| fSlTATELJI! Prosimo, poglejte ni itoviDr« poleg naslova zrn dan. ko Vata naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skušajte Imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List sWenskih delavcev v Ameriki Reentered as Second Clasa Matter September 25th 1940 «t the Post Offlee »t New York, N. ¥.. under Act of ConcreM of March 3rd. 1«». No. 209. - Štev. 209. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 28, 194:1- OČtrtEK." 28^ OKTOBRA, 194^ VOLUME LI. - LETNIK LI. nemci pričeli flFFN/lVflw SI OVFNI I? London, 27. okt. — Nemci so pričeli voditi pravo ofenzivo v svo B ■ JI ^ M AM W M W I II 11 f V I «1 1 I I »J jem prizadevanju, da zopet zavzamejo osvobojene kraje v Slo- ^^ ™ »V ^^ V mJ JUI ^^ 1 Brnij fl veni ji, kateri so sedaj pod oblastjo partizanov. -—----------- London, 27. okt. — Kakor govore zadnja poročila o bcyh med Nemci in partizanskimi silami v Sloveniji, je feldmaršal Rommel na pohodu proti osvobodilnim armadam, ki branijo Slovenijo in Spodnjo Štajersko. Radio Svobodna Jugoslavija pa navaja, da trpe Nemci velike izgube v moštvu in materijalu. Partizani v severnem delu Slovenije so zavzeli dve nemški utrdbi v Savinjskih Alpah ter so pri tem docela iztrebili dve nemški garniziji. Kar je ostalo Nemcev živih, so bili ujeti. Tu so gerilci dobili velike zaloge vojnega materijala. -— PARTIZANI NAPADAJO NEMCE ZA HRBTOM Slovenski partizani so aktivni v napadanju nemških ret za hrbtom kjer jim pridno podirajo instalacije in raz-ilirajo železniške tire ter prežijo na posamezne vojaške oddelke. HITLER PRAVI, DA BO RAZDELIL JUGOSLAVIJO VNOVIČ Svičar*ki radio jo sporočal, da je Hitler tako razjar-.en vsled j ugos lova luske ga odpora, da je sklenil Jugoslavijo ponovno razdeliti in sicer 1*> to pot dobila velik del Madžarska, t »stalo, vključi vsi večji del Slovenije, pa bo Nemčija podredila Tretjemu rajhu. Hitler hoče s tem ofivio tudi razdajali Miri važne železniške tnostove. DVA TISOČ NACIJEV ZAJETIH Ivo SO partizani zavezeli kraj Ivaniee blizu Zagreba, je bilo ujetili dva tisoč Nemcev. To je največje število u-etnikov, ki so jih osvobodilne čete zajele tekom enodnevnih operacij. 17 MIHAJLOVICEVIH PRIPADNIKOV USMRČENIH PO PARTIZANIH London, 27. okt. — Radio Svobodna Jugoslavija naznanja, da je bilo postavljenih prod partizansko ljudsko -odišče 17 pristašev gen. MiJiajloviča, kateri so bili ob-dolženi, da -o pomagali sovražniku, ter so bili na podlagi tozadevnih dokazov obsojeni na smrt ter je bila ta obsodba tudi že izvedena. Trije dingi oibtozenci so bili obsojeni na dosmrtno ječo, eden je bil spoznan nedolžnim, dočim je peti, ki je bil Mihajlovičev zaupnik v Sloveniji, izvi^il samomor pred obravnavo na ljudskem sodišču. Prva obsodba te vrste Radio čfrobodaa Jugoslavija pravi, da je bila sotBbe teh dva indvajsetih obtožencev prva ci vilna obravnava te vrste, kei pred tem ni «e prišel pred ljoid ->ko sodišče n«ben Mihajlovičev pristaš ozir. pripadnik. (Jbravnarva se je vršila v Sloveniji, najbrž pri Novem mestu, kjer je sedež narodne otv lasti, ali proti - fašističnega sveta. Obsojeni so bili belogagiisti Vsi <4>toženci so bili dbdolže-ni, da -o pripadali takozvani beli gardi in prijeti so bili odkar se je Italija podala. V obtožnici je bilo rečeno, da so izvrševali Mlhajlovičeve ukaze tekom dveh let, kar je imelo za posledico, da je Ibilo na tisoče dovenskih ljudi odgnanih * koncentracijska atiborišča ter v zapore an nešteto jih je bilo pomorjenih. Mihajlovičevi poveljniki med belogardisti Poro&k> pravi, da sta bila med obsojenci dva Mihajlovi-eeva poveljnika, ki sta pripadala beli gardi. To sta bila Mar Jan Strada in Pavel Boinar, Sodnijski obravnavo so vodili znani sodniki in sodni j-ske avtoritete v Sloveniji Sodišče, ki je Obsodilo obtožence na smrt in v dosmrtno ječo, je vključevalo sodnike in soduij»ke avtoritete ter odvetnike, ki so dobro poznani na svojem polja v Sloveniji. Vsak obtoženec je imel svojega zagovornika. Šef ljubljanske policije pod fašisti priznal krivdo Rudolf Marinčič, ki je bil pod fašisti policijski ief v Ljubljani, je priznal krivdo sodelovanja s sovražniki, ravnota-ko todi Fran Malovrh, ki je izročil belogardistom in Italijanom na stotine slovenskih patri jotov, katere so potem ti post, relili ali pa jih držali kot talce. Mihajlovičev radio priznal, da se četniki bore proti partizanskim silam Tekom radijske oddaje Y. T. O. (to je Miihajlovačeva postaja) je govornik vznemirjeno izjavil, "da sedaj se borimo proti komunističnim partizanom — takazvaaim Narodnim osvobodilnim silam. Pričakujte več vesti jutri." t^ NOVA IZDAJA ^J Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 40 centov -Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11 N. Y. London, 28. okt. — Ruske čete so prodrle skozi nemško obrambo na 72 milj dolgi fronti med Zaporožem in Azovskim morjem in pobile tri tisoč Nemcev. Prr tem napredovanju sovjetskih čet je bilo osvobojenih okrog 90 ruskih naselij in krajev in rdeča armada se je v tem sektorju pomaknila več kot osemnajst milj naprej proti Nogaiskim stepam. Medtem, ko je gen. Feodor 1. ToJbtthin s svojo četrto u-krajinsko armado ojačal svoj pritisk na Nemce v predelju Dnjeprovega ovinka, da tako izolira Krim, so druge sovjetske sile pritisnile od nasprotnih strani ter južno od zavzetja Dnjepropetrovska. Vse te sile se sedaj zgrinjajo nad Krivi rog. ki je najbrž že tik pred končnim padcem in je tak<>rekoč že toliko, kot zavzet. Na celi ruski fronti je bilo tekom včerajšnjih bojev pobitih nad šest tisoč Nemcev, ter zavzetih več kot 170 