Leto XXVII, ft. 15
IVumfcđhr bat berahk
l#dM|—t pooecfelfek 9. aprila 1945
MESEČNA NAROČNINA
tJKEDmSTVO, UPRAVA IN rNSERATNl ODDELEK;
LJUBLJANA PUCCTNIJBVA UL. 5 TELEFON   fiT.   31-22,  »-2a.   51-24,   31-25  Is EL-2&
PONEDEUSKA IZDAJA MJ1IRAM
IZHAJA VSAK PONEDBUEK KOT POETEg *JHFC4 IZDAJA »JTJT&A4
Erbitterte KampSe im Rai
Wien
An der Mareh dle Mehrzahl der fcrncUichen Uebersetzversnche abgewie«en — Besatznng von Konigsberg verhinderte feindlichen Durchbrnch — An der Ruhr das Kampffeld gegen angreifende Amerikaner behauptet — Zvrischen Rhon rmd Maindreieck vvechselvolle Rampfe —   Erfolglose   amerikanLsche Angriffe
an der Lignrischen Kiiste
A trs dem Fohrerhauptonartler, 8. April.
(T>NB.) Das Oberkommando der Wehr-macht glbt bekannt:
Im deutsch-ungarischen Grenzgebiet ha-ben Verbande des Heeres nnd der VVaffen-SS in tagelamcen harten Angriffs- nnd Ab-wehrk&mpfeii den feindlichen Vorstoss in Bichtang firaz znm Stehen gcbracht nnd di*> vorttbergehend aafgertesene Front v«de-der gescb'.oHsen. An der Raah. tvestlich Steinamanger a. norduestlich \STiener-Neo-6 tad t vvurden starke Angriffe der Bolschc-tviston abgescblasr^n. Im Raum um Wien konnten dio Sou jets im Nordteil des Wie-ner Wnlč s nach Westen und Norden Boden gcuinnen und trotz ziiher Gegfenvvehr unserer Tnippen in die siidlichen Vorstadte der Steđt Hndringen. Erbirtrrte Rampfe Rind Im Grinjo. An der Marrh wurde die MehrznhJ der feindlichen t*l>eT-setzversuche ahgevvieHcn. Aurh siidlich der VVeissen Kar-paten wnrde ein vreiteres Vordringon der 14oIsoJi*'\vwttoTi in harten Gebirgskampfen vcrhindcrt.
An der Dan.rlger Bucht vereitclten unsere Trupp«-n dip Versurhe des Gegners, sirh don Zngan? mr Putziger Nohning zn ftffnen.
Soujetlsohe Angriffe in der westHchen Wefchseinlederang sihnich Bohnsack sehel-terten. G*\gen Konigsberg nnd die Samland-Front rannte der Feind den jranzen Tag fib^r mit zahlreiehen Sehntzenverbiinden and Tanzern an. Trotz tieferer Einbriiche vrhir»d"rte die taprere Besatzung der Stadt den von dem Gejrnor erstrcbtcn Durchbrnch. A!le Angriffe g*\gen die Samland-Front \mrden fihgevviesen. 31 Panzer nnd 4 FTvgzcuge durch Erdtrnppen vernichtet.
T^nppen d^ Regres ond der Waffen-SS hnben I m Monat Marz an der Ostfront 7171  Panzer Hbgeschossen.
An der YVostfront scheiterton trotz hefti-ger ArtiMerievorbereitung starke Angriffe knna'Ii^cher Tmppen auf Zutphen an der Issel. Zrvischen In-ron nnd der untoren We-Ser mirdon nou herangrefuhrte Verbiind« dom vordringonden Feind entgegenrovror-fen. Versuche des Gegnrrs, «*einen Hrticken-I- Sti»Izr»nan zu enveitorn, zerscholt^n ?".n nnserem rhr>n \Viderstand. Nordlleh Ha-Ti«.^!n wurdr de*- F«-ind wicder uber die We-per znriiokare\rorfen, doeh gelangr es Ibm «:;^{io'i da von in einem schmalen Abschnitt bi* w'0'-l!feh HMdosheim vorzustosson,
An der Kuhr nnd bn Kampfabscbnitt vot: Sta st bi-haupteten nnsere Tmppen nber-all da-s Knmpff'dd g-eiren die anerroifenden Amerika jut. Kin omeuter Dur^hbmchsver-snch anf I>ortmnnd vrorde nordlioh dor Statlt mm Stohon frebraeht. Im Abschnitt von Briion, im Rothaar-Gebir^e nnd bef-derselts Slemen konnten dle Anjn"eifer nbr-gendrt ticfex bi unsere Stellumjea eindrin-
Im Thiirin^on si;.d durch da« zahe Fest-halten eigener Stiitzpunkte und durch An-gTiffe in die Flanken nnd den Kiicken de« Feind es die Fronten stark vermischt und die Rampfgruppen des Geg-ners am \vei-teren Vorstos« nach Osten verhindort. VVesliich Muehlhausen wrurde der Feind durch einen Gegrenangriff, der in seine Kolonnon hinoin.*iti»-^ geworfen. Siidostlich Zel!a->If»hlis brachen irindiiche Angriffe ziKimmen. Auch der ^wisohon Schleusui-gen und Themar naeh Siidosten vordrin-^<ndc Gegner \vurde von unseren Tmppen in Go^onst^issen aufg-ehalten,
Z\>ischen der siidlichen Rhon und dem Mainclreieet sin<l uechselvollc Kampfe im Gan„ •. In Kitzingen konnte der Feind ein-drin«:en. Angriffe im Raum Sclmeinfurt \vurd?n abgeuiesen. Bei Bad Mergonthoim durold>rach eine Panzergruppe unsere Lini'n und stiess bis siidlich Crailsheim vor. limone GegenangTiffe fassten den Feind bi den Flanken und schnitten seine rtick\viir-tig-en Verbindnngen ab. Zwisehen Heilbronn und Ettiing-en scheiterton mehrere Angriffe, doch hiilt der Druck des Gegners nach Siiden an.
In MittelitaJien blieben seh\^*a.ehere Angriffe der Amerikaner an der Ligurischen Kiiste ohne Erfolg. Aueh nordlich und v.cvstlich Fat'nza brachen die angreifenden Br'ten zusammen, naohdem unsere Artille-rie eine grossere Anzahl feindlicher Batte-rion zerseldagen liatte.
An der Dalmatinisehen Kiiste 9tehen unsere Trupi>en bi heftiger Ab\vehr gegen starkere Tito-Verbande. Der Raum Sara-jewo >vurde geraiimt, ohne dass es dem fol-genden Gegner gelang, unsere Bevregun-gen zu storen.
Amerikanische Terrorverbande richteten gestern Angriffe gegen Orte bi Nord- und Sudostdeutschland. In der Nacht war der mitteldeutsehe Raum das Angriffsziel bri-tischer Kanipfflugzeug^e. Besonders iihor ISorddoutsehlnnd kam es zu erbittert ge-fuhrten Luftkiimpf on, bi donen die kiihn angreifenden deutsohen Jager trotz stark-ster Abwehr den amerikanischen Bomber-verbanden schwere Verluste znfiigten.
In der Nacht nun 7. April versenkten unsere Sehnellhoote vor der englischen Kiiste ein foindlfchcs Artillorieschnellboot durch Rammstoss und besehadigten zwei \voitere scbwer. Ein eigenes Boot ging ver-loron.
Zum Schutz eigener Geleite eingesetzte Sicherungsfahrzeuge der Rriegsmarine sehossen elf Flugzeuge ab, davon sieben vor der wostnorwegiscben Ki"T**te. ITnterseeboote versenkten in harten Kiimpfen aus stark gesicherten feindlichen Nachschubgeloiten fiinf voPholadene Schiffe mit zusammen 83.000 BKT, eine Korvette und z\vel Be-vmobec
Vojaški položaj
Berlin, 8. apr K položaju na bojiščih piše l dr. Max Kruli, vojaški sodelavec DNBja, naslednje:
43. dne velike odločilne bitke na zapadu lahko ugotovimo, da se niso uresničila pričakovanja zapadnih sil. da je vojaški zlom le še vprašanje nekaj tednov. Ravno zadnji dnevi pa kažejo naraščajočo obrambno silo nemških divizij. V mogočnih bojiščnih pasovih od Emmericha preko Rheineja-Min-dena - Hamelna - Eisenacha - Gothe - \Viirz-burga - Heidelberga in Karlsruhe ima sovražnik nekaj prednosti. Toda s tem je obsežen le en, četudi že zelo važen odsek obrambnega obroča, ki se razteza od tod preko zgornjega Rena. francoskega alpskega bojišča, srednje Italije. Hrvatske. Dunaja, zapadne Madžarske, črte ob Odri. Kurlandije in Norveške in ki predstavlja že s svojo dolžino demonstracijo še mogočne vojaške sile. Razvidne so štiri kategorije odsekov:
1. Odseki, prosti krize: semkaj spadajo Italija. Kurlandija Norveška in zgornji Ren. K tem pa je treba dodati še nekaj oporišč ob atlatnski obali in v Egejskem morju.
2. Odseki, ki so sedaj uravnovešeni in na katerih je vrgel sovražnik sedaj vsa bojna sredstva na tehtnico. To so področja severne Nizozemske in področje ob reki Ems, trdnjava Porurje s celotnim obsegom, področja med Neckarjem in Renom in Bre-slau.
3. Odseki, na katerih se sovražnik po utrujenju pripravlja za novo razvitje sil. dovaža nove oddelke ali zopet izpopolnjuje prizadete divizije. To velja v prvi vrsti za bojišče ob Odri od Ratiborja do Stettina in Konigsberg.
4. Odseki, na katerih drži sovražnik svoje prodiranje na tekočem, nemški protiukrepi pa izvajajo doslej le retardira joče dejstvo: to so bojne poljane ob VVeseri, v Thiirin-genu, na srednjem Mainskem področju, pred Dunajem m dolini Vaha. Nekaj važnih nemških mest in področij je bilo tekom tega tedna izgubljenih. Tako je dospel sovražnik v Pvrmont, osnoval predmostja pri Mindenu, Stolzenau in Hamelnu, izvedel sunke v smer" proti Bremenu in Hannovru, zavzel Langensalzo, Gotho in Meiningen. bori se v Fnedrichsrodi, sili preko Gemiin-dena proti Schweinfurtu in je vdrl v VVtirz-burg in Heiibronn. Dalje je izvedel napad do vzhodnih predmestij Dunaja, prekoračil spodnji tek Morave in zavzel mesto \Vaag. Temu nasproti pa stoje vidni nemški uspehi, ki obstojajo v zopetni osvojitvi Mep-pena. uspešnem obrambnem uspehu ob reki Sieg. pogorju R^tbnnr in reki Rhur, zo-petnem zavzetju Hildburghausena, bočnih sunkih proti tjakaj naprej prodrlem klinu, težkih sovražnikovih izgubah v pogorju Rhon. ameriškem porazu ob reki Jagst. odbitju močnih napado\T severno in južno od Konigsberga. uničenju sovražnikovih oklop-nišk h osti pri St Poltenu in držanju položajev med Dravo in VViener Neustadtom. Sicer položaj še ni zopetno vzpostavljen in več položajev vsebuje nove možnosti kriz. Toda v zvezi s tem si je možno ustvariti novo stališče. Bojno polje številka 1. je med Stettinskim Haffom in zapadnmi Beskidi. Tukaj so obrnjene najmočnejše nemške sile z licem proti vzhodu v pričakovanju sovražnika, tako da se vodi bitka v srednji Nemčiji takorekoč v zaledju najvažnejših nemških zapornih zidov z odgovarjajoče slabš mi oddelki. Nič pa ne daje sklepati na popuščanje nemške obrambne pripravljenosti.
„Kifler je mož, ki ga potrebuje nemški narod"
Britanski general o neomajni vztrajnosti nemškega vojaka
pod sposobnim vodstvom
Ogorčeni &ap za področje cksli Dunaja
Ob Mora vi je bfla odbita večina sovražnikovih poizknso«v prekoračenja — Ko-■iberška posadka je onemogočila sovražnikov prodor — Ob rek' ^."»br smo obdržali bojno polje napram napadujočim Američanom — :*led Rhonom in tri-kotom Main je prišlo do izprememb polnih  bojev  —  Brezuspešni ameriški
napadi ob Ligurski obali
Fuhrerjev glavni stan, 8. aprila. (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na neni&kr*-madžarskeni obmejnem pod-roejll so oddelki vojske in orožja S S v večdnevnih, hudih napadalnih in obrambnih bojih zaustavili sovražuikov sunek v smeri proti Grajfcu ter zaca-sno pretrg-ano bojno črto zopet vzpostavili. Ob Rabu zapadno od Szombathelyja hi severnozapadno od VViener Nensfc.-.It.i so bih odbiti močni boljševički napadi. Na področju okoli Dunaja je uspelo Sovjetom napredovanje v severnem delu Dunajskega gozda proti zapadu in severu ter vkljub žilavemu odporu naših čet vdreti v južna predmestja mesta. V teko so ogorčeni boji. Ob Mora vi je bila odbita večina sovražnikovih poizkusov prekoračenja reke. Tudi ju^no od Belih Karpatov je bilo nadaljnje boljševišlio prodiranje preprečeno v hudih planinskih bojih.
Ob Gdanskem zalivu so nase čete preprečile sovra-iiiikove poLcKusve, da bi si odprl dohod v Puiziger ^"elirung.
Izjalovili so se sovjetski napadi v zapadni nižini Visime doline, južno od Boim-s^Sa. l*r<ti Koni^rsbergu in Samlandu se je sovražnik vos dan zaletaval s ste\*ilniini strelskum oddelki bi oklepniki. Vkljub globljim vdoruni pa je hrabra posadka mesta preprečila nameravani sovražnikov prodor. Odbiti so bili vsi napadi na bojišču Samlnad, kornn^ke sile pa so uničile SI okiopuikov in 4 letaLu
čete  % in &r<>-Ua SS so v meseou
marcu na vziiodnem bojišču uničilo 7.171 Oklepnikov.
Na zapadnem bojišču so se vkljub ogorčeni topniški pripravi izjalovili močni napadi kanadskih čet ob Zupth.-nu ob reki lUsel Med Ingenom in =*Pixlnjim tekom VVesere pa so bili naprej prodirajočemu sovražniku vrženi naproti novo dovedeni oddelki. Ob našem žilavem odporu so se razbili sovražnikovi poizkusi zvečanja njegovega predmestja Stolzenau severno ođ Lmclna je bil sovražnik zoi>et tzoh preko j . _ mn n, južno je od tod uspelo, VVesere, vendar mu J1 J***      ,, j ,
^.c, ftiisekn sunil do zaplul mi
da je na ozkem ou*«
od Hildesheima-
Soesta «, obdržale "1**2L^>S-2* ., ,  . ATTiericanom- Zaustav-
proti napadniocim Z .. ■ • , ,
xTia 1 *  1 *** _   „. ni nnptadaJeem
in na obeh straneh Si^f"a "t^jjJ v ^ nikjer uspelo, da bi vdrli grloMJe v nase
položaje.
V Thuringiji so bUe 2 žila\-bn držanjem lastnih oporišč in z napadi v boke In so-vražnifcovo zaiedjt- bojiie črte zeio pomešane in sovražnikovbn bojnun skui>inam je bil preprečen nadaljnji prodor proti vzhodu. Z::pauno od Muiiihausenu je protinapad vrgel sovrazuika nazaj; protinapad je sunil v njegovo koiouo. Jugozapadno od Zelia 31eluis so se zlomili sovražnikovi napadi. Tudi med Scliieusingenom in Theniarjem proti jugovzhodu prodirajočega sovražnika so naše čete zausta* iie v protisunkih.
Med južnim Kiionom in trik o tom Main so v teku izprememb polni boji. Sovražniku je uspelo vdreti v Kitzingeu. Odbiti pa so bili napadi na področje Sch\ve;niurt. Pri kopališču Mergentheun je predrla neka okiopiiiška skupina nase bojne črte ter je sunila do južno od Craiishebna naprej. Lastni protinapadi so zaferabili sovražnika v bok ter mu odrezali zaledne zveze, >I<d Heilbionirom in JEttlingenom so se izjalovili številni napadi, vendar še traja sovraž-kov pritisk proti jugu.
V srednji Italiji so ostali brezuspešni šibkejši ameriški napadi ob Ligurski obali. Tudi severno in zapadno od Faenze so se zlomili napadajoči Britanci potem, ko je nase topništvo razbilo večje sStevilo sovražnikovih baterij.
Ob dalmatinski obal? so naše čete v ogorčeni obrambi proti močnim Titovim oddelkom. Področje Sara.jeva smo izpraznili, ne da bi sovražniku, ki je sledil, uspe Jo motiti naše premike.
Ameriški str.'. .»v^ni oddelki so včeraj usmerili svoje napade na kraje v severni in jugovzhodni Nemčiji. V noči je bilo srednjenemško področji napadaln! cilj britanskih bojnih leta!. Posebno nad severno Nemčijo je prišlo do ogorčenih ietalskih bojev, v katerih so drzno napadajoči nem-sln lovci kljub močni obrambi prizadejali ameriškim bombniškim oddelkom občutne izgube.
V noči na 7. april so potopili naši hitri bojni oolni pred angleško obalo nek sovražnikov hitri topniški bojni čoln s sankom v njedra ter dva nadaljnja čolna težko poškodovali. En lastni čoln je bil pri tem izgubljen.
V varstvo lastne spremljave nameščene zaščitne ladje vojne mornarice so sestrelile 11 letal, od teh 7 pred zapadno norveško Obalo. Podmornice so potopih v hndifa bijih iz močno zaščitene sovražnikove preskrboval ne spremljave 5 polno natovoTjenih ladij s skupno 33.000 tonami, eno korveto m 2 stražni ladjL
Ženeva, 7. apr. Vojaški kritik časopisa »Daily Sketch*. brigadni general Smuts, ugotavlja, da je treba Hitlerju priznati, da je dal nemškemu narodu vodstvo, ki ga potrebuje tako pri zmagah kakor pri udarcih. Kljub skušnjam, ki jih je nemški narod prestal, se bori z izrecno enotnoKjo, žilavostjo in hrabrostjo. Njegov zadnji po-vzdig v kritični uri zadnjega septembra bi bil nemogoč brez odločnega vodstva.
