdaj bojda izogibal žensk kakor hudič blagoslovljene vode, kar meni nič tebi nič poročil. Če bi nekoliko pretiravali, bi lahko rekli, da je prišel na poročno potovanje na Madžarsko. Vendar to so le čenče, prišel je v Budimpešto z namenom, da bi osvobodil Vzhodno Evropo. Budimpeštanci so ga kar kleli - kot verjetno vsakega "osvoboditelja" v svoji zgodovini. Kot kaže, imajo težave s temi osvoboditelj-skimi hudiči. Ker je madžarsko glavno mesto itak prekopano počez in podolž, osvoboditelj pa si je tokrat dal zapreti še nekaj cest, mostov in trgov, je prislovična gneča postala še bolj prislovična. No, tudi Mike je imel določene težave pri snemanju svojega naj novejšega videospota. Kljub velikanski brezposelnosti na Madžarskem je baje našel le nekaj statistov. Pravih madžarskih vojakov ni mogel pridobiti k stvari - kako pa bi izgledala osvobodi-' tev Vzhodne Evrope brez vojakov -, zato jih je uvozil iz Anglije. Kakih dva tisoč odsluženih Soldatov. Drugi pravijo, da je vse skupaj laž, da so vseeno najeli šeststo madžarskih vojakov. Tudi Mikeova dobrodelnost je ocenjena pozitivno in negativno. Obiskal je namreč dve otroški bolnici in razdelil ne vem koliko igračk v večmilijonski vrednosti. Ta bolj kritični so rekli - med njimi tudi vodilni zdravniki da jih je Jacksonov obisk le motil pri njihovem delu in da bi namesto igračk veliko bolj rabili bolniške pripomočke. Kritiki kritikov pa so bili mnenja, da se podarjenemu konju ne gleda zob. Sicer pa je madžarska vlada nakazala manj pomoči za Ruando kot je znašalo darilo megastara madžarski Rdeči križ pa se je vseeno lepo zahvalil vladi. Pa da so tudi otroci bili zelo veseli darila. Spet drugi: ta beli črnec bi naj raje pustil pri miru madžarske bolne otroke, ker je pač bilo slišati kar čudne stvari glede njegovega bolnega odnosa do ameriških otrok. Zakaj neki je odbren-kal tiste milijone dolarjev družini tožiteljev, če je nedolžen itd., itd. Skratka, vse te in podobne debate o Michaelu kot kjer koli drugje po svetu. Mene osebno zanima bolj tista zadeva o osvoboditvi. Prvič, zdi se mi, kot če bi fant nekoliko let zamudil, saj nekaj let ni več komunizma na Madžarskem. Dobro, dal sem se prepričati od drugih, če kakorkoli slepomišimo okoli madžarskih socialistov, ki so zdaj na vladi, to da so večinoma vseeno bivši komunisti. Pa naj bo. Zame je pravi problem v tem, da sem osebno sam veliko pričakoval od te osvoboditve. Zdaj smo torej nekaj tednov že osvobojeni, konkretnih rezultatov pa ni nikjer. Še več, prav obratno. Začnejo nas spet filati s čisto socialističnimi fintami, češ, dragi državljani, vi ste pa do zdaj živeli na račun državnih kreditov, veliko več ste porabili, kot se ustvarili. Tako pa ne bo šlo naprej, tovariši! Zato vam evo 8-odstotna devalvacija forinta, povišanje davkov, tudi pri tistih izdelkih, ki so do zdaj bili oproščeni prometnega davka, bomo od zdaj naprej plačevali davek, kjer je bil davek 10 odstotkov, bo zdaj 30, povprečna družina na Madžarskem samo za prazen kruh (!) porabi 10 odstotkov svojega dohodka itd., itd. Podražilo se je meso, bencin, zdravila in praktično vse. Kar se še ni, pa se bo v kratkem. Kako je zdaj, dragi Michael, s to tvojo osvoboditvijo? Česa si nas pravzaprav osvobodil?! In koga si osvojil?! Osvobodil si nas le naših iluzij. Tako v zvezi s tabo, kot glede naših želja svobodnega (tudi v gospodar-skem smislu), človeka vrednega življenja. (Vsaj nekaj takega so nam obljubljali "komunisti" pred volitvami.) Upam, da si vsaj osvojil srca tistih nekaj desetin najstnic, ki so te cele dneve čakale pred hotelom, ti pa si na skrivaj zbežal v stavbo pri nekem zadnjem, zaprašenem vhodu in so jim tvoji stražarji metali tvoje slike iz osmega ali devetega nadstropja. Verjetno si tudi ti v glavnem zasvojen s svojimi stvarmi in problemi (zato pa si kosil v Budimpešti v nekem kombiju, kot sezonski delavci na Madžarskem) in te figo zanima Vzhodna Evropa. Biznis je biznis. Pa res, Michael, ali si bil ti sploh vojak?... Vzhodnoevropsko madžarska vlada pa je zasvojena z mislijo, češ kako velik je gospodarski kakec, ki jim ga je pustila prejšnja demokratična vlada in še prejšnje nedemokratične vlade. Vlada, katere predstavniki so se v predvolilnem boju tako radi sklicevali na to, da je rešitev, da jo prav gotovo bodo našli, ker da bo za njihovo vlado značilna strokovnost. Pa res, dragi