obljudenih krajev. Ruska armada je napredovala na nekaterih krajih za tri milje, na dragih pa tudi do osemnajst milj in več. Pri Veselo ju so Rusi osvo-l>odili dva tisoč ruskih civilistov, katere so Nemci ravno nameravali odgnati v Nemčijo na prisilno delo. Zajeli so tudi dvajset tankov ter večjo množino materijala. kot tudi število topov. Z zavzetjem Timoševke, ki leži 26 milj severozapadno od Melitopola, so rdeče čete prodrle tako daleč, da so zdaj samo še 40 milj oddaljene od Ni-kopola, kjer so manganeški rudniki. Ruske čete so tudi zavzele križišče Fedorovka, kar jim sedaj omogoča nemoteno dobavo materijala in municije. Moskovski komunike pravi, da Nemci pri umikanju izgubljajo silno veliko moštva in materijala ter bojnega orožja. Tuii vojaki postajajo državljani Justični department je včeraj naznanil, da je 2624 moških m žensk, ki so bili rojeni v tujih deželah in 227 med njimi v sovražnih deželah, dobilo ameriško državljanstvo, ko služijo »r ameriški armadi na tuji zemlji. Oni, ki so prišli iz sovražnih iežel. so bili rojeni v Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, Ru-mrunskem in Bolgarskem. Od 227 tujcev je bilo 116 Italjanov. Nemški odpor zlomljen na 72 mili dobi črti NOVI VLADNI DAVKI NA KOMODITETE Washington, 26. okt. — Kon-j grešni odsek je danes odobril j načrt novega nakupnega davita, po katerem b<*lo morali j koinzumenti plačati ob nakupu gotovih predmetov in potrebščin določen davek, kateri bo vladi pomagal kriti vojne izdatke Posebno visok bo davek na opojne pijače, na zlatnino, krzno in slične takozvane hiksu-rijozne predmete. • Obstoječi davki na vstop mi no za gledališča, ter drage prireditve, ka-' kor tudi na račune predložene j posetnikom nočnih kluikov in druurih stičnih zabavišč, bodo povišani za dvesto odstotkov. Davek na tobak bo osta! prš starem. Poštna pristojbina bo znatno povišana in sicer bo treba pacati •'{ cente za vsako pismo, lokalna ali ona. ki so poslana v drage kraje in mesta ali države. Pristojbina za zračno po-1 o bo povišana na deset centov za nnčo in tudi poštnina za pošiljanje paketov in drugih predmetov, ter tudi denarja in registriranih pisem itd., bo povišana sorazmerno s splošnim povišanjem pristoj-' bin. Med vsakdanjimi potrebščinami, ki bodo prišle pod nov nakupni davek spada milo, zobna krema, kozmetika, ter slič-ne stvari Telefon, brzojav, ka-blogram in slično bo tudi podvrženo novim višjim nakupnim davkom. Davek na vstopnice bo v splošnem povišan z enega centa za vsakih deset centov vstopnine, na tri cente. Torej, če bo vstopnica veljala 50 centov, bo davek na to vstopnico 1 ;k\ Značilno je, da je odsek za-n-nil zahteve Rooseveltove administracije, da se zviša davke na osebne dohodke ter na iohodke korporacij. Glede vi-*jega obdavčenja odvisnih pro-fitov pa ta kongresni odsek še ni odločil nič gotovega. Zahval jen bodi Bog za Hitlerja! Naeijski vodja delavske fronte v Siidetiili. Robert Ijev, je govoril v Pragi ob priliki proslave, katere so se udeležili nacijski vodje in njihovi pristali. ter je izjavil, da so Nemci zmage gotovi, "ker, zali val jen Hodi Rog. oni imajo Hitlerja." Oovor je bil podan po kontroliranem praškem radiju, zabeležili pa so ga ameriški vladni monitorji. Hirohito priznava težavni položaj Japonski cesar Hirobito je na posebni seji poslanske zbor nice povedal, da je sedanji vojni položaj Japonske zelo težaven, nasproti temu pa je ministrski predsednik Tlideki Tožo parlamentu zagotovil, da se Nemčija pripravlja, da v Evropi izvede 4'nov načrt svobodnih vojaških operacij v vseh smereh, ki bodo pomagale spra viti Združene države in Anglijo na kolena." Važna predloga sprejeta Kongres je odobril predlogo po kateri bodo postavljeni oni vojaško obvezni moški, ki so po stali očetje pred napadom na Pearl Harbor na konec liste vpoklicancev, kar pomeni, da bodo vpoklicani šele potom, ko bodo izčrpane vrsto drugih vojaško obveznih moških, ki nimajo otrok ali so samski, itd Pri Kiski je bilo potopljenih večje število japonskih podmornic Washington, 26. okt. — Pod-admiral Kmkaid, poveljnik na Aleuts k ih otokih, je zdaj obelodanil poročilo, katero kaže, da so ameriški rušilo! potopili, precej japonskih podmornic med časom, ko so sovražniki iz-praznjevali otok Kisfeo v mesecu avgustu letos. Podadniiral je dejal, da so Japonci večino svojega moštva, ki je štelo kakih deset tisoč vojakov, odpeljali z otoka s podmornicami. Poveljnik Kinkaid je sedaj v Washingtonu in tajnik Knox je dejal, da bo kmalu prevzel poveljstvo mornariških sil pod vrhovnim poveljstvom generala MaaArtbnrja olj 'lil>eralno' vlado. Na ta način je upal, ustaviti razkroj svojega marionetnega režima. Maček je odklonil. Rommel, ki je svojo ponudbo predložil Mačeku po jwisro- dovalcih, ki niso znani, je ob ljubil, da bo Pavelič odstavljen, ter da ga bo nadomestil stari kmečki vodja, ako se le obveže, da bo jiosredoval prt -htgoslovanski Narodni Osvobodilni Vojski, ki se bori največ na hrvaškem ozemlju, da odloži orožje. Tudi ako bi bil hotel Maček sprejeti nemško ponudbo, prevladuje tukaj mnenje, da je zelo. zelo dvomljivo, dali bi mu uspelo izpolniti tak predpogoj Maček se naliaja kot 'ujetnik' na svojem posestvu v Ku-pincu, kjer ga straži jo Nemci in ustaški vojaki. j Rommel apelira na dr. Mačeka j London.