Ko je bila osnovana ljudska vojska, so dejali mnogi Angleži, ki so menili, da so Nemci usmerjeni proti Hitlerju, da bodo
Hitlerja sedai pahnili z oblasti. Zgodilo pa se ni nič podobnega. Zarota gen ralov proti njemu, ki je bila izvedena v mesecu juliju, se je izjalovila, ker je nemška armada ostala Hitlerju zvesta in Hitler sam je takrat po udarcu, ki bi večino mož njegove starosti vrgel za več tednov na bolniško posteljo, stopil še istega večera pred mikrofon, da govori svojemu narodu. Tudi sedaj, v uri udarcev, se bori nemški vojak večkrat v najtežjem položaju z neomajno vztrajnostjo. Bilo bi nespametno, če bi angleški vojak podcenjeval Nemca kot borea.
Stettinius že priliva vodo
Začasni predsednik konference v San Franciscu že v naprej svari
pred prevelikimi pričakovanji
ženeva, 7. apr. Roosevelt je severnoameriškega zunanjega ministra Stettiniusa imenoval za provizoinega predsednika konference v San Franciscu. Ta gesta naj bi bila očitno obliž angleški javnosti, ki izvaja ogorčeno kritiko nad umikanjem Zedinjenih držav pred sovjetskimi zahtevami. Odprto pa je še vprašanje, ali bo Stettinius resnično predsedoval konferenci, oziroma ali bo spričo ravnodušnosti Kramlja sploh prišlo do te konference.
Stettinius je takoj po svojem imenovanju izkoristil priliko, da je pred kongresnim odborom za zunanje zadeve dal duška svojemu prepričanju, da bo San Francisco predstavljal - odločilno tečko preobrata v svetovni zgodovini«. Kljub temu je mnenja, da bo preteklo še mno?o časa do resničnega svetovnega miru. če bi Zedinjono države za vojno proti Nemčiji in Japonski potrebovale tri in pol leta, tedaj bi, tako ie izjavil Stettinius, še mnogo časa trajalo do vzpostavitve resničnega miru. ker je to .'podjetje enak^ težko kakor odražajoče . S tem potrjuje Stettinius, da so vse jah
mirovne pravljice bile prevara In istočasno priznava, da spričo globokosežnih konfliktov v zavezniškem taboru malo pričakuje od konference v San Franciscu. Stettinius je malim narodom še enkrat izjavil, da je njihovo sodelovanje le formalnega značaja. Izjavlja pa jim. da lahko ob vsakem času prinašajo predloge za izboljšanje načrta za organizacijo svetovne mirovne ustanove. Drucih pravic pa jim ni dovolil ter potriuje s tem. da se bodo morali podvreči diktatu zavezniških velesil.
Očit-^ smatra Stettinius za potrebno, da kakor koli opraviči zavlačevanje poljskega vprašanja. To je storil na ta način, da je Izjavil da so bile zavezniške velesile dve Leti needine glede ureditve tega vprašanja. Z.nrndi teea je nc^prnvično razočaranje o zakašnjenju po'jskega vprašr>m'a od krimskega  sr-^irka   ker je jaltska odločitev
stara šele 8 tednov«. Vsekakor pa je izjavil,  da  je  važno,  da bo še pravočasno
•-^avana poljska vlada da se omogoči Poljakom zastopstvo v San Franciscu.
Jeverjsfna neumnost tajne nopcfbe * Jalti"
Kako sta Churchill in Roosevelt spet prevarala svoje narode — Nasprotstva med Anglo-Američani in Sovjeti so vedno večja
Stockholm, 7. aprila. ■*Važnost poljskega vprašanja je tako volka, d i nekateri krogi menijo, da bosta Churchill in Rose-reVt Stalina prosćla za nov sestanek, da bi to stvar uredila«, pravi reki članek d~i-plomotskesa dopisnika lon^ons^e-ga 3-Dai-ly Maila«, ki se bavi z đnevn n -rašcajicr-e:mi teža varni za konferenco v San Fnan-erseu. Poljsko vprašanje :n dejstvo, da sovjetski zunanja minister Molotov ne bo prjs:stv<va"ia konferenci, ste dovoljen raz-. da bo potrebno novo sr^črn;'e med Churchiljo-i   P^coeeve-tani ia Stal^hrm.
>Ne\vs Chr n ele« z^gervarja i'z is*, -ira razlog pre-ožftev konference, k r rvedvi-deva ~ drugače trčenje zavezsiišv^lh naspro-
S--delavec čeac^esa -New York Suzui« oznsčuj? nar^sčaic-čo bojazen sevemc-rae i - : h po* tt - enih krogov nad us*- do k"nference v San Fran-ciscu ter ug-".avlja, Ca. le zadta ta k:*nf^-^nca v >rei=no s-tlsk^. škode, ki io je napravila ^everj^trja ne-tu-rjnrst taj^ie pogocEbe« v Jalti, n^na eč Roosevelto^ piavoljenje treh glaso•- S v. jersk: zvezi, pnv: časopis, n! m goe * eč pr:kr:vat'
Ta pripo-nba časopisa >New Y«o«fc Sun.i« odstranjuje tančico tajns*-" iz Jalte skupaj s """Vss<~»vo iznavo, ki jasno pra'"i a so □ trrie vojni začine: med s&oj razd^ i'i glasove; tjc Tataovo trditev potijo č'a-rtek »Ne\v York Sonda« k! pra^l. dr se Roosevelt doslej m upal objavit, jje^Ti'S-J pra-v-ll jaltskih skl-rrKr.' in tandEBn iz\rrs ne podreienosr: kreme';diktatu. On ra njegtr? sokrivec ChtrrchIU nafta povedala s\^'iemn nrrcrVu resnice, ker se teSra rrgta upala storiti Iz tee^a 3E je možno raz'as'ati tudi naval oererčerria sTke'lorjmariSke javnosti nad sedaj oćbjav^rjeotsni sovjats^brnr.
Amsterdam, 5. aprila. Severno/^na^rištel zunan^. mintRter Stettrjnč-us je v torek objavil, da je premic nt Roosevelt urnakrul predlog, da bi imele Zeđnj« e di-žave v novi zv: z: narodov tri glesove, pom^'ajo iz Wa3hingtona. Stettinus je dodat, da b-do moral: v San Franciscu združ. ni zavezniški narodi s»am: preteht'ti in odločit vpra-e. ali boč=ta ukra-uiska hi b^Ioru^lca republika lan!co postali vs» fca zase čl.-m »•svetovne varn-^Jbe on nnizac je-t. Dalje je zunanji mm s ter objavil, da kcnferer.ee v S»iri Franciscu ne b:<io preložili.
Židovska nenasitnost
Stockholm. 7. aprila. Uradni angleški po-rocevatek. urad Reuter javlja iz VVasning-tccia, cfe. je ameriški žid-'-vski kongres zahteval zastopstvo ž ioovshii interescv na lonfemci v San Franciscu. 21 d je so ameri-šk. mu zunanjemu minfr.tru Stettirfcu^u izročiti spomenico, ki vsebuje zahte-e sve-<- eera židavstv«ai. Na čelu strrjT. zahteva po splošni propovjedi in strogem kaznovanju vsake oblike antisemitizma. 2 d je se hočejo na ta način odtegniti nadzrrstvu svetovne jsivnosti. lc celo v sovir.žnih deželah z nraraščajočirn nezaaiipaaijem opazuje ži- maninacije.
Ia nad»i^jnjrh hcek, ki pb. navaje Reuter->ev i>T*~-d iz t>en ži'o-"širega s*oretia, pa se kaže. da rri govor le o zahtevku, da se de Židom v vsem svetu zakonske predpra-vice prod vsemi o3talnir>: narocH. Ti aantav-ki re vsebujejo le cdfcnističnega zahtevka., ia je treba dati vso Palestino v židovske roke in preg-nciti Arabce, židovstvo ZerSS-P}en£h dtJhlw gre šs dailje: Ust variti hoče vrnedTiaxv*3nj zakon«, ki bd vsobcvel pr^d-^ra\iee in zahtevike Židov. Židovki vojni hujskači im vojni ziočrmcf. so s temi hieviu dovoij jjoario ođkrO. svoje karte.
Anglijo potiskajo vedno bolj ob steno
Stockholm, 7. apr. Kakor smo že obia-vili, je v zav-e^ruskem volstvu v Pacifiku priSlo do reorganizacije najvišjih poveljniških mest. ki predstavlja za Angleže grenko izgubo, prestiža. Po sklepu za nizkega \Tho\aaega vojnega s\-et3. je bil general Mac Arthur, dosedanji vrhovni poveljnik zavezniških sil v zapadnom Pacifiku Imenovan .za vrhovnega poveljnika vseh zavezniških sil na celotnem pacifiškem področju, medtem ko je severnoameriški admiral Nimitz bi* imenovan za vrhovnega poveljnika celokupnih zavezniških mornariških sil na istem področju. To pomeni v praksi, da je bila ukinjena doslej veljavna razi elit ev pacifiškega področja v dve enoti, namreč v jugozapadno in jugovzhodno poveljniško cono. ter je sedaj vse pacifiško področje postavi j on pod ameriško poveljstvo, EK>sedanji ocitanski poveljnik na jugovzhodnem Pacifiku M 'iint-oatton in ioaedani; poveljnik britanskih mornai-iških sil na" Daljnem vzhotiu admiral Fraser sta tako izgubila svoji poveljniški mesti. Oba sta bila podrejena ameriškim poveljnikom in Ancrlija ie izrm-i in zadnje mesto vrhovnega poveijn'ka. tako da so sedaj vsa vrhovna poveljsiva na vseh  bojiščih  zemlje  v  ameriških rokah.
Nove kupčije krivih prerokov s termini
StoeJiholm, 7. api'la,. S vražna proino-ganda pričenja, zopet s prerokbami. T ik at pravi roka londonska vest, da v ar.: « -ameilflkeni glavnem ananu prio.iflcujejo, da bodo 23. aprila dosegli Berlin.
Nihče ne more in n <če AriglonrneriČAanoni braniti, da se ne bi opajali nad takimi pro-rokbumi. Dejstvo pa je, d>a so v an :1 -ameia^kem taboru že tolincoiJcrat cibjaviii trdne roke zlo-nno. Nemčije in vhoda v Her-hn, ki pa nis^ bih izpolnjeni ker so deV-.li te račune brez Nemčije. Vsokalvor pa na sr»\Tažnikovi strani pozabljajo. d»a voj xga teka ne določajo le Angloamerikanci in Savjeti, temveč da m> ta pri tem de odav>-čilno   besedo  nomšloi.   obiamibrna    sila in
nemška vojna morala.
2>Dve polni leti so uradni tn poluradni govorniki napajali že pa nan^vi opUrnifti-Čno prebivalstvo 2kKlinjenib ck-žav s takšnimi pror:ikbarni«r. je nap;&al severno^ emeriški časop s »Time« v decembru 1944. RooseveJtovim kri\ im prer ikom v spominsko knjigo. Dodatno je navedel č;1- i celo vrsto pror"fcb, ki niso ble lapođD e a. Tako na primer je sevemoanu-r;;.ki geneinl ArnCid februarja 1913 izjrtvil v kr »gn zastopnikov časopisja: >D.iries eno let, iman sestanek v Berlmu«. Med?tem pa smo že dospeli v april 1945. Prešli st>\ torej dve leti, odkar je podal general Arnold to izjavo. Toda še vedno ni v Bori inu in medi n je gotovo Že opazil, da vodi p't tja Jkool pekel, ker je vsak nernžfkil v«\'eik in etvF.ist odločen, da pripravlja zasovraž«-nemu ff>-vražniku smrt in pogubo.
Dnugi se\'emoameriaki strategi, med njimi EJiscnhovver, general Clark, general Marshan in sev^rioarneii^ki drža vrni ta jn le v vojnem ministrstvu Patterson so prerokovali konec v~nne v letu 1944. Sedaj pa. Elseaihower v plrmu RooseveJ tu pripominja, da nikakor nI račrvoti z nemSkim zletmom In prekinjenjem nemškega odp o-a. Fanatična odličnost za boibo, k. preveva celotni nemški narod, ki pa bo sovražnikovo vejno vodstvo vodno b^lj jasno porl-rtčfln. da se borba ogorčeno nadaliuj rn dVa ncmlkeia naroda ne mT^jo prem <m ti riti \-abla, niti grožnje, da bi potožil c<rožje.
Za Nemce samo ostanki
Ženeva, 7. apr. Kakor je objavil radio New York, so zavezniške voja5ke oblasti na zasedenih zapadnon^mških podroop.h uradno objavile, da je treba zaloge živil v prvi vrsti razdeliti med vojake zased-benih oblasti in i nožem ce; kar ostane, je dovoljeno oddati Nemcem. Sicer pa se naj sami pobrigajo, od kod bodo dobili živila. Zavezniki odklanjajo vsako odgovornost za preskrbo nemškega prebivalstva v zasedenih . področjih.
Ropanje v zase&enih mestih
Berlin, 7. apr. Kakor posnemamo iz t»-jav beguncev, je bilo te dni nemško mesto Zweifall priča volje uničenja in razruSenja, Iri jo kažejo tako Sovjeti kakor Anglo-Američani. Kmalu po zasedbi mesta so anglo-ameriSke čete pod vodstvom več častnikov izvedle racijo po vseh živilskih trgovinah ter posebno izropale mesnice in trafike.
Obupen gospodarski položaj v Franciji
Stoekhofm, 7. aprila Neko daljše pariško poročilo v > S venska Dagbladet*. opisuje "breupen francoski gospodarski p žaj. Poročilo pravi, da s-xlaj miruje najmanj 55, verjetno pa 75 francoske industrije. Glavni vzrok tega težkega položaja pa tvori pet dejstev; pcmankanje premoga, surovin, živil, rezervnih delov in javnih madriih smernic v vprašanju socijalizacije.
La&ota grozi tudi Jugovzhodni Evropi
ženeva, 8. aprila. Nad vsemi poiročii, ki jih je zasedel sovražnik, se širita beda ln lakota. Kakor iavlja neki izredni dopisnik londonskegn fista 2>Observe~«, cgroza sedaj lakota tudi vzhodno ln jugovzholno Evropo. Položaj pa še pcslabšaije dejstvo, da bodo morala ca poclročja hraniti celotno sovjetska armado.
Iz Finskega parlamenta
Stockholm, S. aorila. Kakor poročajo iz Helsinkov, je bil v petek za pr^daelnika novega finskega parlamenta izvoljen bivći socialni minister Fagerholm s 191 od 200 glasov; ptvi podp red «=»edni k je urerlnik Ca j SunstrS^i, ki pripada socialnim demokratom ter je dobil 152 glasov. Drugi pol_ predsednik pa je Vesterinen. saatopoik agrarne stranke, ki je dobil 192 glasov. Različne parlamentarne frakcije so se še konstituirale, večinoma pod novim vol-?t\'orn. Predsednik socialno-1 err^kratfdce frakcije ie posteJ Fagerholra. predeed^ik Itodrtdb aemoratov Hfttit Rtnis^nen. Švedska »tranka si je isrvolile za prod«o<:mi\'a urelnlkfl Osterh^lma. Piofesor Jutila sedanji zretskrbovalni minister, je postal pre<2sexhiik agrarne frakcija.
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, 9. aprila 1945.
Štcr. 14
Wm Evrope in
Sovjetska zveza je kila do izbruha sedanje vojne obdane, za ves ostali svet s kitajskem zidom. Potovanja v SSSR in obratno so bla skoraj nemogoča. Za turiste je biLa sovjetska meja neprodušno zaprta, prav tako pa niso sovjetske oblasti dovolile svojiru državljanom, dja bi smeli svobzdno zapustiti svojo jetnlsmco in se ogledati po razmerah ha življenju v državah z dmgačmm družabnim in političnim redom. Ni bil ostali svet tisti, ki b: branil osebni promet med seboj in sovjetskim rajem, marveč je bla to SSSR. Ta država se je bala pceledde takega stikja, ker bi z njim padla vsa njena propaganda, ki je prikazovala, svojo državo aa edino napredno, svobo Lno in pravično, ves ostali svet pa za nazadnjaškega, suženjskega in nepravičnega.
Le  posamezni  izvoljene^ so bĐa deležni povabila sovjetskih   oblasti,    da so smeli j skali edino komunistično državo sveta, I
V glavnem so bili to njerfi simp frzerjl, ki So si  s svojim  literarni .n,   polti inim ali drugačnem delom za-služili naklonjenost in j zaupanje   sovjetskih  oblastnikov. Takim g-cetom so se upeili odpreti sovjetska vrata, ker so bili prepričani, da bodo dobrohotno • gledal: na razmere v SSSR  kictllkor so jih ; po službeno    določenem    pogromu mogli veleti. Niti taki obiskovalci rdečega rajat ; v večini primerov namreč niso smeli svo-b »lno potovati po SSSR in si brez sprem-stva  ogledati  splošne  politične,   kulturi.e, gospodarske in stxaalrae nJsmere mesta m vas, kmeta, delavca In iiacforaženca. Tudi takim Evropoam so le od daleč taiaali sodobne Potemkinove vasi, le posaamecaae reklamne prmere za tujce, pa naj je slo za znanstvene ztivode, šole, umetniške ustanove   industrijske naprave,    stanovanjske * hiše, bolnice, sanatorije ali koLhioze.