ministri, ali ste se sploh kdaj izučili kake stroke? Ali vam veliki vojskovodja Michael ni nič rekel, da se pazite?... Franček Mukič I MED BÜJRAŠI V IŽAKOVCIH "Dolga stoletja, od vekomaj že, živijo naši rodovi ob njej. Poznajo jo: njene mogočne vodine, prod-nate peščine in vrtinčaste tolmune, njeno lenobno svetlikanje v koprenasti mesečini in njeno divjanje ob grozečih povodnjih, njena trstičja z racami in čapljami in njene rokave, bogate rib... To je Mura, reka našega življenja, shramba naše hrane, energijo, naše okno v Svet, a tudi krojilja naših življenjskih usod, saj sé mnoge spočenjajo in končujejo prav ob njej. To je reka, ob kateri smo sé veselili in žalostni vso svojo preteklost. Reka, ki nam je dajala in jemala. Reka, ki nas je obvladovala, a smo tudi mi znali krotiti njene muhave sprehode po naši, z žulji in znojem ob-delani Obmurski Zemlji. Ta boj z njo za zemljo, tö trganje za prostor, kjer raste kruh, tö büranje - tö je postalo naš vsakdanjik. Foto: N. Juhnov Trdo delo je bilo tö in velikokrat smo ga opravljali Zaman, v tej tekmi je pač zmagovala ona, Mura. A trdovratne žilavosti smo sé naučili prav od nje, zato smo preživeli ob njej. Še več: v modernih časih smo uspeli stisniti njeno samovoljo v skoraj nenevarne okvire, jo umiriti s prekopi in nasipi." Odlomek smo našij v spominskem biltenu Büjraš 1 in je z nagovora predsednika KS Ižakovci Mikija Poredoša. Podobno so zvenele njegove pozdravne besede ob tretjem prazniku büjrašov. Na "otoku Ijubezni" sé je 14. avgusta zbralo, kljub jutranjemu slabemu vremenu, veliko Ijudi. Po slavnöstni maši, ki jo je daroval škof Vekoslav Grmič, je priplul po narasli Müri tudi predsednik Slovenije Milan Kučan s soprogo. Prikazu büjraških in drugih starodavnih opravil (pranje perila na Müri s "prauko", pridobivanje niti iz lanu itd.) je sledil kulturno zabavni program, v katerem so nastopili ansambel Lacija Korpiča in ženski kvartet ter ansambla Šarm in Prijatelji. Porabske pevke sé bodo prav gotovo dolgo spominjale na ta dan, kajti zapele so tudi predsednik države. -MS- Porabje, 25. avgusta 1994 3 SIBILSKE KNJIGE (14) SVARILO PRED NEPOSLUŠNOSTJO "Da de goszpodin Bog to lagoje dijanje liidi, njihovo Boga pozablivoszt i nyino nevornoszt vido, teda Bog duzse nede mogo gledati ino posle ednoga Angela szvojega trona z ednof trobiintof, stere de z bojazlivim gla-szom, kak z oroszlansz-kim troubo." O zopetnem prihodu Sina človekovega in poslednji sodbi piše tudi Matej v svojem evangeliju: "In ob mogočnem glasu tromb bo poslal svoje angele in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od kraja do kraja neba" (Mt 24, 31) "Potom velika kiiga na-sztane, tak, da tretji tou liidi merje i na nikoj pride. Teda eske te krvave boine gori henyajo i eden ne-beszki mer sze po zemli Razprezsztre. Tiszti liidje, steri zsivi osztanejo, do zsalosztno kastigo szvoi pogled metali i pokoro ošinili. Ino do pitali, ka bi oni vdrvali i ošinili, ka na-nye taksa kastiga Bozsa ne pride, prle kak pitani den bode." Zgornji odlomek spominja na besede iz Matejevega evangelija, ko učenci sprašujejo Jezusa: "Povej nam... kakšno bo znamenje tvojega prihoda in konca sveta?" (Mt 24,3) Jezus pa jim odgovori: "Slišali boste o vojskah in vojnih novicah... Narod se bo... vzdignil zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo; in lakota, kuga in potresi bodo po mnogih krajih... in takrat se bodo mnogi pohujšali in bodo drug drugega izdajali in drug drugega sovražili." (Mt 24,6-10) "Oni sze pa zmešajo ino sze od Boga odver-nejo. Te szlegnya Dugo-vanya do hiijsa, kak te prve i na szveti tak szra-motno, kak vu Sodomi i Gomorhi do grešili." Grehe v mestu Sodoma opisuje Ezekijel v Stari zavezi: "Glej, to je bila krivda tvoje sestre Sodome: ona in njene hčere so bile napuhnjene zaradi obilnosti kruha in brezskrbnega pokoja, a bednim in ubogim niso podajale roke. Postale so prevzetne in so počenjale gnusobe pred menoj; tedaj sem jih odstranil..." (Ezek 16,48-50) Njihova kazen je zapisana v Mojzesovi prvi in peti knjigi: "... Gospod (je) dežil nad Sodomo in Gomoro žveplo in ogenj od Gospoda, z nebes. In razdejal je ta mesta in vso pokrajino, tudi vse prebivalce teh mest in rastlinstvo te zemlje." (Gen 19, 24-25). "...žveplo in sol in pogorišče (je) vsa zemlja; ne obseva se, ne poganja in nikaka trava na njej ne raste in je kakor razdejanje, s4