(ONA) — Tukajšnji jugoslovanski krogi so | danes (18. okt.) zanesljivo zvedeli, da je ponudil feldmnr I šal Ervin Ronunel 72-letncinu trmastemu predstamika HrvaŠke kmečke stranke, da stopi na čelo hrvaške marionetne vlade, lioteč s to dramatično, tenia Čisto brezuspešno gesto pomiriti vsaj del uporne Jugoslavije. "OLAS NAKOPA * NEW YORK THURSDAY, OCTOBER 28, 1943 TTOwwum l um m GLAS NARODA" (VOICK OF THE PEOPLE* Owaert tad PaMlibed Slovenl« PobliHtln* Company, (A Oorpondoa) Innt ilsk —. PrwfchBt; Tpl» Hod«, Tnuonr; Joeepb LopdM, 8m. Place el bnalneai of ttoe corporation and »ddrum at above officers: , 210 JSth STREET. NEW YORK It N. I. 51st Year ---- -__- - -------I--------«■ w—------'- "Quia Naroda" la issued every day except Saturday«, Sunday« and Holidays. Subscription Yearly |7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: j «7.— ; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. j "Glas Naroda" izhaja vsaki dan Izvzema sobot, nedelj in praznikov. i "GLAS NARODA", 21« WEST 18tb STREET, NEW TORE 1L N. ¥ Telephone: CHelsea 3—1241 STRAHOTA STRAHOT (Nadaljevanje.) "Toda niso bili odposlani skupaj kot družine, tenivev družine so bile razbite, kar je 'bilo v soglasju s satanskim • načrtom iztrebiti slovenski narod. Otroke vzamejo stanem, ki niti ne vedo, kam so bili poslani. Poleg tega, da ■ » bili Slovenci pregnani iz nekaterih okrajev, je bilo od-reji no, da da se izseli 35,000 Slovencev, ker niso bili "za-l :< ■-I j i vi." Tudi tem nesrečnim sta rišem «o bili odvzeti • -trnci in poslani bogve kam. Poleti 1941 je bilo okoli 8000 otrok v starosti od 2 do :0 Iti poslanih v Nemčijo za vzgojo. Od tega je Ihilo po-.»iaiiih še mnogo več otrok v posebna taborišča v namenu, da bodo izgubil eni za slovenski narod. Jasno je, da držaja, 1 i je za«*ii totalitarne vojne v veliki stiski, s tem o-Troei ne mo^e človeško postopati. Vlaki .s katerimi prevažajo te otroke, imajo razbite vozove in mnogo otrok je pomrlo med vožnjo. Nemogoče je tudi misliti, da bi bila taborišča za otroke zadostno zdravstveno preskrbljena in preskrbljeno za njihovo brano. Na.ižalostnejše pri tem je, da -taiiši ne vedo, kje se nahajajo njihovi otroei in če jiii ' o i«> še kdaj našli po vojni. Mnogi starLši bodo v svojem valovanju po otrocih in ob težkem prisilnem delu omagali in ne bodo doživeli konca vojaie. V onem delu Slovenije, ki so ga zasedli Italijani, je i'ilo preganjanje otrok nekoliko drugačno in sicer vsled lazli.-nih krajevnih okolščin. Italijani so .spočetka še nekam dostojno postopali s 'on i ^kim prebivalstvom, pozneje pa niso bili nič manj -■•ni Nemci. Požgali so nad 5000 slovenskih domov. >♦>.<»0 1 žena in otrok, ki so ostali brez strehe, je bilo pola,,ih na otok Krk ob dalmatinski obali. Tukaj so živeli v šotorih z nezadostno hrano. Nek duhovnik, ki mu je bilo dovoljeno obiskati taborišče, je našel 12 mrtvih otrok ki so čakali na pogreb in povedali so mu, da otroci vedno tmnra,;o. Drugi otroci so pomrli blizu svojih domov. Znano je, da sm Italjani, ko so požgali neko vas, pobili vse moške ter >o zagrozili, da 1m> vsako vas, ki bi dala zavetje ženam n otrokom, zadela ista usoda. Tem ženam in otrokom ni preostalo drugega kot skriti se v gozdove. V tem oziru >o bili Madžari boljši kot Nemci in Italijan j Slovenci so proti njim vložili le malo pritožb da >1 uili z otroci slabo ravnali. Pri vsem tem pa z vsemi rodi- skusajo iztrebiti slovensko kulturo ter celo *t>o- min na slovenski narod. To je osišče napravilo otrokom v majhnem kotu Evrope. ' , Strašil* je slika, ki nam jo je pokazala Miss West. Slovenski ffllfod je razpršen na vse štiri vetrove. Kdo ga 1,0 sklical in zbral okoli domačega ognjišča * Mno-j slovenskih otrok se bo izgubilo v nemškem in italijan-kein narodnem morju. Mnogo odra-stlih, ki krivijo svoje hrbte za svoje tlačitelje, ,bo omagalo in bo leglo v tuio zemljo. Koliko bo Še ostalo slovenskega naroda? Se oni, ki o ostali na domačih tleh, so v večnih .bojih in marsikdo oo legel v zemljo. Tako strašne usode slovenski narod ni zaslužil! Papež za odprto mesto Skozi Madrid prihaja iz Rima zanesljivo poročilo, ki pra-> da je papež Pij XII. vojskujoče se države zopet prosil, da varujejo Rim, je svetoval, da se nemike čete umaknejo iz mestnega okrožja izven mesta ter je zaprosil zavezniško vrhovno poveljstvo, da naj nikar ne namerava zasesti mesta. 7 v narodnih nošah in sodelovale bodo eiiniee ženskih vojakinj in marineris, tudi bedo navzoči nekateri vojaški pove'jniki in po Veda ne bo manjkalo lepih flot. Kdor more, naj se udeleži v narod"- noši. tisti, ki ima čas in priliko, da parado pogleda, naj se (pa tudi udeležb ker bo :nlel od parade lep užitek. ROJENICE. Mirs. Angeline Franklin, v Chicago, I!l. hčerka Mir. in Mns Potokar, je dne 16. oktobra pobila sinčka Nahaja se v Ltewis Memorial Hospital. Mati in de-e 'k se dobro počutita. Oče Vernon Franklin, je pri vojakih v Iowa City, Iowa. 5. armada odprla napad S peto armado v Italiji, 26. okt. — Kakfr se glasi malo ( zakasnelo poročilo z italijanske fronte, so čete generala CHarka odprle močan napad na Nemce ob gornjem toku < reke Volturno ------------' S tem je po dveh tednih zrniajnjšanega (bojevanja izopet olbnovljen poiskus za čimhitrej-ji pohod na Rim. Začeti napad se nadaljuje dobro in naše čete so zavzele že nekaj važnih gorskih pozicij. Zelo važna cesta ozir. cestno •križišče pri Quadriniocateni je zdaj prišla p poljskih vojakov in civilistov, ki so se zatekli v te dežete. Od » seh potrebščin največ se I je razdelilo obleke — v vsoti , 20 milijonov dolarjev. Za tem , I pridejo zdravilne in sanitetske |potrebe, katere so stale približ , no 13,500,000 dolarjev. Na tretje mfcsto pride hrana, v vrednosti več kot Smilijo-nov dolarjev. Pokrivala in posteljnina so stala 3,750,000 dolarjev; ambulance in druga vo-zilna sredstva