Spričo tega ng prav nič čudno, da So se vm li iz SSSR   globoko   razočarani   celo i taki potniki, ki so bili idejno sorodni aH b    r naklonjeni SSSR, ter bi že zato iz notranjega nagnjenja radi posit.vno poro- ; č;i.!i >mešdanslkemn svetu« o tem, kar so videli  v komunistični državi.    Saj jfii je končno SSSR prav s tem namenom povabila na obisk. V resnici pa so bili skoraj vsi tak* obiski! kaj slaba reklama za raz-mere v komu? i stični deželi. Spojnnirao se > STuino nekaterim imen: Sira VValterja Citri- i nt a. glavnega tajnika angleške. Strokovne j zveze, ki se je vrnil domov s svojo po- » razno s:^bo > Lskal sem resnico v RusiJL«, I —  Rol-anda  Dorgeleaa.,  levo usmerjenega ] pisatelja, ki je po svojem    povratku iz SSSR v naslovni sveje knjige demonstra- j 11 ■: t >  - - i v 1 BkmS  » živela svoboda!«, — ko- ; muni si -;" i  a '-.klonjenega    pisatelja Andre Gidea, ki je s svojim »Povratkom iz SSSR« povzrečil pravo   se ^cijo. — komunista Andrevva  S mit ha,    ki je izpovedal svoje trpko razoč>aaranje v knjigi »Bil sem dela-
vec v SSSR«, — Bricha Dnv-jingerja, ki je poln ogorčenja nad razmerami v SSSR napisal knjigo »In Bog molel. . . ? < To so le nekateri dokumenti o SSSR. kaikor so jih doživeli ljudje socalističnega ali komunističnega prepričanja, zato so tem porazne jšfl, kakor bi bile sodbe opazrvnleev drugačnega na.ziranja.
Tako je bila SSSR dejansko za široke evropske množice do izbruha sedanje VOjj-ne v marsičem popoma neznanka. Poznale so jo lahko le iz hterature in proparan le za in preti. Sele ta vojna je razbila sovjetski kitajski zid in omogočila milijcnom Evropeev, da so kot vcjeiki in brez spremstva spoznali sovjetske razmere in milijo-netm ljudi iz sovjetskega tabora, da 90 spoznali Evropo, njen račin živi enja. In njeno resnico, čeprav p: d vrženo vojnim nujnostim in omejitvam. Kljub temu so ene in druge množice mogle primeri- ti razlike enega jn drugega življenskega si-st . .a, čeprav skozi očala vojne. Ta stik širokih evropskih in sovjetskih može je ogromnega zgodovinskega pomena za nadaljnja razvoj.
Evrcpa je ta stik dobro prestrma. Nem%i vraak spozn«3fl vse prednosti evropskega načina življenja, odklonil sovjetski >raj« in se obogaten z velikim nepoBFećtaSaaa spoznanjem vrnil iz SSSR. Mnogi so ee bafi infekcije po komunizmu in rev iluc • r rth pojavov, ki bi M| neizbezn. ^fko bi zapustila SSSR p:\zitiv eri vpliv na evropske množ'ce. Takih pojavov nismo za ledili v nemški vriski, poč pa imamo po> ve revolucionarnega odpira v SSSR vsled p* Eritiornega učinka evropske »infekeve«. Pojav VTasova in Timošenka imata svojo globljo obrazložitev v navdušenju sovjet-skih množic za evrapsk'. način Elvijunja in spričo tega v še večjam odporu proti komundstičnemu suženjsrtrvu.
V tej zvezi je treba ugotoviti: kjer in kolikor se je rimski voj?_k mom umakniti pred Sovjeti, ni storili tega zaradi k ke lastne notranje moralne slabosti, marveč le 2>iradi materialne premoči so\Tažnika. Skrivnost nekih sc-vjetskih uspehov pa nasprotno tudi ne leži v neki sreči in zadovoljstvu sovjetskih državljanov, mar.ee v suženistvu, Ici je tudi nekoč ustvarjalo veT^ke faraonsks piramide.
Sovjetski kitajski zid je porušen. Po vojni se bodo vrnčli sovjetski vojaki domov. Z nrberfm nasiljem ne bodo mcgte rdeče dW*3i3fci več zatreti resnice, ki so jo o Evropi spoznali milijoni aovtfetsfcib državljanov. ?>i milijone E\n«cpcev pa je za vedno razblinjen mit praktičnega komunizma, Kol.lkjor niso nekaiteiiim tnmo-lav-cem še odprla oči dognanja in soe-znanja evropskOh vojakov, ki so prodrli gL:»b ko v natran ji «t Sovjetrje. jim bodo prinesle spoznanje nesreče rtapčnov, ki so ali še bodo prišOe pod sovjetsko okupacijot.
tt&branske posadke na Deteti jsJkem noc in dan ^rega< n|a|o t&lovaje in jim zadajejo vedno tmtjie izgube
Letošnjo zimo se je vojašTd položaj na Dolenjskem  temeljito preokreniL Nov.m jjankam, ki so s svojo ustanovitvijo na : pretrgale telo svobodnega ozemlja na tivuje in onemogočile sleherno zvezo meu Štajersko in Dolenjsko so se kmalu potem ružile nove za uspešen nastop proti preostankom zdecimiranih brigad.
Domobranci, ki so mnogokrat z nadčloveškimi napori kljubovali težkim oze-. .i in vr, mensViim prilikam, so vse svoje nLiloge odlično iz\TŠilL Zid novih postojank vzdolž Krke onemogoča tolovajskim brigadam VII. korpusa Uidi najmanjše vpade tolovajskih mas.
V začetku marca so se mogle nekatere enote NOV zaradi skrajno kritičnega položaja v pogledu prehrane prebiti po ve-b ovinkih na severno stran ceste, Cankarjeva brigada se je zadrževala na tem področji! zaradi stalnih zased in nastopov razn.h domobranskih udarnih skupin le malo časa. Tudi mobilizacija priseljencev v okolici Zagorja in Sent Jurja pod K-.ur.om, kakor tudi Številne rekvizicije raznovrstne hrane, zlasti živine so očitno pokazale, s kakšnim namenom so se tolovaji teh dveh enot zadrževali v krajih okrog Kuma skoraj "10 dni. V tem času so imeli tolovaji XIL brigade in Dolenjskega odreda kljub temu. da niso imeli razen v Št. Jurju pod Kumom, nikakih operativnih načrtov, nič manj kakor šest spopadov, v katerih je poginilo rilč manj kakor 74 tolovajev in verjetno še večje število ranjencev. V sklopu teh bojev z XII brigado je zlasti omeniti njen veliki poraz pri vasi Lese severn ovzh odno od Za grad ca.
Zlasti velika bojna aktivnost je bila malone ves mesec na področju južno in 3 užnovzhodno od 2užemberka, koder se zadržujejo večje tolovajske skupine, med katerimi je zlasti omeniti XV. in XVIII. rdečo divizijo. Zlasti skupine domobrancev so v preteklem mesecu prizadejale tem tolpam, ki so si v teku časa zgradili nekakšne utrjene »linije«, velike izgube. Kaega najtežjih udarcev v tem razdobju je doživela komunistična vojska pri Lip-jah, k^?7- ;e padlo v začetku meseca na-tb 122 tolovajev in bilo zaplenjeno mnogo orožja, zlasti lahkih strojnic Nadaljnje izgube, ki so jih imele tolovajske tolpe v tem predelu, so bile prav tolike, Če ne še večje.
Večje nastope v slednjem času je omeniti posebno s Cankarjevo brigado, ki je bila dvakrat temeljito poražena pri vasi Sela južno od Žužemberka. V prvem spo-
Kadar p-3tM|et2 z vlakom
mif-lite vedno na fro: Če je zaradi nevarnosti letalskega napada odrejeno, da sa vlak izprazni, potem tako hitro kot le mogoče bežati posamezno, ne v skupinah, vsaj kakih 300 do 400 m daleč stran od vlaka in poiskati kritje v gozdu, pod drevesi ali za grmovjem. Ce to ni mogoče, izkoristite vsako giobel v bližini in me vrzite v njej na tla. Temna odeja Ščiti pred mrazom in zakrije ob enem morebiti kričečebarvno obleko. V sploinem pa: mir, dokler nevarnost ne mine! Potom verjetno rudi obve*, ki jih je pri--*>ročljivo imeti na potovanju vedno •ri »cbi, ne boste potrebovali.
padu Je padlo po izjavi samih ujetnikov, ki so jih zajele naše patrole naslednji dan, vsaj 50 komunistov.
V prvi polovici meseca marca se je prijavilo na razne p*>stojanke dolenjskih domobranskih in nemških skupin spet večje število prisilnih mobilizirancev ali skesancev. Brez razlike so vsi edini v tem. da se pri tolovajih zaradi skrajno obupna hrane ne da več shajati.
Domobranci vseh bo j m h sirup In so še vedno v ofenzi\mih bojih na Dolenjskem in Notranjskem. Na Sp. štajerskem IV. op3r. cona nima«. dneva miru. Zaradi samih neuspehov s# je komunistično vodstvo odločilo, da bo peč asi začelo pošiljat, tolovaje, zlasti prisilne mobilizirance, v Srbijo h Titu. Po prest režejiih pismih iz Bele Krajine kaže. da je nekaj skupin že odromaio v Srbijo —od tod pa na sovjet,-sko-nemško fronto.
Rupnikova bojna skupina je bila štiri dni na pohodu na hrvaški meji. Skoraj ves pretekli teden je bila na bojnem pohodu po Loški dolni in imela ves čas pod kontrolo vse ozemlje do hrvaške meje-Največji uspeh je bojna skupina dosegla pri prvi izvidnici v okolici Babnega polja, ko je z močnim posegom spravila v objem svojih edinic cel tolov.i jskj Notranjski odred. V spopadu je padlo 21 tolovajev. Domobranci so zajeli veiiko vojaškega in agltacijskega materiala in celoten arhiv No4ranjskega odr3da. Pri tem spopadu sta padla tudi dva domača terenca, Naslednjo noč je bojna skupina ponovno obiskala ozemlje okrog Babneg i polja in znova naletela na ostanke Notranjskega odreda, ki pa se je sedaj skušal boju izmaknit/L Vendar so domobranci presenetili neko tolovajsko sk*ip no v neki hiši in v boju je padlo 5 tolovajev. Pri tem spopadu so domobranci dobili zanimivo pismo, ki bi ga moral tolovaj.-ki kurir nesti od komande komunističnega Notranjskega odreda neki brig.i i sa Dolenjsko. Pismo nam odkriva, v kako strašnem in obupnem položaju so vsi ostanki tolovajev na Notranjskem, ki ga varuje Rupnikova bojna skupina. Tretjo noč je Rupnikova bojna skupina napravila najdaljši pohod in prišla do Bele vode, ne da bi naletela na kakšnega tolovaja. Četrto noč se je Rupnikova bojna skup na vrnila iz Loške doline na svoje stalne položaje z zavestjo, da je z uspelo akcijo naredila velik nov kerak v či&čenju ostankov tolovajskih tolp na Notranjskem.
Nove uspehe beleži tudi velikolr.šlta bojna skupina, ki je prav za prav doma le, kadar je na počitku. Ta domobranska postojanka požrtvova'no skrbi, da bi h-;lo komunističnega tolovajstva pr: nr.s čim prej konec Ob njenem delovanju naj omenimo le dva zadnja uspeha, ki so ju domobranci iz velikolaške postojanke dosegli fcdalec od svojega stalnega mesta.
V noči od 8. na 9. marec je odšla iz Velikih Lašč proti vzhodu domobrar.~:ra izvidnica z namenom, da preišče teren, ni katerem so se pred kratkim skrivali 0-tanki Dolenjskega odreda ter XII. In XV. brigade. Izvidnica je imela ver k uspeh. Pri Brezovem dolu je naleela na tolovajsko fkvptrvo, ki je imela v b"ju 10 rru-tvih, 7 tolovajev pa so domobranci ujeli.
Dn gi uspeh so vel3:oJasTci domobranci doeegli v noči od 14. na 15. marec, ki sebi li na daljfem izvidniškem pohodu proti Ambrusu. Prav v okolici Ambrusa so do-
naobranci naleteli na tolovaje. V boju sta bila ubita dva tolovaja.
Tako se je veliko laska postojanka izkazala tudi z onimi svojimi fanti, ki ne pripadajo udarni skupini, ki pa so prav taki borci kot njihovi tovariši lr*bpfne skupine i
V nizu veliikh bitk na vzhodu in zapadu je postalo italijansko bojišče vsaj na videz podrejenega pomena. V poročilih vrhovaiiii poveljstev bojujočih se vojsk ga Se jedva o.aenjajo z enim ali dvema stavkoma. In vendar se bori deseta nemška armada v Italiji razmeroma najbolj oddaljeno od domovine. Vojaki te armade so sami stari preizkušeni vojščaki in izpolnjujejo prav tako zvesto svojo težko in odgovorno nalogo do Fuhrerja in Reicha, kakor njih*: vi tovar ši. kj branijo s tolikim junaštvom in brezprimen jo odpornostjo nemške zqpad_ie in vzhodne meje. *
Vcjaki desete nemške armade v Italiji ima j d za seboj že skoraj leto in pol naj-h bitk z vedno številčno in materialno daleč na dmočnimi. sovražni ki. V teh silnih bitkah so se nemški vojaki v Italiji že nekako privadili boriti se v četah proti sovražnim bataljonom, v polkih proti divizijam, in v divizijah proti sovražnim armadam. Tako se je 26. nemška oklopna divizija cele tedne borila s štirimi angleškimi pehotnimi in dvema oklopnima divizijama. To številčno razmerje je naravnost tipično za boje na italijanskem bojišču, kjer zavzema borba nemškega vojaka proti sovražnikovi številčni in mateiialni premoči že raven epičnih klasičnih borb. Zastonj so bili —še tako skrbno pripravljeni angloameriški napadi, ki naj bi predrli realko zasedene nemške bojne črte in omogočili množični razvoj anglosaških oklopnih in motoriziranih sil v premika:nih operacijah. Vsi ti napadi so se zrušili že pred oiavno nemško bojno črto, ali pa bili zapahnjeni po delnih krajovnih vdorih prej ko bi lahko resno osrozili stranjenost nemške obrambe.
Poveljnik angloameriških čet v Itn liji je sedaj bivši komandant pete ameriške armade Clark, ki je zamenjal angleškega maršala Aleksandra, sedanjega poveljnika angleških sil na Srednjem vzhodu in v Sredozemlju. Kljub spremembi v vrhb\mem vodstvu pa je ostala taktika angloameriških armad v Italiji ista, kakor pod maršalom Aleksandrom. Ta taktika sloni na izrabljanju materialne premoči in na premikanju težišč bojev iz enega dela fronte na drugega. S tem premikanjem tržišč napadov iz Apeninov na obrobne jadranske pokrajine poskušajo najti Angloameričani šibko točko, kjer bi izsilil tako zaželjeni vdor v Padsko nižino.
Po informacijami z italijanskega bojišča uporabljajo phitokrati tam kakih 20 operacijskih divizij, ki napadajo izmenoma nerusko bojno črto okoli Bologne. Faenze in Rena. Izgube teh napadalnih divizij so bile že tako težke, da so morale lati skoraj povsem obnovljene z dovozom novih rezervnih čet. Po pripovedovanju ujetnikov je razpoloženje v vrstah teh divizij vse preje kakor rožnato. V težluh bojih so spoznali r-:hovi bojevu ki, da ir: 'leda borba z nem-Šk'mi četami vse drugače, kakor pa pripovedujejo o njej ameriški In angleški listi ter radijski poročevalci Odpovedali so se tudi upanju, da se jim bo v doglednem času posrečilo preiti v premika lno vojno. Zavedajo se da stoji pred njimi še pravi kri-žev pot hudih in Izgub noinih bojev od vasi do vasi, od prekopa đo prekopa, od reke do reke in od ceste do ceste.
Kot stari preizkušeni vojaki se tudi zavedajo, da so bili uspehi vseh njihovih krvavih napadov, podprtih s tolikšno uporabo vojnega gradiva,, vse preje kot zadovoljivi. Nekaj sto kvadratnih kilometrov osvojenega ozemlja je pokritih s tisoči in tisoči svežih grobov, katerim se sleherni dan pridružujejo nove gomile. Nobena skrivnost za njih" ni več. da bo preteklo po Padu še mnogo vode, prej ko se bo napajal v njem prvi angleški ali ameriški konj. Posebno razočarani so Američani, ki so ostali priklenjeni na gorske grebene pri Ver gatu in Lojanu. Oddaljeni so samo še nekaj kilometrov od toliko sazeljenega ključa v Padsko nižino, Bologne, ki pa jo krepko drže v svojih nepopustljivih rokah nemški grenadir ji. Zastoni so bili vsi napadi na Monte Belvedere, ki bo s krvavimi črkami vpisan v zgodovini ameriške armade na italijanskem bojišču. Zato je tudi razumljivo dnevno povelje novega poveljnika ameriške pete armade v Italiji, generala Creerva ki pravi da čekalo peto armado še hudi in izgub polni boji. Creery cčividno računa z razpoloženjem svojih vojakov, ki prepevajo po-amehljlve pesmi na naslov svojih rojakov onkraj Atlantika, d katerih pravijo, ^da -. -. rjo vedo. ko sede v mehkih in udobnih naslanjačih, kaj pomeni vojna v strelskih jarkih pod točo granat b^'> in tulečih min .. .<< Broađwayske melodije se nojo a spremljevaniem topov in grmenjem bomb po evropskih bojiSffih precej drugače, kakor ra v udobno zakurjenih ameriških bavuih lokalih k^er cenijo n^tek vojn'h operacij ne po številu doprineš ^m--> krvnih žrtev, nego o<^> dvigu a!i padcu borznih r>a-pirj^v am»r?š!-;h voi>-:- -f••?-*-\-:b podjetij in kencernov. 7. zl.-*o»n podprt? dolar je sieer še vedno velika sila. vendar .se počasi pričenja v»l ašnunfl tudi poslednji ameriški vojak da li je dovolj težak, da se epi'-.*? zanj prelivati kri in umirati na tujih tl°h daleč od domovine in svojcev za eHje in interese plutokratske kfflos ki gleda v ni^rn s^r-f BlepO r*"čn.no orodje, kakor v svojih jeklenih strojih.