stanejo prihliž-. no $600,000.. In denarna po-moč, ki je bila razdeljena raz-• nim državam iz fondov Rdeče-r ga križa, znaša 2,145,000 dolar-) jev. •Velike količine teh potreb- ► ščin je bilo preneseno v parni-j kih, ki jih je posebno zakupil - Rdeči križ. Prvi tak parnik je bil zakupljen v juniju leta 1940 in odpiul s potrebščinami v ' vrednosti od 1.000,000 dolarjev 1 za razdelitev med begunce v neokupirani Franciji. Kasneje so bili zakupljeni še drugi parniki za podobna samaritan-: ska potovanja. Pomoč v manj ših količinah je bila poslana po rednih trgovinskih poteh. Zraven zgoraj omSenjenega Ameriški Rdeči kriz je tudi o-| mogoči 1, da se da pomoč civi-j I listom na otokih in bazah Zd^u 1 ženih držav. Sem spadajo Fi-1 lipinski otoki, zona Panamske 1 ga tanaal, Puerto Rico, Kuba in Curdakao. Stroški Rdečega križa za potrebščine namen-1 iene t°m kra.fem, znašajo 750 tisoč dolarjev; zraven tega je 1 bilo š? kupljeno tz državnega fonda za 520 tisoč dolarjev po-trebšč n, ki jih je razdelil Rdeči križ ROJAK NJA IZ PARKHELLA POŠILJA POZDRAVE Mrs. Jennie Perko iz Park-1 hill. Pa. nam je poklala naročnino na list Glas Naroda, ter ' obenem pozdravlja vse ose-bje pri listu. Mrs. Perko je naša naročnica že od leta 1915. Za pozdrave se ji najlepše za hvalju.iemo. Studenec Blagoslova! 300 SVETIH MAŠ LETNO, sa ilva li mrtve člane Maine Zveie. Članarina M vsako osebo žive ali umrlo 25e. (Nlkdai ni potreba obnoviti.) Upliitt Vaše sinovi vojake. DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afrlkanake mlsljon« i Department G 3ftS* W. Pine Blvd., St. Louis 8, Mo SONART REKORDI Lepe Melodije! k Min—Na Marijane«, polka Kje ao moje roilce Matička pe^a—polka Ooqnene Unlveralty tamtarlca orkester St M57B—Teresinka polka Na plantocah—vttSek Jerry KoprteBeh in erkeater Sa torn, cenik ln cene ploK i* Invite na: JOHN MAHHH fce, «11 W. M m* nm X«k Ra^rnokal■ sem odložila iz rok list, v katerem sem čHala' (poročilo ameriškega korer-vpoii-' danta, ki tie zgraža iutd nem-' ikimi zločini v Italiji. A poglejmo, kako se zgrar/a in preglejmo d<o laški poveljniki zahtevali, da se da slovenskih deklet na razpolago italijamskim vojakom? Ste čitali tedaj, kako so opisale strahote, katerim so bila naša poštena slovenska dekleta podvržena za časa italijanske okupacije? V nas je vrela kri in baš v tistih dneh se je naš narod tukaj pripravljal na narodni ikorcgres, ki se je ^xjzneje završil v Clevelandu. Vprašam vas v«e, ki bodete to čitali. ali •ste videli kje kaj zgražanja? Je vzbudila strahotna usoda slovenskega ženstva in slovenskega naroda kje kako sočutje, zgražanje ali protest? Saj ni treba, da ženem to afevar dalje ... mi smo bili pač premajhni, premalenkostni. da ibi abndili pozornost . . , Saj so še celo generali, ki >o poveljevali zločinskim fašističnim krščanskim četam po Sloveniji in Jugoslaviji čisto po-(za!bili na tiste eskapade, ki «i jih je njih band it ska, požiga 1-na in pasiljevalna vojska privoščila- po naših krajih in. drugod po Jugoslaviji, pa so z mirnim srcem prešli v družbi Badoglda na strain ■zaveznikov ozir. so zdaj naši sobojevniki . . to je pač nekaj takega, kakor če bi 'kdo poštene prebivalce ameriške dežele vprašal, naj dovole, da se spusti med nje kriminalce iz državnih kaznilnic... toda ItaHjani so velik narod, čeprav ne Tavno bogat .. .pa se jim -spregleda tudi velike grehe... saj spovednice so zato isdelane. da se tam grehe odpušča... in Bog mi gTehe odpusti b% misli, fci mi silijo v tem trenotku v glavo... Da se vrnem k tistemu re-porterju, ter k njegovi ideji a-pela za uspešno ssaustavljenje naerijskih grozodejstev v Italiji ter drugod, koder, kakor piše, se bodo naci ji umikali pred zavezniki. V svoji veliki rao-| droisti (ter človekoloutmosti ta. reporter na tereau priporoča-j da ee nesadistione nemške jo-kelne v Hitlerjevi armadi «po-aori na dej&tN*o, da jib bodo za-veeniki zares obesili na sorefoo-ti, če ne bodo svojih sadi stičnih tovarišev držali na vrvi, kadar bodo v svoji ponoreli po-d*vjaa»etl hoteli vršiti zločine nad prebivalstvom po usede- ITALIJANSKI MUČENIKI VZBUJAJO APELE IN OGORČENJE Pa to še ni vse . . . dobre j Hitlerjeve jokelne je treba predvsem opozoriti na resnost zavezniški!i groženj glede sojenja zločincev, ki Ibodo /bo vojni ostali živi in iprišli pravici v 'p<*ft, s tem, da -e spwti meri nemške čete letake, ki bodo ' alednjunm nacijskemu čast ni-(ku, frajtarju in prostaku odpr-(li oči in mu vlili v kosti in mo-yzeg strah in grozo pred tribu- naloin, ki ga 1>odo postavili j»o \ vojni zavezniki v svrlio sojenja krivee»\r in sokrivcev, itd. , Izgle zabil na milijonske slovanske 1 žrtve . . . žrtve, ki so padle jk> načrtu... tako v Sloveniji, k«»t ' v Rusiji, na Poljskem ali C'e-' škem ali kjerkoli na slovanski 1 zemlji . . . tu ni imel opravka • noben sadizem posameznih nor- • cev Hitlerjeve armade ali pa 1 Mufisolinijovih črnosrajčnik Slovanske žrtve so padale in 1 padajo po načrtu . . . gigantič- ■ nem. ogaibnem načrtu oslabitve > in iztrebi je vanja slovanskih - ljudstev. Letaki so spričo take--J ga »hladnega in umazanega na- črta, katerega civilizacija ni •znala, niti hotela preprečiti, še > bf>lj smešni, kot ^o bili oni, ki [se jih je metalo nad Nemčijo -j v listi dobi tekoče vojne, ki .ie > poznana, kot da apizarstva. i Priznam, rla -lovanski muče- - niki ne predstavljajo za tako-' zvani demokratični >ve* i>ie - vrednote, kot n. pr. italijanski -pali drneri mixVniki. toda, če i j nočemo biti navadni hinavci, moramo, kot zavezniki z.