ZALOŽBA »LUČ« - LJUBLJANA
RAZPISUJE
1KI NAGRADE ZA IZVIKEN SLOVENSKI KOMAN ALI POVEST:
I- NAGRADA D- NAGRADA III- NAGRADA
Lir 30.000.— Lir 20.000.— Lir 10.000.—
4.
5. 6.
7.
8.
1. Delo mora obsegati vsaj 10 tiskanih pol.
2. Dogajanje  romana ali  povesti  naj  bo zajeto  iz življenja našega človeka.
3. Nagrajeni pisatelj dobi poleg nagrade Se običajen pisateljski honorar po tiskovnih pelah.
S podelitvijo nagrade in pisateljskega honorarja so odkupljene vse avtorske pravice.
Založba »Luč« sj pridrži pravico, da prve nagrade ne podtdi   Če nobeno delo po njem presoji ne ustreza v obeh glavnih ozirih, t. j. oblikovno in vsebinsko. Založba   *L#uč«  je   pripravljena odkupit:  tudi  nenagrajena dela, če  ji bodo ustrezala.
Ce bi založba >Luč« smatralii, da nobeno poslano delo ni vredno tudi ne druge ali tretje nagrade, bo natečaj podaljšala, vendar v tem primeru nirm pravice že vposlanih del odkupiti.
"Rokopisi naj bodo t pkani v dveh izvodih in opremljeni z avtorjevo ftifro. Ista šifra naj bo napisana na ovitku posebne, zalepljene kuverte, v kuverti sami naj bo pa navedeno avtorjevo ime in naslov. Rokopise sprejema založba »Luč« do 1. julija 1045.
ZALOžKA »LITdc — LJUBLJANA, BLEIVVKISOVA GESTA ŠT. 13 lil
Moskva izteza svoje prste že tudi po šveuski
Kakor javljajo, nepretrrroma prihajajo iz Finske komun gentje nr švedsko,
kjer skrbijo za širjenje boijševiške kuge, Moskva poskuša napraviti tudi S-edsko voljno in zrelo za izgraditev sovjetskega severnega kr la do Scvc-mega morja. Moskva poizkuša ta razvoj pospešiti in meščanstvo razbiti. Ona ve. kako mora pričeti. Značilno je predavanje švedskega polkovnika Kleena v Goteborgu. ki popolnoma odobrava sovjetski pohlep po Severnem morju, vsled česar pa — po njegovem mnenju — ni potrebno, da bi se Švedi vznemirjali. Klcen je sovjetski predglasnik. izbran, da, omehča vse one. ki še niso pripravljeni, glasovati za boljševiškega rablja. Ako so pa nekateri nepoboljšljivi sodobniki mnenja, da bodo imeli Švedi v Anglji in Ameriki močno oporo, potem zadostuje pokazati na Finsko. *ki se je predajala enakim pričakovanjem, a so jo v odločilni uri Angleži in Američani zapustili.
Razgled pq svetu
CELI NARODI DEPORTIRAM
V listu »Mčnchester Guardian« je objavil član spednje zbornice John Parker, ki je pri-p.id:u u;ig-cšk; delegaciji puru.:7id.'it;>rcc\'. katero so poslali v Sovjetsko zvezo, članek, v kalerem opozarja, da so sovjeti deportirali cele narode iz njih dosedanjih bivališč.
V pregnanstvo naj bi bili poslani za kazen zaredi njih zadržanja med nemško zasedbo. Tako so Mi krimski Tariari najbrže deportirani v Uzbekiatan, dečim $o bili Nemci s podhod j a Volge deportirani v Knzcikt&n in v južno S'birijo. Kal mike so poslali v src t f ni o Azijo Neka j narodov iz kevemega KavkazB so tudi nekam odpeljali.
Poslanec je stavil vprašanje* afi se bo tu.fi na Balkanu izvajala takz »narodnostna po'i-tika<r Smatra zo možno, da bedo so\jeti smatral' za prenevarno imeti zn bližnje sosede narod kzkor IJt\*nnce, ki so se dolga leta sovražno zadržali do stnjetov.
OGROMNE IZGUBE POLJAKOV Iz Stockholrna por->čajo, da je Renter objavil poročilo tiskc\mega urada poljske vojske, po katerem znašajo celotne \>ojaške in civilne izgube več kot 10 mUijonov, ali 28% poljskega predxx>mega prebivalstva. Te izgube sestoji iz padlih, ranjenih. ujeMkov, de-portirancev s strani sovjetov in intemirance\\ Med tem ko so morali Poljaki plačaj tako \'i?ok krvni davek za sile, ki so dale Poljski jamstvo, so bili istočasno od teh sil izdani Moskvi. Izgubili so svoje domove, nakar so
»SAMOMOR JUGOSLAVIJE« je povsem zadet naslov knjrge, ki zo je napisal dr. Danilo Gregorie. Sami smo bili krivi, da smo izsrubili svobodo, ker smo pustili na čelo države ljudi, ki se niso hctell« ali pa so bili preslabotni, da bi se zoperstavili načrtom od Židov vodenih masonskih lož.
Založba »Luč«. — Prevod dr. Frana Zupana.
jih  potolažili z možnostjo jyridob'-tve aetgje-pcega državljanstva. Se nikol*  niso politične zmote dovedle do tako \vtke tragedije naroda kot se je to zgodilo na Poljskem.
TUDI V ANGLIJI POMANJKANJE An-gleški minister za prehrano proučuje zdaj položaj, ki Je nastal zaradi ameriške iz ji a c, da bo treba zmanjšati ameriške dobaiv mesa za Anglijo. Ministrstvo je objtnilo, kakor po-roče Renter, da še ni nobene od-očitve glede racionirznja me*a, dosedanjih obroko\- pOJ ne bo mogoče obdržati brez trroza iz Amerike.
ANGLIJA FINANCIRA UPORE NA SICILIJI
Iz Žene^'e poročr.jo^ da jc criKriškl novinar Drew Jearson ob javni v njujorškem listu »Daily Mvror«. da Angh>:i sami financirajo separatistično gibanje na Siciliji, Da bi se zo-perstavili ameriškemu vpthv, so Angleži posegli po ncna\>adnih sredstvih. V mzrih mestih S;cilije se je pojavilo v vseli gosti!n:Ji tn kavarnah na tisoče letakov s. m om ^Sicilija — 49 ameriška država*, AmerBtd nen^nar pojasnjuje, da so bih ti letaki natisnjeni v Alžiru na angleške stroslcc.
ROOSEVELT BO OBISKAL ANGIJZŠKE-GA KRAUA Ob priliki krimske 1  ■      ncc prn^ebU angleški kralj Jurij pre^' ''c*r?/h dr
iav Roosevefta na obisk v London. Roose.clt pa je to povabilo odkloml. Sedaj pa poročajo, da si je premislil in bo .na spomlad skupno * svojo soprogo obishil an^eskege kralja in tm-gleško kraljico. V poučenih antfafkfh fcragA gledajo z deljenimi občutki na ta ol>isk, ker so prepričani, da se skrh'a za tem kako novo popuščanje Anglije napram Amtr.ki. ki povsod potiska Angleže vedno bolj ob stran. •
iT A UJA NT — RRESILNf MUSLAVtS Kakor poroča rad*o Rim, so p^s-i^l ItaH lanske  delavce iz  kolor*ie  Eritreje  v sat Arabijo, kjer bodo rnpoceni ob Pe- ■ zaliva v neki ameriški rafineriji p> •
TUDI AFRIKA PROTI BOLJŠEVIKOM Vodja južnoafriške opozicije di.M:J.ri podai v Kapstadtu izjavo, v kateri §m bo\i 8 splošnim političnim položajem in nfttjfašs, o*a bo tudi Afrika izpostavljena bol 'tevUki nevr nosfi. če ne bo očuvana evrop^u civil i zaci ta. Kajti če bo boljševizem zajel E\Topo, potem se bo začela boljše\-išL\. ;y>'ićicij;t širit' htd: na Afriko. Zato se morajo tudi Južno&Jričani zavedati nevarnosti, v kateri so, če se še nadalje bore na strani Anglije za »nago boi š:\'izmu.
KOUKO ZASLUŽIJO ANGLEŠKI VOJNI DOBIČKARJI
Kljub temu, da so tudi v Angliji izvedli nrz-ne omejitve glede vojnih dobičkarjev, z.a<-Iu-žijo angleški vojni dobičkarji še wdno težke milijonem Znano podjetje Woolworth je sedaj objavilo svojo bilanco za leto 1944. Dividenda jc za 5 odstotkov višja kakor je UKa lani in znaša celih 45 odstotkov, čisti dobiček je bQ 2a 12.8 odstotka večji kiikor prejšnje leto in znaša 5.86 milijoro\' funtov. Prenos na novo poslovno leto znisa 7.30 milijona fimlov in je malo ne tako velik kakor ves ottno\rti kapital podjetja, ki znaša 7^5 milijona funtov. Laliko si je misliti, da si ti dobičkatji kar nič ne ie!e konca vojne, ta primer pa tudi kaže. da so vse navidezne omejitve ^vojnih dobičkom- te pesek v oči in prazna tolažba revxjtir^jočegu delavstva.
Brat
Gospod Gregor je imel že več let soseda go-poda Turni daj skega, stanujočoga v istem nad?:r p ju. Sosed je rad zahajal k njemu, bodisi ds je hotel pročitati novine prejšnjeg.i dne ali na ^kramljati o politik, in težavah vsakdanjega življenja. Oba sa bila vnera Čitatelja in često sta se strinjala v svojih razorih.
Tistega dne je prišel go<pod Tumidajski k sosedu samo za hip, kakor je dejal že na pragu, toda izredno resnega obraza.
»Nekaj važnega imam,« je deja! tiho, nekam plaho.
Gospod Gregor ga je radovedno nogle-dal.
»Vem. da ste diskreten mož in da vam lahko zaupam brez strahu. Glejte, rodnega brat" imam. pošteregr človeka, v dobrem položaju, toda zadnje čase se ga neprestano drži smola. Verjemite mi- kar strah me obhaja. Nesreča za nesrečo se mu vali na glavo.«
»Hm. hm... kaj pove-.o. gospo 1 9oaeđ!«
»Nedavno ro ga okradli; potem mu je zbolela žena Teh raznih stroškov in sploh sedanji težk: Časi —. skratka — prihajam k vam z zaupno prošnjo, da mi posodUte...-nikar se ne ustrašite, gospod sosed . .. torej, da mu posodite pet stotakov.«
»Jaz? Pet stotakov? Toda. dragi gospod, ne razumem vas dobro, saj vašega brata niti ne poznam, še svoj živ dan ga nisem videl... V dno duše se mi smili, kar srce me je zabolelo, ko sle mi povedali, kako kruto ga preganja usoda, toda ... saj toliko denarja niti nimam.€
»Le počasi, dragi moj sosed. Da me ne bo3te napačno razumeli: saj nočem tega denarja od vas, sam sem si ga preskrbe! in takoj vam ga izročim, če hočete, prosim vas samo kot dobrega prijatelja, zaupno vas ptroaLm* da ml storile jo usiu&o
in posodite mojemu bratu teh pet stotakov takole po vseh pravilih proti menici ...«
»Jaz? Zakaj pa sami tega ne srtorito?« je vzkliknil gospod Gregor začudeno.
»Saj to je tisto, dragi moj sosed, da bratu človek ne more posoditi denar}a tako docela varno in gladko kakor tujemu človeku. Kot rečeno, moj brat je zelo pošten in dostojen človek, poosebi j ©na prr-štenoot in zanesljivost, toda saj sami veste . .. rodnemu bratu bi ne plačeval primernih obresti, posojilo bi razumel preveč od lahke strani...«
»In vendar... a jaz, kako naj storim to jaz?«
»Počakajte, da povem do konca: ajpapod sosed, tu je denar, izvolite ga prešteti... Takoj jutri pošljem k vam brata z lastnoročno pisanim priporočilom: zabičam mu že sam, naj vzame menico kar s seboj, pet od sto mesečno bo prav rad plačeval, za prvi mesec vnaprej. Tako se dela splošno med poštenimi ljudmi, a med brat: bi to morda nckolilro kričalo... Izvolite mu obresti za prvi me^ec odtrgati kar od posojila. Nič se ne bojte, sam mu pojas-nm, da drugače to ne gre, da vsi posojajo denar tako.«
»Torej, pe* od ^o, pravite? In mesečno? Ali ni to mnogo?«
»Nikakor ne. Meni plačujejo toliko vsi, in 5e kako radi! In kar srce me boli, ko vidim, kako se ubogi brat trudi, pa ne more nikjer dob ti posojila pod tako solidnimi pogoji Z-^kaj bi mu torej ne pomagal iz stiske? Saj sva vendar brata! Na vas sem se pa obrnil v zadevi rx>sre<kr vanja zgolj iz del£katnostL Saj veste, dragi sosed, da je nerodno bratu rlrnr ^o-sojati. Porečeva mu. da je vaš denar, mene pa n ti omeniti ni treba ... Upam, da mi ne odrečeie te prijateljsko usiu-
Štev. 14
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, 9. aprOa 1945.
Stran 3
stctikictdnu smetišču
Ljudje so iznajdljivi. Na vse mogoče in
dostikrat tudi nemogoče načine se trudijo, da si priskrbe vir postranskega zaslužka. Marši-kdo. ki je bi! v mirnem času s\-eto prepričan, da ni v njem niti trohice trgovskega duha, zdaj vneto prekupčuje ali pa vsaj posreduje razfiČi    ;  '   ali manj donosne kupčije spret-da je rojen trgovec. Toda za kup-printerov ni potreben samo trgov-dobro namazan jezik, ampak moti tudi vsaj n^kuj kapitala. Je pa med takšnih, ki kapitala nimajo čisto do manj ko nič, pa bi se tudi radi r,a 1 n prerinili skozi današnje hude
č.ise Kajti na s\"etu fe že tako, da ima živ-1 > s\r>j čar in mik, pa najsi bo še t.. " nrerolno težav in nadlog. Saj
Živimo samo enkrat!
kapitala m ste vztrajni in z malim zadovoljni, pridružite se iskalcem »zakla do\'<r n:- rtih smetiščih. Prosim vas, ne viri rte bedite užaljeni; po mojem je to mnogo bolj dostojen trgovski posel, kakor pa če na črni borzi kupčnjete s sfsnino alt rate kožo z živih ljudi. Res po je, da tudi ni tako donosen; zato pa je tudi samo za skromne in z malim zadovoljne. Po večini se s tem peč :io rexni ljudje iz ljubljanskih predn so že toliko v letih, da niso
sposobni za  druga napornejša dela.
Oni dan sem r.c:go\-crila prfetno ženico, lei je vsa zaverovana z dolgo palico brskala med š;to na ja\nem smetišču. Večkrat sem jo že opazila tam, na *cm jo vprašala, če se ji izplača trkšno brskanje.
P' gledala me je z drobnimi vnetimi očmi in se nasmehnila,
»Seveda se splača, saj se mora«, je od\T~ nUa,
»Kaj pa sploh pobirate xz smet i? s sem bila
rado\ -edna.
»Vse, kar je kaj vredno*, je prikazala na
pločevinasto ropotijo, ki jo je že imela lepo zbrano na kupu. »Stare preluknjane lonce, tkafle od konzerv, škatlice od globina in sido-fa, vse j pločevine tn kositra, potem pa razne stckl^rr.Ckj in steklenice, kozarce od začimb ttd. Vso to šaro zložim na voziček, doma mi jo po vnuki potem d ene h v red. Lonce skupaj, škatle od gtnb'na \skupaj. kositrne predmeta skupaj, stekleničke skupaj. Vse lepo oči na   ?   . [ffo pa potem spravim v denar.
i \-ojni je težava za marsikaj. -J lupo v trgovino in si Zčthfevo? rta   Še Izbiral si lahko. Zdaj pa ti
reče trgovec: JPrinesUe, prosim, škatlo s se-tako je tudi v apoteki, če nimaš stekleničke, ne dobiš zdramit. Ali naj ti fih
' -r v roko nalije? Ljubljanske gospodinje pa rvt vSe to zelo malo mislijo, sicer bi ite b!o toliko stekleničk in škatlic v smeteh,
73 na* je to dobro, vsaj zadužimo kakšno skromno liro. Celo steklene črepinie lahko
im v d erar. Kupufejn jih čevljarji, ki jih potrebujejo za strgan je usnja. Sen "eda pa za to ni vsaka čreptnja dobra, toda mi. ki se pečamo s tem poslom, že vemo. kakšna mora
bitim
^ . .<     ,      ,«,.„, yrfirn rv? posel kar
dobro uspeval* sem se čudila.
»IIja   re\'cži smo m če sila kola lomi, st tmo pač n\ k..kor vemo in znamo*,
' trka, pobrala preluknjano skledo in jo vrgfa k drugim na kup.
tj boljšega, \redncjšega nikoli ne izbrskate iz smeti?« sem vprašala.
jaz nimam posebne sreče*, je rekla starka in si s starimi, rahlo tresočimi se roka/ni trdneje zavezala ruto pod brado, »Vse-tj sem našla dve srebrni čajni žlički in lepo izrezljano staro pipo, ki jo ima zdaj .'mpiJc ntki znanec mojega moža je pa nekoč izbrska7 iz smeti pravi cekin, ki ni poznat in ni \*erjel, da je res zlat. pa gostiln   prodal za pol litra vina. Po-zneje je zvedel, da ga je tisti, ki ga je takrat od njega kupil, prodal za štiri tisočake. Štiri Itel Štiri mesece bi Uhko njegova družina lepo živela od tega denarja. BH je tako obupan, da se je hotel obesiti. Zdaj hodi vsako  jutco na  smetišče, pa brska in brska, a cekina ne bo našel nikoli več.«
Na kupu  je  med   p:eluknjanimi  lonci m škatlami od konzeri'   ležal   porcelanast kipec a varuha, ki vedi za roko majhnega dečka. Kipec je bil še čisto cel. le angelu je manjkaj a gjava,
»Kaj boste to tud: prodali?* sem vprašala in pekazaa na kipec
»Qh, to bo pa za n :'ega Mirčka. da se bo igriu*. se fe ženica žalostno nasmehmla. »Veste, to je moi najmlajši vnuk. Štiri leta že ima, pa re\ ček se n ti enkrat ni stopil na noge, Dok.'ot pra\-i, da je rahitičen. Pa takšen brihten fantek .. .*
Zfoži/a je nabrano ropotijo v zaboi. pritrjen na kolesa od otroškega vozička. Na \rh je dala angela brez g/m*e.
»Pa d* mi je zaklicala in porinila vo-
ziček. Gledala sem za njo, ko je počasi od-haj aJa stara in sklon fena. Kolesa so hreščeče c\-ilila v enakomernem taktu, kikor da tožijo.
Ljubljana«danes kot nekdaj
Pod tem naslovom prinaša »Deutsche Adria-Zeatungc o Ljubljani zanimivo reportažo z lepo sliko, ki prikazuje pohod domobrancev po ljubljanskih ulicah. Med drugim piše:
Med Ljubljanico in Gradom se gnetejn najstarejše ljubljanske ulice kakor zakotni »Stari Nurnberg«. Tu so se nekdaj pustile ljubljanske gospe prenašati v nosilnih stolih po ulicah, medtem ko so korakali ponosno kakor ^beneški dozi« član; ljubljanskega mestnega sveta v škrlatnih oblekab, d očim so livrirani sluge nosil; mestne ključe pred županom.
Ze v starih časih je bila Ljubljana bogato trgovsko mesto, s katerim so se lahko merila samo najbogatejša mesta. V zaščiti nemškega prostora je mesto močno vzcvetelo. Njen ključni položaj med Alpami in Jadranom ga je napravil za obvladujoče trgovsko mesto. Vendar bogastvo ni padlo Ljiibljančanom samo v naročje. Vse so si morali priboriti. Ce danes korakajo domobranci po cestah ali stoje na straži v slovenskih gorah, delajo prav isto kot njih očetje in dedje, da ohranijo deželo svojim otrokom
Nekoč so stali na stolpih starega mestnega obzidja, na okopih, za zidovi in prs,— bran L Se danes se pride mimo starega obzidja do gradu. Tesno se pritiskajo stare hiše k pobočju in gledajo proti poljanam. Krasen razgled se c^nre gledalcu od zgoraj proti podeželju. Kakor bi gledali mestni načrt: stare hiše so tesno ob Gradu, potem se.pridružijo večje stavbe. stolp; In kupole, in končno večji venec modernih vil. Kakor v lernfh obročih lahko raz-bereš od zgoraj rasi mesta.
Staro mesto je bilo utrjeno. Meščani so morali graditi krožne zidove in stati na straži. »Utrjevanje zahteva mnoge žrtve-«, se glasi v neki stari kron-ki. »Moči meščanov so bile izčrpane. Požrtvovalni obrtniki so prodali svoje nepremičnine, da so pomagali mestni blagajni.«
Na Gradu je stanoval mestni stotnk. Njemu je bila podrejena obrambna s la mesta. Na glavnem trgu se je redno ve-ž-balo vse meščanstvo. V oprem: n s pušk je tam nastopilo. Obleganje je moralo prestati in obvladati, kakor tudi seveda požare., poplave, kuge. V vojni nevarnost; so se morali vs: strniti kot zaključena zajednica. Tope v; na gradu m so grmeli samo ob vel k h s'ovesn stih. temveč so morali tudi mesto braniti. In za piskače na stolpu so prišli često časi. ko je moral njih rog utihnit: in so se morali »odreč; veselosti tudi običajnega muziciranja zaradi sovražne nevarnosti«.
Nad določenim prostornin leži vedno ista us-Kia Kakor so se nekoč očetje, trk; se morajo zdaj izkazati sinovi. Pogled z Gradu gre danes Čez mesto z njegovimi bogatimi kulturnimi zakladi. k?.kor so nastali v teku stoletij, čez hiše z ženami in otroci, tja v daljavo, odkoder pret: nevarnost. Toda kakor nekdaj, tako se bodo tudi zdaj in vselej borili sloven^k: možje (danes ob strani nemških skupin) za svojo domovino, da si jo ohranijo.
Tiho udarjajo šumovi mesta do Gradil. Ure bljejo. zvonovi zvonijo. Tako je. kakor bi se zlival ve? šum mesta v en sam zvok. ki rrb!n; danes srca T*seh Slovencev« borba za Boga. Narcd in Domovino.
Umetnostni razvoj Franceta Gcđca
Iz zanimive zbirke podob, ki jih je v
zadnjih mesecih postavil na ogled naš priznani umetnik France Godec, je lepo viden nesporen napredek tega mladega, naglo se razvijajočega upodabljalca. Razstave v prostoru knjigarne Žužek v prehodu nebotičnika so pokazale v razmeroma kratkem času, kaj France Godec zna.
Ce pogledamo nekaj let nazaj na razstavo Franceta Godca, ki jo je priredil leta
1941. v Obersnelovi galeriji na Gosposvet-ski ces;i, in sicer v družbi še nekaterih
umetiiikov iz kroga »Slovenskega Lika«, pa primerjamo to razstavo z njegovimi nadaljnjimi sarnostojnirni prikazi piodo-nosnega dela, vidimo, da imajo vse te razstava, odnosno vse podobe, ki so bile postavljene na ogled, organsko enoto življenjskega dela stalno se razvijajočih zmožnosti mladega umetnika. Akad. slikar France Godec spada med
tiste u poda bi jal ce, ki jim je umetnost prirojena in so kos slehernemu motivu. Tako
imamo v teh štirih letih Godčevega tihega in neumornega dela priliko videt:, k d ko se je postopno vzpenjal od priznanja do priznanju in kako je postopoma z zmeraj bolj izkušeno mojstrsko roko obdeloval posamezne motive, ki so bili čestokrat nenavadni in svojski, polni zanimivosti In neobdelani. Fr. Godec zna prav tako virtuozno upodobiti kakršen koli' krajinski motiv bodisi poleti aii pozimi, bodisi spomladi ali jeseni. Njegove podobe so zmeraj takšne, da tudi neizkušenemu ljubitelju upodabljajoče umetnosti kljub visoki umetniški kakovosti nudijo tisto, kar je hotel umetnik pokazati. Iz Godčevih krajin veje pravo življenje. Zimski motiva se odlikujejo po vseh značilnostih, ki jih ori_ naša zima, bodisi, če je upodobil motiv s snegom ali brez snega. Prav tako je s polernimi motivi Ze na prvi pogled vemo. da podoba prikazuje poletni motiv, prav tako vemo. kdaj je podobo ustvarjal spomladi, kdaj jeseni. Zlasti živo zna Godec začarati na platno navzočnost vode. Mnogo je njegovih podob, ki nam prikazujejo motive ob vodi. fn, dasi vode na platnu ne vidimo, jo živo čutimo v vsem njenem osvežujočem in poživljajočem hladu.
Značilni in umetniško na višini so tudi Godčevi interjerji. Na teli motivih je zlasti nesporno dokazal, da dovršeno obvlada upodabljalsko tehniko in s prav mojstrsko roko upodablja prostornino. Številni so tudi njegovi portreti, ki se odlikujejo po verni, bistveni irpodobitvi kakršnega koli portretirane a. Godčevi portreti so prave podobe mnogih oseb. ki jih dan za dnem
Na vrhu starih loncev in praznih škatlic od globina se je pozibcval brezglavi angel varuh.
Mislila sem na malega rahitičnega Mirčka, ki mu bo razbiti, zavrženi kipec pomenil ljubo dragoceno igračo in na vse tiste ljudi, ki imajo še zdaj v vojnem času vsega \>eč ko dovolj, pa morda izmed vseh najglasneje tožijo in se smilijo sami sebi. Mali nesrečni Mirček pa bo srečen in zadovoljen, ko mu babica prinese tega razbitega angelčka. Igra! se bo z njim in bo pri tem pozabil, da se dostikrat i \čen in da ne more hoditi. Res, kakor hudo različni smo ljudje... Ina S,
srečujemo na ulici, vselej podani tako. da jih že na prvi pogled poznamo.
Tuda v pogledu različnih upodabljolsk-'h tebnik je France Godec v teh štirih lei dc^egel zavidanja vredne uspehe. Najštevilnejša so njegova olja. mnogo je pa tudi gvašev in pastelov. pr«v tako uspelih in učinkovitih. Udejstvoval se je z uspehom tudi v akvareliranju.
Dosedanje delo Franceta Godca, ki mu
je prineslo nedelj eno priznanje, pa nedvomno še ni njegov višek. Iz vsega je
razvidno, da ta izredno plodoviti in naglo se razvijajoč: umetnik hrani v sebi še neizčrpne možnosti Ni dvoma, da bo že v bližnji prihodnosti presenetil našo javnost z novimi, še bolj uspešnim: in še bolj učinkovitimi umetninami, kar mu iskreno želimo. — k.
Knjižne tt&vosii:
Planinski vestnik
Izšla je skupna 7.-12. številka, s katero zaključuje ta naša odlična revija sv<>} XLIV. letnik. Številk; je priključeno kazalo za ves letnik, ki kaže. da kljub utesnjenim razmeram naši planinci neom" ' ~~. j zasledujejo svoj smoter, to je, ohraniti našemu planinskemu svetu stare in mu pridobiti novih prijateljev in oboževalcev narave. Pod spretnim uredništvom dr. A. Brileja prinaša tudi ta številka »Planinskega vest ni ka* izbrano in nad vse pestro vsebino, ki jo poživljajo zelo uspele slike, zbujajoče prenekateremu čitatelju najlepše spomine. Vsak ljubite'.j planin bo vzel to številko zopet z veseljem v reke v želji, da bi ji kmalu sledile nadaljnje z ene':o zanimivo in pestro vseb'ino. »Planinski vestnik~ velja letno samo 20 lir in se naroča pri Slovenskem planinskem društvu v Ljubljani.
V rožah je zdravje«
V založbi »Sveta« je izšla kot 20. številka slovenske rx)ljudnozriansivonoknj.j.-nice knjiga Marjana Juvana »V rožah je zdravje«, ki v njej na zelo pregleden, nazoren in poljuden način obravnava najpriporočljivejše domače zdravilne zeli. Delo te vrste je prav posebno dobro došlo v današnji dobi, ko je marsikdaj težko dobiti potrebna lekarniška zdravila in ko prihajajo domača zdravila zopet vse bolj do veljave in upoštevanja. Pisec knjige s: je osvojih Plipokratovo načelo: Koristiti ali vsaj ne škodovati! Sledeč temu načelu obravnava v prvi vrsti nestrupene zeli, ki predsem spadajo v okvir ljudske medicine. Namen knjige je, zlasti mlajšim materam in gospodinjam, podati pregled in pril.ko spoznavanju učinkovitih domačih zdravilnih sredstev, kajti v vsaki hiši je predvsem mati in gospodinja v prvi vrsti odgovorna za zdravje v družini. Znanost o zdravilnih rožah in zdravljenju z njimi je že silno stara. Bili so časi, ko so zdravniki zdravili le z rastlinskimi zdravili in priiodnimi sredstvi. Sele ob koncu preteklega in v začetku tega stoletja jih je izpodrinila medicinska kemija. Toda v novejšem času so tudi najbolj priznani uče-
njaki začeli zopet vse bolj posegati po naravnih zxiravilih in se vrnili k prirodnomu zdravljenju. Zaradi tega je tozadevna literatura pri drugih narodih v zadnjln letih zelo obogatela. Tudi pri nas je v zadnjem desetletju izšlo več del o zdravilnih rastlinah. Kljub temu pa so zdravilne rastline pri na- še vse premalo znane in uporabljane Zato predstavlja izdij i Sveta »V rožah je zdravje« dobrodošel pripomoček, ki naj temu nedostatku od-pomore. Pisec je razdelil knjigo na pregledna poglavja, ki so bogaio ilustrirana ter tako omogočajo tudi laiku razpoznavanje posameznih rastlin, njih zdravilni učinek in način pripravljanja in uporabe Knjiga ne b: smela manjkati v nobenem sodobnem gospodinjstvu, pi^ec oa zasluži za svoje vzorno delo vse priznanje
*\ rt ^ r+
* v naših priimkih
Iz okrajšanega Imena r-a drugi zlog Gor so se razvili primki^ Gor. Gori. Gore. Goreč. Goric, Gorkič, Gorše. Goršek. Goršič. Goršeta, Gorman. Gorče. Iz domačo oblike Groga, ki pomeni prvo'.na volikrga nerodnega ali štorastega Gre? rja (tako jc Ime kom čm postavi maiorjevegn sluga v Mir-ritkovem humor:s- 'enem romanu Grega in drugi in tako so klicali nekega rokovnja-ča). nahajamo med rami priimke: Grosa, Grogec in Grogar. Z drugim osnovnim sa_ mo.elesnlkom imamo priimke: Grega. Grego. Gregec po izpadu samoglasnfics pa: Grgec. Gr?:č in GergiC. Grs.n G-Sin. Grško; nadalje Grgoie, Grgolel in Grgbletlt
Iz podstave Grga so nastali: Grže, Gr-žina. Gržin č, Gržinčič. Gržel^ in Gerže. Geržira. Geržnič. Gerželj oz roma Gr ei Grzei:e. Gr.-in. Grzma. Grzinič in Gerzej. Gerzln. Gerzinlč in poitalijančeno Gher-SJD&cb Na "alie še: Gerše, Geršič in Geršin ter Groše in Grošeta.
Izmed tujih pri mkov je navesti predvsem priimek Gregori. ki je iz lat rodil-n;ka in ki ga poznajo tudi naši sosedje Nemci in Italijani. Iz NemšČrio so n. pr.] Grogl :n podomačen! G resi. Gregel. Gre-gelj, Grsel. GrgoL Priimek Kregar, ki so ga nosili sprva nerrški kolonisti s Koroškega, pa najbrž ne bo iz nem Krager,
In še enkrat:
Odprite vezna vrata!
V poslednjem času je nae*e e*u»opl**je nekajkrat objavila umestno opozorilo hipnim ;U :n.   n:ij  puščajo   \• Z-a   vrata med Iilaiskiui   alarmom   odprta. MHrJeoo Js
bilo   tudi   na   dejstvo,   da   n« i;:iteri hiftni
laHlnliM \ ueđttću mosta vezna vrata svojih hiš zapiraj... tako da se l.: j<- med letalskimi napad; ojosajg kun zateči.
I"Ustavljamo, da to \ c* loti odgmarja resnici, j,o \»< ! Tu«li v predmestju je e.iiu»_ go hiM^h lastnikov, ki dushulno BBldegMJa vezna vrata svojih domev, in sicer takrat, ko je dan :'n:»k za totalskj popi th. In ne samo t«! 31n»>i^i med Hjinij imajo >taln<i zaklonjena \r:ii.i v rt ml i ojjraj, tako da j«' v sili spk-tt nemeg.MV približati se hi^am. kjer bj si lahko vsakdo poiskal BAVetJe pred izstrelM lovskih letaL
Pri poslednjih napadih lovskMi Ietr»J, ki napadajo obsfiajiio iiiiiiimIho in čosta pod EafiSito oblakov, se je tgO&kSt da s<> Iju*Jje, ki so jih letala i" Seaol « BS) ulieah in (<'>tah, predvsem otroci, zaman priti^-ili na kljuke vvžnih vrat. da N M umaknili grozeči nevarnosti. Po ne!va <*iih ptesl DMStnUl cestah so bila sploh v«a vetna vr;;:a zakien}« na, N kij i;*r< k. ki je v upravičenem >irr.hi: js!. !> EVGtJu ou vrat do vrat — _'\-\!a l»re/ uspeha, je zaradi pre«»tanega strahu in aapora laajabfls za-^ St.
<}'.«-<!«*   na   to   pn^iiio,   #l.<\   ob?M«-t t-.roz-
obzirno ka/iiu.je \so t:^*e Mina pimeotnlko, U jih lilf■Pilili hI In skrajno selvenl nafrlbi silijo, da z* ki- p'«.jo ve„na in vrtna \ rata s'vi«j.h hi.^, in BioOr prav tehtaj, ko hi nnrila biti na st<*i»j odprta. Edino t-iko ho i u vrinjen konec tej obj< .«*(/.« -ii in nori bteasVD-uosti, ki niea itič tkupDOga s c'ovesko x:;oralo in z njvgoNim doafc , -aatvosa,
OP ^.'<>^^l.FC
ampak bomo rai.V pritrdili m^ci"; Fr. Ramovša (LZ 1919. ioi>. da pomeni mola, ki se rad krega (od stvn. ebreg ^p- lcreg, orenir) ali pa se pridružili tolmačenju J. Kelemine (GMDS XIV 671 in V lei v priimku moža .ki r:id vodi pro le ali se rad t'>?ari (iz sr\Ti. Kiieg v pot mjj a r'n: proces), Stanko Kune,
Zdravje ljubljanskega prebivalstva
Lani je mno£o oseb zbolelo za davlco in škrl tinko4 os pa
js iir.el skoraj vsak drugi olrck
Letno poročTIo mestne^Pi zdravstvenega urada v lanskih zdravstvenih prilikah v Ljubljani nam obširno g-ovori pod raznimi poglavji o zdravju in boleznih ljubljanskega preotvalsfcva. Posebno poglavje je po-svećc'io nalezljivim boleznim. Skupne 5Le-
vilke kažejo,, da je lani obolelo v Ljul>-ljan. 3174 oseb za raznimi nalezljivimi boleznimi. Med temi je bilo 856 Ljubljančanov, drugi pa so se priSli zdravit v Tj'ib-ljano iz drugih občin. Smitnih žrtev sc nalezljive bolezni zahtevale sorazmerno malo Umrlo je le 34 oseb: 16 Ljubljančanov in 18 drugih Vel;ka večina bolnikov je ozdravela: ot zaključku pregleda je bolehala na nalezljivih boleznih le se 83 oseb: 53 domačinov in 25 drugih.