-«liti*va-i ti, da se cenijo vse žrtve i«nako » in to še poscibno slovanske žr- - tve, ki so v tej vojni največje. i 0e smo iskreni v skupni borbi i proti nacizmu in fašbwnu, te-i daj bodimo to na eeli črti, da ■ ne 'bo dobival XeiiMH-. kot tak, i pot.nJie v svojem stoletnem na- - klepn unitV.nja svojih slovan-. -kih sosedov. NenK*i in Italijani naj si v > bofloVBNIC PUVL COMPANY 216 West 18th Street I New York 11, N. Y. RAZGLEDNIH i Piae Anna P. Krasna "OUa HA*6DA» a. WKW TOM THUB6DAY, OCTOBER 28, 1943 BM^^P' ar i T9TAN0VUKN L. It* ^"pjr rtsj^' 'ižAiiii Vkh1^ I wlwmmhiliTwfctl^t j Vesti iz slovenskih naselbin Dapbi M mm ve*« lilnliHI. far • ] m* Mfc Ma*ri> » i mjm mm mat «*•> I rekoč aid «k*J Mtorarj&K ft* g a - J- — —J1 - I'm- ---------J ■ J ------ mj Pittsburškikotiček PiAe I. Bukovraski, Pittsburgh, Pa ('itajoc pred par dirievi v tem listu uvodnik "Dva najinima udarca za Hitlerja'' eden da je Italija »lače na trgu "sv. Marka.. Ona je ma-hala z desnico ljudstvu v po-i zdrav, vedrega In smejočCga obraza ter našla navdušen odziv. On. kralj, pa je stal zraven resen. mrk. za

Mfatto-J- «•' .^T^^^Mm knjig« poplmije in 2! o ■HMij^Bn iJJS^iS^ o ffiMB^^^^KKl » RaJ-lotl r O IlHHRfMI^^HBnB L ^ m natanko, kar [11 J- I ^SJHB^^^Hj^^H PojemnJe Tpora- ^ ko vaakaca »tro- pl rS Ja. orodje la te- ^ ^ B^H^B^H^^^^H nafrte (blue S jf BHH prtu ta.) I860 «Hk /b naHMOHH ta HMt. Vit Gl *Z2 ^ Cena $1.98 N Z Nt |M> M ta, aH M« Me pafatalk. Vam ko ta knjica ^ ^ uh keriataa ta —mšm. NABOCJTE JO DAME8I G i S LOVEN IC PUBLISHING COMPANY w war lata arom new Yatm 11, w. y i Ibiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa todi % t*v zabnemu uspehu. društva potresu jejo sodelovanja ne samo svojih članov. temveč splošne slovenske javnosti Že tolikokrat sem se namenila mrpisAti' par vrstic, da ne bi nan čitatelji ali čitateljice n^slili, da smo vsi proč odšli ali pomni. O delu ne bom pisala, ker ga je čez mero, kakor povsod in ljudi priganjajo, da bi delali noč in dan, kot so včasih rekli v starem kraju polharji* da hudobec (polhe podi, ko so celo noč kurili in čakali, pa .nič ujeli. Se spominjam, na mojega pokojnega očeta, ko so šli povhat, so bili oboroženi s pastmi in Sklopi, da se kmalu ne bi nič ven videli iz tistih ška-telj. Potem pa so še nosili posebej eno culo krompir ?a, tepke in laterno. No. zdaj pa grem — so dejali — bom ž* videl jutri, kolibo bom nalovi i. Seveda, če bi kdo kaj rekel, da naj ne hodi nad polhe-. — joj, to bi bila zamera ! Mati je bolj po tiho Tekla, d?r bi le polovico teže prinesel (nazaj, da ne bi zastonj strašil po gozdu. Ootroei smo komaj čakali kakšne zverine, ki jo bo oče prinesel drugi dan domov, pa na žalost niso nič ujeli, češ, da je biBo preveč poliharjev in pa hudoba je vse polhe pognala vrajru v-- »Seveda, mati ga je tudi lepo Dotedravila, čpš, da se ti le ljubi celo noč strašit po gozdu kot copernica — pa zastonj. No saj pravim. — so spet rekli oče — da so šli polhi spat zame. za to jesen, pa če jih hudoba podi aH pa copernice. Njo. in tako je pa z dandanašnjimi delavci, res da so številke na plačilni listi in tudi plača in pol, pa potem kar odštevajo, da bi skoro do ničle prignali ,tako, da ni čudno, ko kdo reče: kaj bom dellai, če je več na semamu. manjša številka je na čeku. Čudna je ta na,-ša demokracija — kar kupiš je obdavčeno. Od garanja je treba plačat, če znamlke nimaš, ne m»reš si mesa kupiti, pa morajo nasi gospodje v Washingto-nu res imeti strašno majhne želodeke, ali so pa tako kot jazhfeci, ki *imo prespijo. Nemara da je kaj takega — ja« pa sem že malo prevei jeziček stegnila, no, pa saj smo v A-meriki. Hvala Bogu, ta je pa povsod, nam trpinom bo že pomagal — kapitalisti na si bodo O POLHIH IN SEDANJIH RASMTOATT - sami sebi pomagali. No, pa ; naj neham zaenkrat. • Če s* ] >re j ne oglasim, pa Čez ■ leto. Upam, da ne bom tako i lena za pisati kot do zdaj. Prav lepo pozdraim vse v u-redništvu, kakor tudi vse čita-: telje tega lista in mu želim i več novih naročnikov — ne za-ostankarjev, kot sem jaz. Ivana Rupnik, Coverdafe, Pa. OSTU čEsrram K 50-LETNICI. Pošiljam vam naročnino za pot lela $3,50. Obenem čestitam listu ob njegovi 50-letni-ci in želim, da bi še nadaljnih 50 let izhajal in prinašal svojemu narodu tako napredno gradivo, kakor v preteklosti. Ve-, lik o so se naši ljudje iz njega naučili in se še učijo, ker jim doprinaša v hišo toliko novosti in zanimanja, in to y njihovem jeziku. Zato ga pa toliko ljudi z veseljem pričakuje vsaki dan, ker nam kot dober in zvesti prijatelj prinese kar bi radi znaii. Zelo me je zanimala zgodovina Novega mesta, mojega rojstnega kroja- Nisem vede-. fa do sedaj, da je to malo, mirno mestece že toliko trpelo, in kot se vidi, ravno v teh straš-1 nih časih je zcxpfet od nemškega ,1 mrčesa porušeno v razvaline ! Kafcor sem čitala v nekem angleškem časopisu, da ni več žive duše v njem. Da bi Bog dal, da bi že kmalu to nemško golaizen, ki se je tako razširila po Evropi, ugonobili, potem I bomo menda lahko Hpali, da bo I prišel tako za žel jeni mir na I zemljo. J Bodite iskreno pozdravljeni 1 vsi sode4ovakd Glasa Naroda, j kajti vam vsem gre vsa čast lin zahvala, daiisfc tako lepo meiujete. Vaša rojakinja Mrs. C. A. Gutchek 1 Anaconda, Mont. - SMBTNA KOSA V Brigeport, Ohio, je dne 10 oktobra umrla v bohnemci za sladkorno boleznijo Mrs. Josephine Morin, v starosti 68 let. Rojena je 'bila na Vrhu pri Višnji gori, v Ameriki pa je bila 41 let. Zapušča moža, tri sinove in dve 'hčeri. Sedaj "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJdEK S Tu apodaj m priobtena nekatera mnenja naiih rejakev