Največ bolnikov sta tudi lani zahtevali škrlatmka in daviea. Število škrlatink se je napram predlanskim piecej zv;Salo (leta 194J: 183, lani: 325), šlevilo davice pi se je nekoliko znižalo (L 1943: 402, lani: 368). Će pogledamo podrobno statistiko obolenj na davici in škriatinki v preteklih letih, vi-d me, aa je bilo število cbolenj za škrlatin-ko više edino L 1936, lansko število primerov davice pa je bilo razen z predlanskim doseženo edino 1. 1940 in 1. 1942. čeprav je bilo število otclenj tako visoko, pa sta čkrlatinka in davi ca zahtevali oolj malo smrtnih žrtev. Na škriatinki je umrlo 5 oseb. na davici pa 16. Devet od teh j-? bilo Ljubljančanov, drugi pa so bili iz drugih cbčm.
.Na ep.demični menmrftldi je lan' obolelo 23 oseb (predlanskim samo 1). Umrli sta 2 osebi, število na logarju in griži obolelih je bilo nizko (64 oziroma 31), predlanska visoka številka se ni ponovila. Tudi griži podobnih črevesnih katarjev ni bilo zabeleženih v takem številu kakor predlanskim. Pač pa je bilo jeseni izredno veliko število ošpic. Obolel je skoro vsak drugi otrok, marsikateri zelo hudo in s komplikacijami.
> Poročilo mestnega zdravstvenega urada ugotavlja, da je tem nenavadnim številkam težko iskati vzrok v današnjih težkih socialnih prilikah, v tesnih stanovanjskih razmerah. Nedvomno je le, da so je število nalezljivih bolezni močno zvišalo 1. 1934, ko se je izvršila inkorporacija okoliških občin in se odtlej spreminja vsako leto iz neznanih vzrokov. Morda je število obolenj na davici manjše zaradi obveznega cepljenja proti davici — lani je bilo proti davici cepljenih 99*3 otrok — ta razlaga pa ni posebno prepričljiva, kajti tudi predlans
. 12 sladko
Gospa Argelka ni bila brezčutna. Vendar se ni dalo zatajiti, da se je oddahnila, ko je gospa tašča za vedno zatisnila oči. Obe ženi sta Imeli neizmerno radi enega m ■."a. S u r je vse poved?no. čeprav je bil ta mož. eni soprog, drugi pa sin. Obe sta ga imeli zelo rad:, on pa tudi obe :\id. Hud bi bik če bi gospa Ange-lika zahtevala, naj zapusti svojo mater. Prav tako pa bi bil hud. če bi moral zaiti An^elJeo na željo gospe Konde-love.
Sicer pa je gospa Rondetova vedela že v prvem trenutku, 'ko je izpregovoril o gospe Angeliki, da je vsak odpor proti njegovi ljubezni zaman. Bil je kakor očaran, odkar se je prvič srečal z vdovo Sforzovo. Seznanil se je z njo v malem kx>pal:škem mestu Pignarelu na Rivieri nekega vročega poletnega dne, 2e takrat je bilo očitno, da to ne bo samo prehodna ljubezen, ki hitro mine.
Gospa R on det ova je poskusila ugovarjati. Storila je to na videz mimo — čeprav je br.a skrajno razburjena.
»Niti miidi-i ne moreS. da bi to razmerje bilo trajnejše, saj je vendar tujka.« Toda Jacques je odgovoril razdraženo:
»Italijanka vendar ni tujka Francozu.«
»In povrh še vdova.« je napadala dalje, »ali hočeš morda trditi, da kupuješ odložene reč: Ter^a ne verjamem.«
Jccque<: je zmajal z glavo, njegov obraz *e dobil h;poma jezen izraz.
Prav tako se je godilo gospe Angeliki Hotela je imeti Jacquesa samo zase. toda brž je spoznala, koliko je bila ura.
»Ne bova vendar vedno tičala pri tvoji lnami. Morda smem upati?« je vprasala-Na to je dobila odgovor:
»Mama me je navajena, nočem ji delati težav.«
V njegovem glasu, zlasti ko je izpregovoril »mama«, je bilo toliko nežnega, da je goepa Angelika razumela-" z glavo skozi zid ne moreš.
Minila so leta.
Gospa Rondetova »tej ženski« ni mogla odpustiti, da jo je pripravila ob sina. In vendar ga ji ni popolnoma vzela. Mora pa ga z nekom deliti. Zmerom se je tolažila, da to stanje ne more dolgo trajati. Gospa Angel ika je to čutila. Vedela je, da stara gospa upa, da bo Jacauesa vendar prej ali slej ljubezen utrudila, ali pa se bo gospa Angeiika sama pripravila ob njegovo ljubezen.
Stara gospa je bila zares zelo nejevoljna, ko Je JacQues neprenehoma tako zaljubljen, kakor je bil v prvih dneh, ko se je seznanil z Angeliko. Prav tako jo je jezilo, da se vede Angeiika tako vzorno, da na njej ni naj U niti najmanjše napake. In ona se mora zadovoljiti z drobtinarm sinove ljubezni. Namenoma, samo kakor v šali, je kritizirala kuharsko umetnost Angel ike in njene obleke. Toda temu se je Jacques samo smejal.
Zdaj je vso končano, nad ArtgeHko na bo več zmagala. O tem je bila prepričana,
zakaj to je dognala malo pred svojo smrtjo. Objokan je bežal Jacques iz sobe, ko mu je mati pošepetala:
»Zdaj bosta rešena moje družbe in bosta lahko živela sama zase, kaj ne?«
Angeiika je bila tako rx>polrroma istega mnenja, da niti vpričo umirajoče iz vljud-nocrti ni ugovarjala.
Vse to je zdaj za njima. Zdaj ima lahko svojega moža samo za se. Ni se ji treba paziti pred gospo Rondetovo. Ni več tiste moževe matere, ki ji ni bila prijateljica, ki je bila vedno pripravljena, da bi napravila iz vsake napakice veliko napako. Mrtva je. Poražena za vedno. Jacques se je bo sicer srx>minjal z veliko ljubeznijo, toda ta ljubezen ni Angelikl več revama. In prav to je bil vzrok, da se je gospa Angeiika po smrti svoje taiče tako oddahnila.
Oporoka stare gospe ni nikogar presenetila, Go^pa Rondetova je vse zapustila svojemu ljubljenemu sinu. Le eno njeno željo je moral izpolniti:
»Ljubi Jacques, p osim Te, pokopi ji me na malem pokopališču v Pignarelu. To je tako tiho, čudovito pokopališče. Tako sem zadovoljna ob misli, da bom na njem počivala. SIcer pa sem vse drugo, kar je potrebno, sama uredila. Prostor je plačan tn pripravljen. Prepričana sem, da še tudi ti srxxminjaš, kako lepo je bilo ravno v Pignarelu, še preden si se oženil.«
In tako sta Jacques in Angeiika stala lepega pomladanskega dne na malem po-tarettacsji O&ft&il pQ opcattfc avpje delo,
Jacques je obrnil svoj solzni pogled od dragega groba in stal zamišljen pred nagrobnim spomenikom sosednega groba. To je siv granit; vanj je bil vklesan rožni venec. V misli zatopljen je polgiasno bral nep-is:
»V drag spomin na ljubega moža P i etra Sforzo, na luč mojega življenja, ki je vzel s seboj v grob vso mojo srečo — od žalosti strta žena Angelina.«
Go-pa Angeiika je s strašnim glasom zavpila v tišino pokopališča.
Od pogreba svojega prvega moža ni bila niti enkrat na pokopališču. Niti vedela ni, kaj je kamnosek vklesal v nagrobni spomenik. Prisegala je Jacquesu, da svojega prvega moža ni imela rada. To je bilo tudi res. Zdaj bo morala zopet prisegati, da nj sestavila tega napisa, ki tako slovesno naznanja boločino, kakor je to zapihano na večini nagrobnikov na italijanskih pokopališčih, temveč da je dal postaviti spomenik in vklesati nani njeno ime neki pokojnikov sorodnik. Ali bo Jacoues verjel? Lotilo se ga bo nezaupanje, morda sovraštvo in ljubosumnost zaradi preteklosti.
In Jacques bo nanis gotovo bral, ker bo često hodil na grob svoje drage matere. Prav zato, ker jo je imel tako rad, mora Angeiika računati s tem. da globoka rana ne bo nikoli za cel j ena.
»Oh. ta... ta .. .< je stokala.
In gori v malem oblaku nad modrim nebom se je sladko smehljala stara gospa. Šepetala si je:
»Maščevanje je sladko.«
so bili otroci cepljeni, število primerov davice pa se je zvišalo.
Poročilo tuJi svari pred doni:; »< "i i»i v zgornjih prijavljenih primerih bili zajeti
vsi primeri naštetih nalezljivih »>oiezni. Gotovo je še veliko število lahkih škrlatink, davic itd. uslo paaljvemu očesu zurav-nika ali pa je bil njih potek tako lahek in hiter, da starši še opazili ir.so spremembe na otroku ali pa so bile zamenjane z ošpicami, anginami itd. in kot take adravljena. Iz navedenega je razvidno, d;i ao viri oku-ženja    velikokrat    n^j:usiii    in    profi i
(izolacija in deamfekcija) otežkočena, ravno tako t" d rnir/.rost x • ri i i o - ji ivu katerih koli činiteljev na ^i'oar.je nalezljivih bolezni. Iz navedenih podatkov končno izhaja, da lani v Lv.ibija.ii nismo imeli nobene nalezljive bolezn, l;i bi nastopala v izrazito epidemični obliki, če izvzamemo epidemijo ošpic, katere pa mora preboleti skoro vsak otrole
Borba proti širjenju nalezljivih bolezni se je tudi lani nadaljevala na razne načine. Proti boleznim skupine tiluza je b;!o lani cepljenih 2038 ose!) ot> !i Bp i>v. Skupno je bilo v zadnjih treh letih hnuniziranib proti boleznim tifuza 30 724 iji.b'janskih prebivalcev. Proti dyseute:ij. ji j. 0 akttVBO cepljenih 16 os-
V 1. 1DU je bile Izdanih 5134 kontum*-cijskih nalogov. V večini j imerov obolenj so bili bolniki zaradi neizvedljivo.~ti idealne Izolacije oddani na Infekcijski oddelek splošne bolnice, ki je bil skozi vse leto prenatrpan, ker razpolaga le s 108 posteljami.
V tesni zvezi z nalezljivimi boleznimi in njihovim zatiranjem je delovanje treh mestnih ustanov: desinfekcijske kolone, de3'm?ekcnskega zavoda in mestne desin-sekcijske naprave v zasilni bolnici ob Vil-harjevi cesti. Deafnfekcljaka kolona je lani razkužila s formalinom in Uzolom ter dru-g!ml pomožnimi sredstvi &7-1 piostorov s prostornino 135.161 m3. Največ prostorov je bilo razkuženih zaradi davice. Desinsek-cijski zavod je razkuževal predvsem zaste-ničene prostore. Leta 1944 so razkužili 83 prostorov s 47.661 ms Mestna desinsekcij-ska naprava v zasilni boln:ci ob Vilhar-jevi cesti pa je okopala 14.306 oseb in razkužila 6S18 oblek, odej in žimnie. V tem zavodu je bilo zdravljenih tudi večje število oseb. ki so obolele na gajrjatL Vseh prijavijenh primerov garij je bilo lani 1788. Od teh je bilo zdravljenih v antisr-ibičnem zavodu Higienskega zavoda v Delavskem domu 1459 oseb.
Lančan pođ zemljo
Londonski listi se v svojih polemikah z ameriškimi list: radi sklicujejo na žrtve, ki jih morajo doprinašati Angleži, poaotmo pa še Londončimi zaradi nemškega obstreljevanja s povračilnim orožjem. Ti listi govore naravnost o »londonskem boj šču«, ki meri kakih 700 kvadratnih kilometrov, na katerih živi in umira kakih 9 mihjorov ljudi.
Angleški listi v svojih polemikah z ameriškimi tekmeci ne pr kriva jo resnosti položaja, v katerem je že skoiaj leto dni angleška prestolnica. Pravo sliko tega položaja bo izvedela svetovna javnost šele po zaključku sedanje druge svetovne vojne. Sigurno pa je eden glavnih vzrokov za to, da poskušajo sedaj Angloameričoni za vsako ceno čim prej zaključiti vojno in prisil ti nemški narod na kolena. V mercKkiinih angleških krogih si prav nič ne utvarjajo, da Nemčija še ni izig. ala svojih poslednjih kart in da se lahko vsako uio vsuje nad Anglijo taka toča povračilnih letečih bomb, kakor se še ni doslej.
Angleška vlada je sir^i izvedla delno evakuiranje Londona. Računajo, da se je izselilo okoi: polovico LondonSanov. Premestti pa ni bilo mogoče velikih londonskih ranžir-nih kolodvorov in pristaniških naprav, iz katerih je speljana .^ied voino na novo zgrajena mreža tako svac . iskih železniških prog* v prista         : ka   : ih odhajajo pomorski konvoji v francoska in belgijska pristanišča. V Londonu so tudi cstalr vsa važnejša ministrstva In vojne v, ^ano-ve. kakor imperialni gener .in gtab ral? tet a, ministrstva za vojno pro; t. d. Vsi ti važni uradi so sedaj prestanega obstreljevanja s ; y prisiljeni noč in dan urada ••••    ; rib >ka zemlja . :
»SEOVENSKI   NARO D«, ponedeljek S  aprila I<H3
§trr H
uarciti pttn e rožnem
Japonska je osnovala ljudsko vojsko, da se pripravi za odločilni
spopad
Iz Tokia poročajo, da je namestnik vojnega ministra general šibajama naznanil v parlamentu ustanovitev japonske ljudske vojske, ki bo branila deželo pred sovražnikom v primeru izkrcanja. Ljudski vojski ne bedo pripadali samo rezervisti vseh vrst orožja, temveč tudi vsa narodna društva, policija, gasilci itd. Ljudska vojska bo pod 3kupnim vodstvom višjih rezervnih oficirjev. Predvidena je nadalje samostojnost nekaterih pokrajin in prefekt ur v obrambi,
Japonska se torej ne pripravlja samo duhovno in moralno na bodoče dogodke, temveč tudi materialno, kakor kažojc najnovejše odredbe c gradnji -»bramomh naprav. Na jasnem so s4, da se je pričela s padcem majhnega toda strateško zelo važnega Zveplenega otoka nova faza vojne na Pačiti kn. Vedno bolj očitno je. da je težišče sovražnega pritiska naperjeno naravnost na domovinsko ozemlje. Po mnenju tokijskih vojaških in vladnih krogov lahko postane Japonska v doglednem času prvič po na-.Mongolov bojno področje.
Dardsne
Nenadna odpoved sovjetsko- tt?.trke TOgocIbe zneva razkriva
prave nadene Moskve
WashingUnski dopisnik rnadrirdskega bata 2>Ya< opozarja na mnenje Amerike, da je Moskva že drugič prekid 1 a dogovore v Jalti s tem. da ni sporočila svojim zaveznikom odpovedi svoje prijateljske pogodbe s Turč-ijo. Nove diploanatskv komplikacije so se tako pojavne na obzorju Biln. je zmota, ko so nekateri po krimski konferenci imslili, da bo Moskva končata s svojo enostransko politiko po oblasti in moti. Celo nekateri ameriški časopisi so pisali v velkio runslov h, da se >Rusrja pripravlja za napad na Tur-'djo«. Z vso jasnostjo je videti, da noč" Štedi dobiti oblast ~ctd E>srdanelam4 in Oarigra-d:<m.
Odpoved turško - sovjetske pogodbe In enostiansko postopo.rje Sovjetske zveae v Bukarešti z vso gotovostjo kažeta, da bo postalo vprašanje turških ožin pereče aktualno, piše zouHaJapoKHSni sodelavec portugalskega lista > Se culo«. Namera sovjete v, da hc-čejo vse probleme reševati te-meBj^fco, kakor toaže postopanje v Poljski,
Fmski, rtu muni ji m na -t>aJtiJtu- je vzne* mirjajoč pred.snak. SamKiastao postopanje sevjetev naj bi bila pečin«, ob kateri naj bj se doslej razbile vse koalicije. Dcčim je Londop reagiraj z razume vajotSkn začudenjem. «rnatp;.jo v WBsUogtioaa ta sovjetski korak za neizbežno posledico novega pojmovanja w°tovne varnosti, s k>-t_-io se je treba sprijazniti.
Zunentepoaitični  komentar   Usta ».Dane
de JLisbo/uc piše. da kažejc nervozne priprave za kenferenco v San Franciscu, da o^jlomajtski dogodki prehitevajo drug 'drugega.. Z odpovedj>> turško-sevjetske po-cT-trbe je Sovjetska zveza irnciativno prikazala najvažnejši evropski problem, vprašanje Deur&aneL v dejanski luči.
^Urritoc! Press« poroča iz Londona, da bo po vesteh »Ofcserveorjac Sovjetska zveza v kratkom precBož&a Turčli: novo sov. jetsko-turško pogodbo. EkMrjetj neg bi baš zdaj orrp>r vedah pogodbo zaradi tega. de bi pc-su-vil'  nove pogoj? Dnrrlanol.