la (S S rojaWaJ, ki JH> Je pisatelj knjige prejel «d onik, Um g gg knjige nareiOl in preiitaU. t« je muho ca del tek mnenj. iS = ker radi pmnanjaknja prostora ai mogete MekiHl f tek B Cleveland, O. — Va3o knjigo "Ko smo ai r morja brld-kood sem prejeL In £e povem, da sem jo la Ml refer prebral do polovice in naslednji dan pa do konca, Ja dovolj priaanja nt nje vsebino. a * • Gnane?, MTnn. — Sedaj, ko sem prebrala Valo knjigo: -*o smo Bi t mor je bridkosti". Vam kofem povedati, da tako saaimlve knjige nisem fc brala. Kako Wpo ln jamo ste popisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, ksko bi jo mogla dovolj pri poro« ti vaem ameiOklm rojakom. • • a Aurora, IU. — Kajiga—Ko mm Al v morje bfidhsaB itai tako telo agsja. da takoj naroOm Se eno sa svojo prijateljica • o • Los Angele«. Cal. — Sprejela sem poslana knjgo "Ko n« SU ▼ morje bridkosti' In telo M ml dopade. Toil smljcvld Slovenije al ugaja. Pokasala sem jo rojaku, ki jo tndi hoče imeti. Tu powlljam naroflloL • • • Morgan, Pa. — VaSa knjiga zasluži vse priznanja la ta to pa tudi aeaitria, da pride našim Ijndem v roka. • a a Wgfcenbnrg, Colo. — S knjigo "Ko nno Si v morje bridkosti" ste storili veliko narodno Mo. Žetim, da M M Stala pa vseb naSih naselbinah. Jaz jo vsem priporočam. Knjigo lahko naročite pri: knjigarni slovenic publishing company 216 West 18th Street New York It N. Y. VABILO NA VEČERJO IN PLES V SOBOTO ZVEČER, 30. OKTOBRA, 1943 PRinEDI SLOVENSKI DOM na 36 Danube Street, LITTLE PALLS, N. Y. KOKOŠJO VEČERJO 'S3F- PO VEČERJI BO PLES ^ Serviralo se bode večerjo ioino ok pal desetih fcveier. A7abi se vse Slovence i j njili prijatelje, da udeleže v obilnem številu. VSTOPNINA ZA ODRASLE $1—, ZA .OTROKE SOr. — Državni davek je vštet. IGRALA BODE DOMAČA GODBA PIJAČE in JEDAČE bo dovolj na razpolago. Za obilno udeležbo se priporoča — ODBOR. Frank Maale, tajnik. TO IN ONO IZ GILBERT, MINN. Bolj poredkoma je kaj novic j iz Gilbert, Minn., ker mi pa čas dopušča, sem: ts namenil jaz malo sporočati kako se ima mo y našem mestu in okolici, i Vreme je zelo ugodno za ja-gre, ki i?o zelo aktivni za divje race, kokoši in zajce. Seveda prihodnji mesec bodo pa bolj zaposljeni ker bode lovska sezona odprta za jelene, ki jih jte letos zelo dosti. tKar tiče dela. ga je dosti •za star« in mlade fante, kar jih je še doma. Kar se tiče nesreč tudi ne mirujejo. Zadnji mesec jie zasulo Joseph Russa v .Schley rudniku in bil je na mestu mrle v. Zapušča ženo. dva otroka, star.se, brale, sestre, in več sorodnikov. Dalje na Silverdale, Minn, v gozdarskih kempah je kruta smj-t pretrsrala nit življenja irtojemu svaku Antonu Arko. Doma je bil iz Gore pri Sodra-žici. Napadla ga je srena kap dnr- 13, oktobra in je bil na. mestu mrtev. ) ' V soboto dne 16. oktobra jej bil pogreb 7. maSo po vojaških obredih. Nosili so ga člani A-| meriSke learije. On Je bil v pri yi svetovni vojni- Rev. Fran-J ei? J. Schweitrpr ie opravil zadnje mclitv-j ob n.iegovi krsti v cerkvi sv. Jožefa. j Pokojnik je bil samec, star 51 let. V Amter&o je prišel leta 1009 aa Chisholm, Minn, in potem se je preselil v Aurora, i Minn. Ko je vojna začela, so ga poklicali k vojakom. Tam je služil dtfe leti. Po vojni je bil odpuščen in se je naselil v Ranch, Minn. Vzel si je 40 a-krov zemlje in se tam nastanil, sijalo je farmairil in tudi še| delat včasih kot gozdar. Na Gilbert ima svojo hišo. Lepa hvala gospodu župniku za govor in vse obrede, ki eo jih opravili. Lppa hvala Ameriški legiji, Moe Indhiar Post 138. ki i«o nosili umrlega.. Hvala v čem za pomoč. Lepa hvala tudi vsem, 'ki so darovali za mašo, poklonili cvetje ter ga prišli krqpit in izkazali svoje sočutje. Pokom i zapušča žalujoče 2 sestri, Mrs. Marija Shuster, v Ranch", Minn, in Mrs. Agijes Vesel, v Gilbert. Minn., enega brata, Alojzija Arkc v starem krajo, teto Heleno Samsa W* Gilbert, in več drugih sorodnikov. Pogrebnik je bil niegov | bratranec Anton Samsa iz Gra-ham Pn^ral Home, v Evelth. [ Minn. Pokor»an je bil oia pokopališču v Gilbert. Louis Vesel, Gilbert, Minn. SMRT KOSI. . Sporočam vam, da je dne 20. oktobra umrl dolgoletni naročnik Glasa Na/roda, Peter Mes-tek. Rojen je bil 29. junija' .1873 v vasi Martinjak pri Cerk i niči. FVišel je v Ameriko pred 40 leti in je bil ve« letni goz-| dar v "West Virginiji. Zadnjih 21 let pa je živel na farmi v De Ruyter, N. Y. Tu zapušča ža-ln,iočo ženo Johanno, sina Petra, eno hčer Jennie, eno sestro v l.iorain, Ohio in tri sestre pa v starem kraju, ter več dru gih sorodnikov tu v Ameriki in tudi v stari domovini. DrnžLna Me?tV>k De Ruvtpr. N. Y. NESREČA ROJAKINJE. Mrs. Pia Perko te Pueblo. Colo., si je zlomila roko, ko je nesrečno padla na cementnem pločniku. Malo je res hudo. pa se bo saj malo odpočila. Bo pa nekaj časa stari kuhal in pomival, saj je (priden in je ved no rad pomagal. Mre. Perko želimo skorajšno okrevanje. vabilo Slovensko pevsko društvo "Slovan" vas in vašte prav prijazno vabi na svoje "Marti •novanje" ki ga prir^edi v nede-iljo dne 7. novembra 1943 v Slovenskem narodnem domu, 253 u rving Ave., Brooklyn, N. Y. Na programu bo več pev skih točk, ki jih poje 'Slovan', krš?enje vir a po starokrajski navadi (v prizoru sv Martina), nastopi tudi starček z vedno l«-po pesmijo "En starček je živel." Po programu bo prosta zabava Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 45 centov in 5 centov davek, skupaj 50 centov. iZa obilen poset se priporoča "Slovan." si valke na močkih fcldbnkfti; dolga sezona. V«aka dobi kite samo ene barve in blok za celo seeono Stalno dekx DART FIORD HATS 719 BROADWAY NEW YORK CITY 10—28, 29; 111—«1 jgus NAKOPA" ^ NEW W TJiLTifo.L)AY, Ol-TUBKR 28, 1043 V8TAN0VLJKN L. KM POD SVOBODNIM SONCEM B0M4N — Spisil: P. & PIN2GAB. -— ----43-----—- Po dolgem inoi'ku se dvigne Epafrodit in mu veli tkriv-nostno in odločno: "Centurio, Kpafrodit odpvrača mladi krvi. Toda molči lv ukor zid! (\vaj se Aabada, čuvaj despojne! Daj Kristus da hi ne bilo treba, da vrača Epiifrodit tebi isto, kar si njemu storil! Pojdi!'