Nedeljska kronika
Ljubljana. 8. aprila Danes je bela nc lelja, ki ji ponekod pravijo tudi. mala Vebka noč. Prejšnje čase je bil ta naziv upravičen, kajti kakor je veliki ohceti sledila ^b sedmini mala ohoet, tako so nasi očanci :adi tudi na belo nedeljo pospravili dobrote, kar jih je ostalo od Vehke noči. V vinorc^mh kp.iih ie bila zlasti navada, ia po se sosedje in' prijatelji, še zlasti pa sorodniki vabili v gorice, da okusijo vinsko kaoljo, kako je prestala zima in jo ZTOglendajo proti soncu, kako se je na pornlal očistila.
Letos sicer rnarsikod ne morejo obnoviti teh starih šeg. a gotovo so naši kmetovalci s pc mlad jo zadovoljni. saj| je za belo nedeljo vse v bujnem zelenju in cvetju, še za Veliko noč je b-lo marsikaj golega, zdaj pa je že vse "drevje začelo zeleneti in je vedno več cvetja v okras slovenskim pokrajinam Tiidi Ljubljana raste dan na dan v zelena in cvetni lepoti Razcvetele so se zlasti češnje po vrtovih in gozdovih. Ljudje z Orlega pa ved6 povedati, da je ta-d i Sajev gai tudi letos v krasnem razcvetu. Res da cvetje letos ni tako gosto, kakor je bilo lani. ko skoraj nisi videl zelenega "peresen iz njerfa, vendar je češnje -vo drevje dovoli r».a »-osto okrašeno s šapici. Vsekakor lahko nričakujemo spet zadovoljno letino zgf>dnjega sadja, Če ne nastopi pozebn ali slana, ki se je naši kmetovalci zelo "boje. To se vidi zlasti na Barju, kjer s' ->raj vsak večer zažigajo draoje In kar če? dar otreb^o s LravmKOV, knrijo, da bi presneli poželio čea noč.
Dnevna kronika : pretekli teden zabo-ležHa požar na S ' ~*kern hribu. Gasilska postaja je bila v torek zvečer obveščena, da je na hribu na.stai požar. Ker je bila v akcii .že gasilska četa iz feiške, so iz mesta hiteli ha pomoč samo nekaj gasilcev. vscm skur.--..; fc hitro posrečilo ndnšiti požrr, ki se še ni lazanalmS izven suhe trave, stelje ha gTmičovja, Vendar pa je ta dogodek ponovno svarilo vsem sprehajalcem, vsakdanjim m nedeljskim, kj obiskujejo mestna sprehojališča, naj ne odmetavajo r--r.-1-. ~v: §e -1ost^ r»a nM sftirši coo-arjajo otroke, da ne boio sr? žigah' suhe trare in dračja v eozdu. Sleherni gozd je del narodnega zaklada, naši mestni in oknSSki gaji pa so prava zakladnica naše ra zdravja.
Velikonočna zbirka, ki jo je priredila Socialna pomeč brez večje reklame v pri! žrtvam zračnih napadov, je poleg številnih o i rov, o katerih dnevno čitamo v našem tisku, spet enkrat v lepi meri potrdila dobro srce Ljubljane. Pri nabiralni akciji ki je bila osredotočena bolj na središče mesta, je sodelovalo 70 gospa" in srospodičen. Na sedmih najbolj prometnih krajih bile postavljene mizice, h katerim so ljudje radi prihajali. Lahko to naglasimo, kajti premnogi so :ajši segali po listkih po 5 m po 10 lir kakor po onih za. 2 liri. ki jih Je največ ostalo. Velfkonočna nablrka je po končnem obračunu. k; ie bil te dni zakljvčen. dosegla vsoto 124.439 lir Obenem je bila nrireiena zbirka po lmH danskih cerkvah, ki ie" prav tako leno rirrela. vendar pa računi še niso zaključeni, ker so po ljubkim, skih cerkvah nabirali tudi še današnjo nedeljo. Prav tako so danes nabi'al: ori_ spevke v pomoč bom'bard i rancem po farah na deželi 7-~io razveseljiv fe bil tudi o»iziv nasih kmetov, ki so na povabilo Socialne pomoč; prispevali znatno količino živil, tako da je ' že pred velikonoč-
nimi prazniki razdeliti med najpotrebnejše primerne količr.e moke. krompirja, fižola in drugih živil. Obdarovanih je bilo nad 1.500 revežev, med njimi zlai=fti bolehni ljuije. ki iim je velikonočni dodatek posebno koristiL
Kako potrebno je. da tm^Tno nolp^ od-
prtega srca tudi odprto reko Ta žrtve letalskih napadov,    nas venomer prepričuje
letalsko nasilje nad nasTm pT-^^-eViepi. cd
koder prihajajo žalostna ^rporočila. Tako so na samo Velikonočno nedeljo rtbsu!a angiO-ameriška letala nekatere našo vasi s svojimi strahominirrv bombami. Proti eoldne. vu so prileteli sovražni Ivski l>rnbnl ti v smeri od žaln? tn čez Gros^iplje nad Kopanj in vrgli več bomb. Tako je bila za-'^et*5 cerkev nad presbite:ijcm in je zgorelo
vae ostiresje, katero so bdli šele pred kratkim na nevo zrekrrli, ker so komunisti svej čas streho cerkve zažgali. J^ovo ostrsšie je vs€ pogorelo Nad 40 bomb oa je padlo na vas Rr.čno. Zadeti sta biti dve hiši s hlevom. Na mestu je bil ubit 7 letni Novakov Ivan. več ranjencev na =ro morali pre-peljati v ijunljansko bolnišnico Domači domobranci m gasilci so požrtvovalno reševali, kar se je dalo rešiti, pogasili so požare in odkcoaii ponesrečence. Letalski napad na naš najvecjj praznik in to še na popolnem a nedolžno vas brez ,-^akega vojaškega pomena *e pač nov dokaz skrajne brezobzarnosti angi-o-ameriških letalcev.
Mici Mladičevi v spomin
Ko se narava, prebuja v nove preiesfcno nomlRd, ko div^a po sveta najkrutejša v >> na \ihra, si odšla, draga BCšca, v večno pomlad, v ott La p ikrj, k: ne bo skaljen na veke. Prezgouf-j si ojšia. Prezgodaj, ker Si sama že.eia dozi veti se jasnejših um. prezgodaj za svojce, prezgrodaj za vse. ki si nem bla tako draga.
Grcspcdična Mladičeva je do\rš:ia u.itclj-ski študij na Dunaju, kje^ ie tudš službovala iolgo dobo. Prav posenoo se je posvetila študiju tujih jeziko-v*. ki jin je • K vladala kaJcr redki. Po svetovni vojni se je   vrnila   v   Ljubijaro.   kje.   je nastopila
ožbo na šent;ikobsk: meščanski šoli \"z mo. vedno dobroh tno uč tel j co srčno cVir.ro. plemenito kolegmjo sr?" na mah vzitjubi^e učenke in stanovske tovarišice. Po upokojitvi ni nehala z dekan, Učencev in učenk za pouk tujih jezikov ji ni m>3nj-kelo. Vsakdo je v r jenem učnem načinu zasledil kako posebno dobrino. Meni osebno je bilo najdražje to s kakšnim izrednim umevam"em in okusom je znala izbrati bisere literature. Kako lepe so bile ure. draga Mica. ko sva skupno uživale lepoto besede!
TJu:telj:ce splošno prec^-1 poti:jejo. Mla_ a pa je obšla debršen del EvTope. m 8 pridom obš?e Za \'sako nc*ovan(je se je z bogato ttteratnro temeljito priprav la in zato potem 6vojiic uživala. Z'a^ se je tu-ii ■r- Bfanoia za umetnos'. saj je bila po materi v -odu slikarju POtoonaku. Njena so-biea je bila " bragisr£. Tej bežrH sVld pa bi inanikalo vse. če ne bi; cimeni"^. da več kot vsa iVficina :zob*-azb3, j«» r*?ln vredna njena g^ojbokB vernost in njeno ziato srce \^\ v fcstilo 7 nami vsako raa^Pt in vsako bolest
Izprosi pri Bogu. ti zlata dnša. razbiča-r.emu slc^/enskemu narodu m vsemu člo-sreštvu, da nam po velikem petku skoraj šasije velikonočna zarja.
Ivanka Kalinova
Lojze Zupane:
Žid
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. gorovje, 9. iz neke kovine, izredno močen. 11. ptica, 13. znak za kemično prvino, 15. reka v Egiptu, 16. v zaklonu. 17. slaba zabela, 19. švicarski kanton, 20. odličen ugleden mož, 21. osebni zaimek. 22. letoviški l.raj v Poad ž j u 23. osebni zaimek. 24. delo ga ne veseli, 26. osebni zaimek. 27. slikarjeva potrebščina. 29. izreden. 31. sadna pijača.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPEIiNX> GLEDALIŠČE r x   ■ierjefc, 9. aprila ob  17. tiri: Viktor Parma: SfaTa  pesem.   N.  Rimsky-Kor?nkow • Šeherezada, »ed B.
DRAMSKO GLEDALIŠČE Torefc,   10.   aprila  ob  17.   uri:   Bernard Sn.aw: PygmaIion. Izven. Cene od 40 Lir navzdol. Od torka 10. t. m. dalje se bode vnšile dramske predstave v dramskem poFlopja.
Oddajni$ka skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK.  9.   APRILA 19*5:
?.0O—7.10: Poročili v nemščini. 7.10^—9.0O: J»-trani: koncert. Vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9-10: Poročila v nemščini. 12.00—14.00: Napoved sporeda, nato: P*er»os osrednjega nemSke^a sporeda: Gbfb?. premrl. > mes: 12.30—12.40: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila, v s!r.vett5čfm. 14.00—14.IO: Poročila v nemščini. 14.K) do 15.00: Vsakemu nekaj. 15.00: Vsakemu nekaj. 15.O0—17.0O: Prenos osrednjega nemškega »poreda. 1 ^ .00—-17.15: PorcčHi v nemščini ki slovenščini. 17.IV—18.30: Prenos o#redrwe£2 nen-s^ke^s sporeda: Pisano polje dr žic'rr^ -'.-olje. IS.30—13.45: Glasbena mrdtc-a. 18.4?—lO.OO: Seje^ve besede: Zupane I.oj2?: Humoresl-e. 19-CO—19.30: Na harmoniko igra Ante Teočič T9 30—1?.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.0O: Aktualno preda^mie (prenos). 2O.00 do 20.1?: Poročih v nerr.^či«!. 20.15—22.00: Prenos rsred. nerriSkegn sporeda. Vtrtkmu svoie — radio M-poje. 22.00—T2A*<: Poročila v nemščin? i« napoved »pored«. 22.15—"*4.00: Pie»os oaredo^ega spoaed.i : Glaffbs   pred   pol rr?;n.
Navpično: 2. simbolična označba začetka ta konca, 3. pregovor, 4. pripadnik iznmr-leg-a sarmatskega plemena, 5. čas pred velikim cerkvenim praznikom, 6. zavetišče, pribežališče, 7. reka v Angliji, S. v oknu, 10. število. 12. uoodobljeni, fotografirani, 14. leposlovno delo, 16. del ženske obleke,
16. vodna naprava, 19. reka na Hrvatskem, 24. severni jeleni, 25. sinjina nad nami, 27. glasbeni izraz, 28. asver, 29. veznik, 30. ili kal niča.
Rešitev križanke št. 10 Vodoravno: L. gobelin. 7. ma, 8. ez, 10,
Eros, 12. zale, 14. dete, 15. A ral, 16. Odin.
17. kose, 18. ikad, 22. tope, 25. zelo, 26. Arij, 27. Erik, 28. baje, 29. ja. 30. OT, 31. Mazarin.
Navpično: 2, omoti, 3. basen, 4. Lezak, 5. izaro, 6. hedonizem, 9. velesejem, 11. red, 13. las, 19. ker. 20. Alija. 21. dokaz, 22. Tabor, 23. orati, 24. pij.
V teh prečudmh dneh, ko v lepem mestu -EJobojeditiiunu Kupčuje že vse, kar hod: po dveh :n ko si razni kiščeni. zidje aa vse mogoče načine prizadevajo, da oi zabv-gaten tako rekoč čez noi, se nehote spominjam na moje prvro siecanje z ziaom. Kei je Dil pravi tn pravcati sin Mojzesov, je bil kajpak trgovec, lastnik nekakšnega bazarja v provineiameni mestecu sončne Slavonije. Moja vojaška služba se je nagibala h kra-;u. 2e več dn: sem se poslavlja] od prijateljev. Da bi se pa naše prijateljstvo ne posušilo, smo ga vsak večer krepko zalivali s težkim, toda pristnim slavonsfcm vinom. Na predvečer odhoda pa sem pri pospravljanju zapazil, da sem brez britvic. Vse obrabljene britvice sem bil prav prejšnj. dan zavrgel, orez tega važnega pripomočka za nego obraza pa se nisem mogel povrniti v oddaljeno vasico, kjer sem takrat učite-1-jeval.
Naslednje dopoldne sem imel še uro časa do odhoda vleka. Vstopil sem torej v pivo trgovinico. Za pultom je stal suh možiček.
»Guten Tag! Dobar dan! Zdravo! Bog živi!« me je pozdravil.
Nasmehn'1 sem se njegovi zgovornosti. Mislil sem si: Možiček je uganil, da sem tujec v tem mostu. Ker pa ne ve, odkod sem n ker tega tudi po mojem perju ne more uganiti, me pozdravlja tako gostobesedno samo zategadelj, da ne bo zamere ne na levo ne na desno . ..
»Britvice za brivni aparat bi rad kupil.« sem izrekel važno.
»Takoj, blagorodje! Takoj se bo zgodilo. Ah. srečo :mate, lepi moj gospod, že včeraj sem prodal vse britvice. Zase som pridigal originalni zavojček z desetimi britvicami. Rečem vam, prima švedsko jeklo! Prav rad vam jih odstopim za lastno ceno. Oglejte si britvice, prosm! Ni potrebno, da jih kupite, akc vam ne bodo ugajale. Toda zagotavljam vas. lepi gospod, britje s temi britvicami je užitek. Zdelo se vam b°- kakor da bi vas gladile nežne roke vaše ljubice . .
>Saj nimam ljubice,« sem zanmnral. t Oženjen sem . ..«
;> Kras no. lep: gospod! Tudi jaz sem oženjen . . . Vsi pametni možje se zgodaj oženijo .. .«
Medtem je že izvlekel iz notranjega žepa zamaščenega kaftana zavenček britvic, še danes ne vem, ali so bile zares »prima švedsko jeklo« ali ne. Toda ker jih je bil trgovec potegnil iz lastnega žepa, sem mu verjel, da mi jih  zares velikodušno odstopa.
»Koliko sem dolžan?« sem vprašal ln segel po listnico z denarjem.
>K britju potrebujete tudi odličen čopič, dragi gospod,« je s pravcato kupcijsko vnemo nadaljeval trgovec, ne da bi mi povedal, koliko dolgujem za deset britvic. »Vaš čopič je gotovo že obrabljen, star, oskubljen in skoraj neraben, ker mu odpadajo ščetine .. .«
»Vražji dedec, kako pa veš, da imam slab čopič?« sem pomislil in se nasmehnil. Moj čopič je bil zares že slab in ščetine so mu tudi odpadale, da sem zmerom preklinjal, kadarkoli sem si namilil obraz ...
Moj nasmeh me je izdal Bistrovidni trgovec je že segel v omarico in mi pomolil pod nos prekrasen čopič.
»Oglejte si ga brezobvezno, prosim Vas! Vulkaniziran je in ne bodo mu izpadale ščetine. Lahko ga boste uporabljali do smrti in še na onem — hm ... kaj sem hotel reči, sinu ga boste lahko zapustili, ko vam ne bo nič več potreben ...«
»Dobro, priložite ga k britvicam.«
»Milo za britje imate? Seveda ga imate! Toda prosim vas, moje milo, pomešano s kremo, ki kožo natre, brado pa zmehča, da je prijetno mehka irr blagodišoča. . .«
Nisem ga pustil, da bi dolgovezil o odlikah brivnega mila. Da bi čimprej sklenil račun, sem privolil v kupčijo.
Potem sam ne vem več, kako se je kupčija nadaljevala, kajti preden sem se prav zavedel, je pred menoj že ležala gora galanterijskih potrebščin.
»Milo za umivanje ?«
V zadnjem času se opaža, da se ob priliki protiletalskih alarmov občinstvo zadržuje bodisi iz radovednosti« bodisi v svrho sončenia po raznih ravnih strehah ljubljanskih poslopij. Ker dotični s tem ne izpostavljajo v nevarnost samo laatne-fra življenja, temveč omogočajo sovražnim letalcem tudi uporabo orožja za obstreljevanje in ogrožajo s tem življenje svojih someščanov, bo uprava policije, oddelek za protiletalsko zaščito, v bodoče proti krivcem kar najstrožje postopela.
Istočasne s« prebivalstvo opozarja, da je vsako sežicran.ie smeli in odpadkov na
vrtovih za čas3 protiletalskih alarmov prepovedano.
ZSc^vrrfc^ it. iz
a — a —— ba — ba — ce — če — dar
— de — do — 1o — don — dra — e — e — el — grad — bar — hi — bi — i — 1 — ja — jan — ka — ka — ko — ten — li
— li — ma — mi — na — ne — ni — ni — ni
— o — pa — pa — pi — piv — ra — ra
— reh — ri — rl — ra — s»l — s4o — ta — ta — ta: — tej — to — tum — va
— va — vi — vo — zar — zem.