* Iztok ise je pdklonil in odtSel. V senoeh mu je kovalo, pred očmi se je dvijcralo rn»no lice Epafroditovo, čigar besede s<> trkale kakor kladivo na njegovo dušo; čutil je silne udarce, } »navijal je: "Azbad — dcspojna — pogifoei!" in zdelo se mu je. da so Irenine oei vse solzne in da kričijo na pomoč. Kpafrodit je takoj tlesknil z rokami. Izza akacij so se pojavili sužnji, odpeli gugalnico od terebint in ga odnesli v vilo Vendar ni Žel v spalnico. Sed*el je k mizi, vzel porga-Ment in pifal pismo prvemu skopijeneu v oarieini palači: " Ep«frodit, — najponižnej.ši hlapec despojne, posestnik prs-tana njene svetosti, vzgaja velikemu despotu v prid vzornega barhaia Iztoka. Ker je barbar — barbar, naj pazi tvoja icdosežna službena vrlina: če slišiš o Iztoku govor na dvoru, iz katerega bi sklepaj, da se je vedel nevedoma nepravilno in iako žalil sveti dvor, naj naznani tvoje bistroumje to nemudoma semlcaj, da ga posvanm, poučim in tudi strogo kaznujem. Za to prijazne uslugo ti pošilja vrečico bizantineev,, a za vsako sporočilo jih da >e enkrat toliko — Epafrodit." Pismo je zapečati, pripravil cekine in naročil sužnju, da odnese zjutraj zarana pismo in denar v carsko palačo evunju Spiridionu. Nato s^e je Bpafrodit odpravil v spalnico. Ko se je slačil j<> klel Teodoro: Prekleta! Igra ?e, da se napiti, dekla satanova! Y areno naj gre, v beznice, ne na tron. Prekleta!" Bi-za jadrnica je priplula tistega jutra iz Itaiije s poslanstvom Amalasunte, matere nnirlega gotskega kralja Atalariha i\er se je mati kraljica zamerila Gotoni, si je skušala pridobiti I 'pravdo Justinijanu je bilo poslanstvo kakor nalašč. Njegova nenasitna želja po novi z mlji, rlasti po Italiji, jfe dobila po tem poslanstvu kosti in mozeg. S poslanci je oboevai sam, Jihnil največjo sočutje do preganjane Aimalasunte, in obetal izdatno pomoč. In tako *e je pridružila skrbi za denar, ki ga je trosil za drag- stavbe, T,cva skrb, kaanjavo brezdelje je zabrisalo vse sledove njenega pro--task ga življenja, da je cVela kakor dekle v najlepši dobi A sedaj so ji dajali Azbad. Trena in Iztok zadosti s^ovi, da se jo mogla naigrati in nastfetkariti, v tem ko se je Jnstiniian trudil za kupi pergamentnih odlokov. Ko se je vrnila po iz'ctu ob Zlatem rogu, kjer se ie veselila sramežljive rdečice na licih Irene, pritajene jtze Azba-dove in barbarsko preprostega koprnenja Iztokovega, je bila ^jena prva misel, kako bi ji ta trojica napravila novo zabavo. 1 J1 ^ava na belem laktu, napol zaprte oči so strmele v bagdadsko zaveso, kamor se je prikradel tenek sončni zanek, -kakor bi potegni! s črtalom zlato niko preko umetnih arabesk na za štoru. Živo se je domislila Iztoka; njegovega telesa, kakor ga je videla v hipodromu, njegovih kodrov in jasnih velikih oči, ki jih h je uprl v Ireno, njegovega spretnega vojevanja, njegove nedotaknjene moške «ile, ki je slala pred njo kakor utrgana včeraj iz pragozda. Kar drhtela je. Vzbudilo je v n jej bolj kot sicer vse, kar je uspaval nimb in skrlat. Vedela je dobro, kako je Justin i jan zakopan v delo; štirnajst dni ne bo utegnH niti mislUi nanjo in štirinajst dni je dosti dolga doba, da se približa Iztoku, da dovoli duška tisti divji naravi, kateri prestol nadel brzde, samo brzde, a zadušil je ni. Ob tem pohlepu ro se tudi snovali kovarni načrti v njeni glavi, >akor bi tkalska snovalnica begala med ritmi srnitka. Na-<-rt je bil gotov, srebrni gas je pozval sužnje, zavede so se zganile, šest deklic j* dvignilo z belimi rokami despojno v no-silmco 5n odšlo z njo po mozaiku v kopaJnico. Na večer SO se zbirali gostje v aazkošmi dvorani ninrf.. Teodora je priredila Večer :n je povabila največje gizdaline in najlepše dvorjanioe. Azbadu je velela, naj to noč straži pir lačo stotnija Iztokova, »trop te dvorane je bil okrašen s kopajočimi se nimfami. Svetilnik so (nosili Neptuni. delfini in sonri, uliti iz korintske medi. Krog in krog so kipele svilene blazine na dragih oto-manh. Tla so bila vložena v obliki razpenjenih morskih va-l^v, med katerimi so se igrale zlate ribice. Teodora je določila, da je večer "raj mladih nimf." Zato so prihajale dvorjanice odete s prozornim bisom in mrežasto *vilo, kakor bi pokrivale njih telesa bele vodne pene. Častniki so si nadeli zelenkaste luiskinast oklepke iz mefcktega, Oehtečega usnja, da so posnemali ribe. Ko je vstopila Teodora .so padli vsi pred njo na tla in jo počastili s tem, da so po vrsti poljubili ahate na njtenih sandalah. Nato so sužnji prinesli v dvorano lesenega delfina, ki je bil ves obložen z majhnimi koški, v katerih so bilo same izlmme poslastice; sikomore, naiganmi, dateljni, goifea pavja jajca, bteluži, gebe, ostrigo in polži. x : . (Nadaljevanje prihodnji?.) , (knjigarna Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovc Listki POUČNI SPISI Spinal Iv,a Albreht Spiral Kskv.r M€rto; 1« ptr. Cm St train On 7. mm Angleško Slovensko Berilo Filozofska zgodba . ^ - v«™ ^ Spiaai ai^ ZL Malenkosti Cen« St eentov 8l,ls41 Ivan Albreht Ceu 75 mitov Govedoreja letos izšla _ . - Spisal a. Legvart. 143 atrani a trnf-irrcr r-;_i Zl0®*n itt ka*en gitk^mi. il- ^ ^ ^ ^ nT/JL?