Iz teh 2*o*rov sestavi 20 besed * ^ome-n^m: 1) slovenski elasb^mk (u. 1863). 2) bBjno bogata dežela (toj-). 3> europska narodna skupina, 4) ot^-^je v IrKiijskero oceanu. 5) evropska država fi) rimski vojskovodja fn z<rcdovinar. 71 Me-ncmsrr-jeva bajka, SI okamenela smola 9) Muza. 10) država v Src 1 nji AmerJri. 11) mesto v Stezrji, 12) Irraška reka. 13) povodna vila, opera Dvorfakova. 14) proovje realizmu, 15) slovanski narod 16) nasad planinskih :astlin (tui.). 17* samostan na Atosu. IS) mesto ob Dravi. 19) dopolnilno hrarr.vo (tuj.). 20) svetišče na atenski AlcropolL
Prve in nato tretje črke (v zadnji besedi tretja in četrta), rrrao^ ne-TTdo1 povedo citat iz Goetheiev*»=ra   Fai?sta: Durch
zweler Zeneen Muhd wird allervvegs die \Yahrhert kund.
ReSltev rio^ovnire *trv. 1?
1) Kolumbi ia. 2) obad. 3) dihmi, 4) EJrinije, 5) rudokop. 6) Smole. 7) Ezav. Sf Nizozemec. 9) encikl'.ka 10) Beleebub. 11) oktober. 12) Radeče. 13) Arazrjoez 14) Zmagoslav. 15) prior. 16) Evropa. 17) Na. žaret, 18) Jelovica, 19) a veli tor, 20) ljaj, 21) Ribnica.
Koder se nebo razrenja. grad je pevca brez vratarja.«
$?afcenefša zabava
je zanimivo, poučno m zabavno čtivo, ki ga poleg najnovejših poročil o vojnih dogodkih v obilici prinaša vsaka številka ponodeljske izdaje »Jutra«
.SLOVENSKI NAROD'
ki je edini ponedeljski list v Ljubljana. Tudi Vi se naročite nanj čim prej!
IfUnmt
HTST<rrK<ca) m takoj, po moirur^ti ve?čega vrtnar-rtva. rw se samo premeno porrndi upravi SL N»-To6fi pod »Hišnik« z t»-▼ecfbo vse do-~eciatnc zapo-s!itre Prosto st-rvovan<< io  plača. 796-23
HARMOMIKO, kla-Hrsko. kromatično ifl diatomčno. poučuje stroko\tijak. H.t-
m  uspona  metoda. Na?!w
v SI. N. 750-3
PREPROGO. Smirna, metre, prodam 3K zamenjam. Sv. Petra CCSta 7 (trgovina 2 aelemavo). 774-6 ČEVLJE, nizke, rieve. dam-ske     <i>bro   oKra ni ene. Št.
37. ptrniim. Sv. Petra nasip 71, pritiičfe, lev«. 3. v.^ta 770-6 ROČKO   (karrto)  za mast.
15 kg.  prodira,   ^ajer. Sv.
Petra cesta 7/1. 768-6 KOLESI, dve. mo5ki, nem-
Jke ,7n.unkc,   ter  kos bL:»«
2a moiko obleko *li kostum prodam ali zamen:?m. Tavčar Frar»c. Flor;a«ska ulica 13/IlL levo. 767-6 TRICIKEL, ohrtni, dobro orri.-,~v ptedvoini materijal 2 zaprto omaro, prodam. Kolodvorska 8. pri-fifie. 766-6 PREGRINJALO, postHiao. nrodjtfn. Naslov v SI. N.
756-6
DAS BDCH der Brrm<k»Q-een. Leipzic, Otto Spamer. K) knfig po cca 700 str., ilustrirano. Veram.: poin«-tt)c. Razpca^lja o svetovni icduatriji, obrti, o svetov-nem prometa in tAoritfa-nra surovin. S«atavl»eoo od m i tOH ajfa »*rokovni»kov. — Proda ait zamenia Metalia. Gospoavetska V6. 76i-6 VOZIČEK, dobco oJum:«. otroflei. iportni. prodam. Na oelec v trgovini Mafa-kota Mjrtio, Gorpaavtika cm 10. 764-6 BLAGO, dobro, sivo. športno, prodam ali zamen jim za protrficntooat. Na«lov v iJL M* 162*6
PREPROGO,    v velikost! 28d X150.   zelo  lepih barv, boflansko,   prodam" aii za-meniam a* dober radio. > oci*d:   Lorwier.   Rimska   7.
732-6
VOZIĆEK. Športni, in darr. ski piasč, skoraj novo, pro-dam   Nov»k. Drsnika ce sta 69a. 772-6 PRODAM: sive sem« čevlje  št.   38.   ženske sandale Jt. 39. fino črno obleko m ▼eč   letmh   vrilenih oblek, remnomodro -volneno in sivo bla^o za rrK^i pla*č -vse  v  relo  dobrem -!tanT>i 5trossrR.;yenev.i 4^1. desr
781-^
VOZTčTK. otraiki. globok, bo!:?e vrste,  avtomodei, in pomladansko moško sukrno dohrn   aii ranjeno, prodam. R-n~k^  1 NI. vrata 20.
779-6
DRFVESA Sabtna, •'b1^-ne. brcSce, rbok« in 0*2-ke. že cvetoče, vel A ri-bes. vrtni>e in o>^-ii.irke. nrodara vBtnar Pnd bn-bom 40. 7^6-6 PT.A§Č porrkl adimfci. molki,   iz   predvoine« bla«a.
prodam ali zamen iam ra protivrednost. ^Taskrv v Slov.   Narodu. 775-6
TfTCO^ prođćm. Rmrsk^ 9-1 vrata 9. 791-6 OPRAVO kuhinisko. prodam. Krekov trg 4. 790-6 VAZO, kristalno, in kristalni toaletni pr;bor za psi-bo prodam. Naslov v SI N. 7*0-6 KROMPIR, semenski. 30 kc oddam proti dvoim vrnitvi. Podrobno v trgovini Prešernova ^4. 759-6 KOLO, moško. Stever, skoraj novo. m blapo za moško obleko prodam aii za-mtn'ira za čevlje a?i uanie. Tarčjr Franc, Florian«*^ ulica 13/Tn, levo. 758-6 PREGRINJALO, posteljno, lepo, dobro ohrani «no, 1 podlogo, prodam aii zamenjam. Naslov v SI. N.
757-6
ČTBRA, dva. haajaova, 120-1 krška, prodam iti zamenjam. So<Ur, Cdovslca cesta, dvoetič« ktaacne Vodnik. 795-6 KLAVTJt. »P!««^«, !■ ni ke Hoćfmaan, prodam. Naslov ▼ SI. N". 754-6 KOLO. žensko, dobro ohra
njeno, prodam. Javorntkova ■fica 5, kevo pod-
ILUSTRIERTE LSnder u. Volkerkande aller Lander und Volker der Erde. — Sotmdniki klavni raziskovale« nase 3»emJie in prebivalcev: Nordenskold v "<=en. Mac Orni Nachr^ssl. Emin Pascha, O. EhJers. He^se Virtecc. H. Wedssma»n, V. I>v?ai-ski in drugi. Herausgebe-v on G. A. R^tter. 26 Anf-b^e, Verlar- Hereb. Rer lin ^V. 676 strani, vezava polno pl-tno, prod" t Metri •' a« G<^po^vet^V a c«ta   16. 76>-6
ČEVLJE damske, št. 39. čaino garnituro, prt in 6 servietov, lepo sivo bla-fito za damskr. oble+io in gume za o+mški voziček, prod.-ari. Hribar Jožica, pri  BotkiČu.   Mu^e-ska 7.
787-6
KITARO .-K-t-cVo. dr+»r<-ob r: men prod^rr.. V-. siov  v  9. Narodu.
ČEVLJE -Tke. it. $7, v dobrem stenrju, prodim a4i 7-^merr .rm. Gtize4i. Gradi-5če 4-lN 7R2-6
KOLO mofko, v đubieu stao*u.   prod? m. Parmova
39, Zxk. 793-6 VOZI'TK     sortni. r»red-
voini, prodam ali delno zamenizrr.. Oc'ed vsak dan. Strtrnčeva   21-IT. 795-6
OBTFKH štšmthe m ra^ne dmce stvari, rr^am. Na <->cled   v   ponedeljek   o<? 2.
do 5. nre t hotehi Bal-Ican, soba IS. "^98-^ DELE>» in kambrik. oboje predvoino za obleke in predpasnike. prodam *Fi zameniam. Naslov v Slov. Narodu. 799-6
BLAGO za kopalne obleke, predvoino. prodam. Nasaov  v SL Narodn.
8oo-6
SVILO z« poatefroo odejo kupim aH dam protrvred-noat. Naatov v SI. N.
773-7
SPALNICO, trdo ati furnirano - politirtno (orehova korenirvfi.), novo alt odlično ohranjeno, kupim. Ponudbe SI. N. pod »Cena ni
važna«. 771-7 5IV.   STROJ    »Singer«. z
okroglim    čomičkom, in
damsko   kolo,   prav dobno
ohranjeno,   kupim. Dam protivrednost. Eržen, Galie-TW9-6*vic» Tfia. 778-7
FOTOAPARAT 6X9, na film, kupim. Ponudbe od 13 do 14: škofic. Sv. Petra cesta 83/1. 769-7 KOLO, dam-sko. rablieno, tudi brez gum, kupim. Ponudbe SI. N. pod »Dober okvir«. 780-7 ČEVLJE dobro ohranjene, riave, d^ške, 5t. 35, kupim. Ponudbe SI. N. pod »Deški«. 788--> PEČ za kopalnico, po mož-n(*ti kompletno, kirpim. Ponudbe SI. Narodu pod *T'.]di staro«. 777-7 KO^CTE za zakol. kup»-iem. PuŠnfk Justina, konj. mcs.. Opekarska c. št 38, T-rvovo. 794-7
&</met* jam
BLAGO z?, rlasč. čevlje in krompir zamenjam zs dim. skn krlo. Ponudbe SI. N. p<>d ^Predvojno«. 751-8 ČEVLJE skoraj nove. modre (imitacija kačjeea usnja), št. 39. zamenjam za črne istotake ali sl-*čne s pol visoko peto. Naslov v  SI.  Narodu. 7R5-P
PARCELO, manjšo, ob Golovcu, znotraj bloka, tigod-
no prodam. Ponudbe 51. N.
pod   »Dolenjska, cesta«.
755-20 rJ*7k
SOBO, ločeno, zračno — iščem. Ponudbe SI. N. pod »Periferija«. 761-23a
SOBICO iščem. Nudim pomoč v gospodinjstvu. Blatnik, Jeranova 14, Trnovo. 786-23a
e nit ve
ZNANJA želita dve mladi gospodični z dvema inteligentnima gospodoma do 40 let radi ženicve. Dopisi SI. Narodu pod »L;ubl;a^ r»«. 797-25
4AL   svilen,   sem naiel kirra Union 31. marca let.  Na*lov ▼ SI. Narodu.
792-3'
IZGUBILA    sem   v SSki
zelen   pas   od   plasVLa, Nai
ditelja    prosim,    nai ga
odda pri Jakopiču, Dren t-kova 25. 7A4-37
E>a,< sem prikimal. »Ne bo ml Škodovalo.«
>Milo za kopalnico? Samo poetuhajte, Ka-
xo prekrasno diSi.<
»Da,« sem vzdihnil. Kupil sem gu. ceta-(ii moja šola v kočevskih hrib.h ni bila
opremljena s kopalnico.
»In potem imam prav ceneno milo za, miuvaaije rok. Vaša postrežnica vam bo hvaležna za poizoinost.«
Nisem mu mo^el razlagati, da z ženo še nisva pnšia talio daleč, da bi si lahko privoščila Postrežnioo, Toda košček m:la, na las podoben limoni, je bil zares tako mikaven, da se nisem mogel ubraniti trgovčevi ponudbi. Vzel sem ga.
»Zadovoljni boste, lepi gospod . . .< »Nisem lep, prejenjajte ze s tem,« sem ga zavrnil. >Se nihče mi ni rekel, da bi bil lep ...«
Niste lep. pravite? O. prosim vas, lahko se polepšate . . Moja krema za obraz, moja brilantina za lase ...«
»Saj nimam las. Plešast sem,« sem se branil.
^Prosim, prav zategadelj morate vzeti tole lasno vodo. Pospešuje rast las, krepi lasišče. odpravlja prhaj ...«
Tako mi je mimogrede navrgel kremo za obraz in lasno vodo in brilantlno.
»K lepemu obrazu pristoja lepa kravata. Pa da ne bo' vaša milostljiva gospa soproga užaljena, češ da ste nanjo pozabili, prosim, tuka j le imam lepe svilene nedrčke in podveze . . .«
i Da. naj bo! Priložite!« sem vzdihniL
»Na otročičke ste pozabili?«
»N.mam otrok.«
»škoda, leda kdo more reči, da bo vedno tako. Mlad ste in vaša gospa tudi. Otrok je blagoslov božji, sreča, družinska vez. 2e sedaj morate misliti na dan, ko vas bo Jeho... hm . .. Bog razveselil z njim. Videli boste, sinko bo.. . Tole bo nekaj zanj . . .«
In že mi je h kupu kupljenih stvari priložil cucelj.
»Brez slinčka seveda vaš otrok ne bo smel uporabljati cuclja. Tukaj imam še enega. Krasno ročno delo. In tale napis: Mamin mlljenček!. ah. kako bo razveselil mlado mamico ...«
Nisem se ga mogel ubraniti. Vsilil mi Je tudi slinček.
>Tako. vražji dedec, zdaj boš zavijal vso to drobnjaiijo, da se boš znojil ko nilski konj,r sem potihem užival. Vsaj na ta način sem se hotel maščevati za goro vsiljenega mi blaga.
Toda Žid bi ne bil Zid, če bi rai ne vsilil še kovčega.
»■Potujete daleč, lepi gospod?«
>Z vlakom.«
»Krasno, moji kovčegi so trpežni in opremljen! s patentnimi ključavTdcami. Ne bo vam žal, vzemite ga in vaše potovanje bo podobno prijetnemu izletu. Paket bi vas obremenjeval, ne glede na to. da bi se vam na poti lahko razvezal in hi se vsa ta drob-njarija. ..«
»Da, vzamem ga!« som obupano zakričal.
Tako sem se namesto z briUneamJ. ki b* jih bil lahko vtaknil v žep telovnika, po eni uri vračal iz trgovine s težkim kov* e-
fom v rokah in prazno denarnico v žepu. ele zunai pa sem zvedel, da som kup*>v;il pri — Zidu.
IIMIM!!«^ ..... ''"'i 'n" - ■"WO!!ffllNi
Stoletst/ca R£»tges?a
Letos poteka sto let, odkar se je narodO nemšk. fizik Wilhcim Kaneat Rentgen, ki je leta 1895 odkril Rontgcnove />rke. Njegovo odkritje, izvršeno v deeembiii 18J5, ko je bil Rotgen redni profesor za eki rimentalno fiziko na univerzi v Wurzbnrgu, je povzročilo v staok-vnih krog.h vedi&o pozornost, Leta 1896. in 1897. je Rdntgen obrazložil svoje odikritje v dveh razrpravčutk, v nasđedaijili 15 letih pa so Roritg-enovi žrur-ki postali neobhcdeni pripomoček v medi-cmski vedi. Rontgren je bil mož eksaktne iaianosti ter je umrl 10. februarja 1923.
Fotografirana mrežnica
švedski zdravnik dr. A. Reudemann Je skonstruiral fotografsko kamero, ki lahKo fotografira očesno mrežnico. S p:sebno :a_ pravo se fotografski posnetek lahko 80-krat poveča. Dr. Reudemann si oti teh fotografskih posnetkov obeta dragocen pripomoče/k za spoznavanje tistih ečesn h bolezr.ii, ki so v zvezi z visokim krvnim pritiskorn,
Kako si Ittdilci loddrajo
Po raznih ndijskih krajih vladajo d<^k:^i čudni običaji. kadx?r k<lo hoče izbrati sr\oio bodočo ženo Dekleta, ki so za žen i te v že godna, zapro v preproste ko! bo. okoli katere se potem postavijo ml.-idemč*. ki bi se radi oženili. Medenici potem pecpcmajo in rajak> okoli kolibe, dokler ne prde trenutek odločitve. Na znak. ki ga da n^"tarcjš." prebivalec rasi. morajo prenehati s petjem "m plesom ter stopiti cisto bi zu koliba da potegneo bambirove palice, ki j m jih ponujajo r prrr? neveste iz kolibe. Kdor dobi v roke taksno h.imbusovo palico, dobi za ženo t sto dcirle, ki na drjijem koncu drži za palico Sevedn skuša vsak poprej pogleda ti malo okn>? po zaprf'h dekletih, da ne bi morda potcjTiil takšno palico, da bi b»i potem v za komi ne-srečen,
Drugod pa ima vrh ubinuja nevest na t v v nejšo vlogo moč. PrrM hišo. v kateri si je kdo sklenil poiskat bodoče ženo. po'ože dve deboV veji ki ju mora pomčni kandidat z enim zamahom presekati To je nek k ž eni tovari j-ski izr>t. Če se mu posreč nresc-kat: obe \r i na mah. si sme v tisti hisi izbrati ženo Ob \TfuVft jplovcsnost'h sme potem v nevest- no hišo in tam ostati mesec dni. Čc pa se mu ne posreči presekati tistih dveh vej pred hišo. je deležen najhujSes-.i zasmehovanja \seh navzočih Dole o časa potem ne wie nt pomisliti na to. da bi poskuša! znova fvojo srečo z ženitvijo.
Pomagajte pomoči potrebnim!
dfc Za vedno nas ie zapustila, previđena s to-
^+9      Laiili   sv.   veie.   ,l2ša   pre<lobra   sestra,   teta m svakinja.  £ospodični ■
Marija DrofenJg
Pogreb naie drage potnice bo v torek. 10. aprila, ob  8.   nri  z Zal.
Prosimo tihega sožal-a , cvetlice s<* hvaležao odklanjajo.
Ljubljana, Ceijc, Graz. 8. aprila 1^45.
Sestra, bratje ki oacalo sorodstvo.
Urejuje: Rudolf Ozim — Za >Narodno tiskarno d .d« kot t.skarnaria- Vrj^i Jcran — Za inseratni  del odgovoren: Ljuoocrnir
Volčič.