**"" Knjiga o dostojnem vedenju Ko smo skT morje dva zvezka ^ j^ll o^m^ bridkosti ivvnH Mlekarstvo Spisal Rev. K. ZakraJSek 1ZVU1 o*»tl oinerilkl državljan. ollrom" 3 eeot6" Om M watoi Cena M centov n »o——te— Leta 106(1 se je fe*tal poomin sv. Metoda, češ. da je . bil Airianec. Prišlo je do tež-L kih, kivavih bojev med obema strankama, v katerih se j,-> Pe-Ijt^r Kresimir držal latinske ,istranke, Ikar je bilo pač v veli-, ko škedo njecrovemu usrledu >;med ljudstvom. j Ob Kresimirivoi smrti je bi-vla latinska stranka navidezno •.zmagovita, ali pristaši slovanske stranke še niso obupali. In jile krščanske reformisticn'e ideje BOBA HRVATSKIH KRALJEV (Nadaljevanje.) zares izvrševal in uveljavljal' napram mnogoterim evrop-' skini državam. Ko je eul, da i vlada na Hrvatskem vodja so-! vtažnikov cerkvene n-fonm*, je" poslal nadenj svojega zvestega! pristaša, v južni Italiji vlada-joeejra normanske^a kneza A mika. Ta je pristal na dalmatinski obali ter po boju, o kate-*em pa ne vemo nič natančnejšega, premagal .oziroma ujel R/avca ter ga odjwljal v Italijo. odkoder se ni več vrnil domov. Hrvatsko krono je ponudil nekemu danskemu princu. I do uresničenja tega načrta pa ni prišlo. Hrvatski prestol je ostal nekaj časa nezaseden, nato pa so po novem cerkven'em zbom velikaši izvolili za kralja dosedanjega državnega u-pravitelja Dmitrija Zvonimira ter era kronali hrvatskim in dalmatinskim kraljem. Na o-menjeni sinodi so bili obnovljeni tudi reformistični sklepi iz leta 1060. na katere je moral novi krali priseči, hkrati pa je moral pole# drusre^a tudi ob? ljubiti zvestobo rimskemu papežu kot svojemu vrhovnemu poglavarju in mu slovesno obljubiti letni davek kot znamenje vazalstva. Tako se je postavil Zvonimir popolnoma na j latinsko stran in napram nje-I mu je uveljavil papež Gresror .m vse svoje znamenite zahteve srlfHle razmerja med cerk Veno in posvetno oblastjo. Dimitrij Zvonimir (1076— 1089) je ostal zvest politični smeri, kateri se je imel zahvaliti za prestol. Na papeževi s-trani so je bojeval proti mnogoštevilnim nasprotnikom papeža. Zlasti se i* udeleževal vojne kot zaveznik papeževega Jiajzvestejsega pristaša nor-nonnanskega vojvode Roberta Ouiskarda zoper bizantinskega jefsarja in njegove zaveznike RoneČane. Te vojne so se udeleževali Hrvatie pred vsem s svojim brodovjem, ki je v družbi z Normani zmagalo združen'e na sprotr.ike pri Draču in pri Kr-fu. Ker pa ?o Benečani za svo je velike žrtve v pomorski vojni zahtevali od cesarja odškod nine, jim je ta leta 1085 odstopil svoje pravice do IlWatsk'e in do dalmatinskih mest ter otokov Res dn zaenkrat ni bilo misliti, da bi si Benečani to svojo nominelno pravico dejansko uveljavili, ali taksni pravni naslovi so «e dali ures- Jničiti ob priliki ugodne poli-| tične konstelacije. j Neugodno je bilo za Zvoni-, mira, da je v tem umrl Robert jGtiiskard in je njegov sin Ro-jger imel vse druge politične ; c:ilje, že n'eu#odnejša zanj pa je i bila smrt Gregorja VII (1085) ki mu je bil ves eas največja opora. t Zvonimirova vlada je bila pri ljudstvu vse prej kakor pri ljubljena. Dolgotrajno vojeva-nje po tujih pokrajinah je pri ljudeh vzbujalo nezadovoljstvo — še bolj pa so bili Hrvatj fe n zadovoljni z notranjo kraljevo politiko. ZVonimir je bil namreč postavljal namesto županov grofe po vzorcu zapad-uoevropskega fevdalnega siste ma, bržlkone je odpravil tudi banske dostojanstvo. Razen tega pa s'e je ffibal večji del le med dalmatinskimi Romani, katerim je dajal prednost pri vsaki priliki in med katerimi si je izbiral svoje svetovalce. Vrh tega pa je tudi njegova žena Helena, ki je bik sestra ogrskega kralja Ladislava I. na dvom peljala vpliv tujcev —• Madžarov. Ogorčenost zoper kralja je prišla do izbruha na narodni skupščini na Kninskem polju, ki jo je bil sklical Zvonimir. Stare kronike pripovedujejo. . da je hotel s svojimi četami na pomoč Bizantincem, ki so bili takrat v strašni stiski pred Sel džuki ;'n Pečenegi in so prosili I>o krščanskem zapadu pomio-; či. da pa ljudstvo ni maralo 1 nepopularne vojne — za tuje ; koristi. Zavrgli so tedaj Zvo-1 niniircv nasvet in načrt, ali " ne samo to — ljudstvo je celn j I kralja samega posekalo. , iPo Zvonimirovi nasilni smr-. t,i so nastal'e na Hrvatskem ve-, like zmede. Ker kralj ni za-! pustil nobenega sina. je šlo za ■ to, kdo naj mu bo naslednik Nastali so dve stranki: prva, , močnejša, se ie potegovala za 1 Štefana, poslednjega potomca 1 dinastije Trpimirovičev, neča-: ka kralja Petra Kresimiira TV. 1 in .ga posadila na prestol kot ■ Štefana n. (1089—1090). Ta je 1 bil doslej v samostanu, zato je " trdila druga stranka, da ima kraljica vdova Helena pravico do hrvatske ijo in nekaj mrmrajo o poli trk i in raznih prtitiskih, govorili o te Vaš dar še danes Sloven skemu Pomožnemu Odboru. 4 5-L ETNO PREISKUSNJ0 IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY. MINNESOTA KI IMA 25,000 ČLANOV IN TRI MILJ ONE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika ea pojasnila, če ue, pišite na glavni urati, Ely, Minnesota. mmhBBHHH^ SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO $2 ^ U ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsrsm amrri&kegm narod«, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogof« po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz JugoslavUe, so prišli našeljenei v Ameriko in pomagali postavili najbolj napredno in najbogatejšo državo na »vrtu. Sedaj je prišel fas, da Združen« države pomagajo narodom, ki n jim pomagvli do njihovega sijaja in m«4i. Pot na