Iv. Vesenjak: 2alosfen raCnn. Tovarna v Rušah proizvaja vsako leto nekaj tisoč vagonov apnenega dušika. Takorekoč vse to umetno gnojilaf gre iz države in posebej še iz Slovenije* kajti v naši državi se ga ne uporabi nitl 2%, torej izmed sto vagonov niti dva. Posebej v Sloveniji pa komp^ dva di» cata. Pač pa iz naših Ruš gre apneni dušik v azijske države in celo v Avstralijo in v Egripet. Strokovnjaki so dognali, da so prl nas kmetijski pridelki, posebej rž, pšenica, oves in travniki tako slabi ter dajejo manje in slabše blago, ker manika rastlinam dušika. Ravnotako je z našimi vinogradi. L s je zaostal, je slabšl in mauj roden, kakor pa dmgod. Ako torej hočemo, da se zboljšajo naši pridelki in da bo naša rž, pšenica ln naš oves enakovredni in en mernik enako težak, kakor je recimo sremsko, banatsko, ogersko all kanadsko blago, potem moramo predvsem tem rastlinam datl dušika. Kako so kmetovalci v Nemčiji znali to upoštevati, kaže dejstvo, da 80 tam .uredili v vseh pokrajinah gnojne jame, pa so poleg gnojnice uporablli ie pred ivojno povprečno 13—15 krat toliko du ličnih umetnib. gnojil kakor pa pri nas <v Sloveniji . Tukaj pri nae pa puščamo z malimi izjčiliSIPi ^e vedno gnojnico odtekati, jimetnih gnojll |>a malo ali aploh nič ne uporabimb. Zaid so tudi rafiuni v našem kmetijstvu takp žalostnT. Na* posestnik veliko in težko dela, pa irfta malo uspeha. Izračunano je, da je recimo dušik iz gnojnice ene same krave vreden okroglo 300—500 Din. To se pravi: ako bi hoteli kupiti toliko dušika v umetnih gnojilih, kakor ga samo ena krava izloČi v enem letu, bi morali dati pri današnjih cenah okroglo 400 Din. In mi bl. morali dovajati našim vinogradom, njivam in travnikom veliko dušika. VpraSam: koliko gnojnice pa se pametno uporabi, koliko umetnfh gnojil pa se pri nas uporabi?! Gnojnico večmoma spuščamo ˇ cestne jarke fn ž njo se namakajo večkrat občinske ceste, umetnih gnojil pa ne kupujemo. Pa se mučijo tl IJubi in dobri ljudje in njlhova živina, toda brezpjodno, brez velike koristi. Obra6ajo in mantrajo Ijubo svojo izsesano ln izpreSano zemljo. Toda pomnlte: iz suhega drenovega klina vode Iztisnili ne boste: lz izsesane zemlje pa dobrega pridelka lmetl ne morete! Žalostni računi so, da gre večina umetnib gnojil iz naših krajev v tujino, žalostno je, da nimamo umno urejenih gnojišč za spravljanje gnojnice in dobrega gnoja, žalosten je vsled tega tudi raCUft 0 množinl in kakovostl naših prideikov. Najcmj žalostjio pa je, da o tem razmeroma vellko govoriino in pišemo, pa se nagih ljudi vse premaip prime. Neverni Tomaž je vsaj položil prst na rano Gospodovo in je verjel, naSi ijudje tudi morajo videti svoje rane v gospodarstvu In odpraviti vzroke! $arfio tako fcomo popravili žalostne raČune naŠega kmetijstva. Drugl dan popoldne sem stogil v grad, da izročim baronici izgubljene lase v prepričanju tople zahvale in obilne pogostitve za uslugo. Z baronico sva bila znanca in radl tega me je sprejela takoj. Ko sva se pozdravila, mi je zaupala, da gre obema ponesreČencema prav zadovoljivo, nato sem upal tudi jaz a lasjo najdbo na dan. O, presveta Trojica, tako se ge nisem nikoli opekel, pri kakl ženski, kakor tokrat pri baro* nicil Komaj so jej padle oči na v p& pir zavito kito, Je zasadila v mene ka8ji pogled, cepetnlla z hogo in zaiipfi&I »Ven drznež, mislite da gizdallnim t tujimi lasmi, ko imam lastnih ve8 neg^o preveg!« Priletelo mi je še ve8 psovk v brbet, predno sem bil pri vratih, po stopnicah in na prostem. Najdeno kito sem pognal v grmovje pri grajskem ob'zidju in vzdihnil: Oh, te ženske! Nikdo drugi ni mogel zgubiti kite nego baro nicaj Sem se jej hotel prikupiti, a me je za nagrado spodila kot uslljivega psa! Po aoglem^premlSlievanju sem sa še-le povspel do prepricanjši Ženskjb boli in jezi, ako jej dokažeš, da se jjo"-' naša ter šopiri s popolnoma — tujiro lepotičjem! Ravnatslja je zadelo mesto tovariia. Posebnež je bil eden od bogoslovnih tovarišev. Po večerni molitvi je čepel po cele ure s svojimi miljenci pri cigaretah in pivu v učni sobi. So me nagovorili, da bi ga naj postrašil, da bo ho« dil pravočasno spat in ne bo budil drji« gih s poznim prihodom v spalnico. Oh eni strani bogoslovnega hodnika v prvem nadstropju je bila dolga lesena pručica, na kateri smo si osnažili revnejši bogoslovci čevlje. Že bolj pr^Jl enajsti uri sem dvignil nekoč prutSlco po konci in jo uravnotežll z močnim motvozom. Težko in dolgo past sem naslonil na kljuko vrat, za katerimi je tičal tovariš z zakasnelo družbo. Pručica je bila tako nastavljena, da bl se pri prijemu za kljuko skotalila z velikim ropotom po tleh in preplašila ponočnjake. Kakor je bilo nastavljeno, se je tudi zgodilo. Gromovit ropot — trenutni strah in pobeg preko cerkvenega Łora v spalnico. Nočno kaljenje miru e ališal" v bližini stanujoči g. ravna- elj ki je Se Čital pri mizi. Vzel je petro- biko In stopil pogledat, kaj zlomka je g,lco počilo ter zaropotalo v trdl noči. Ł0 je korecal pp ozkem hodniku z gore- ib lampo v roki, ni gledal pod npge, ftfiipak le naprej. Zadel je z nogaml ob pručico, padel, ubfl z vfrogoopim tres- j|om svetlljko in se potolkel "do krvi po fcpsu in rokah. Si lahl: predstavljate, 'oa ga je kuhala Se drugo jutro upravi- ivJCena jeza nad onim, ki je povzročil fi>j>ot in Se njegovo nezgodo. Na odgo- ,vpr in pojasflilo o nočnlh dogodkih je začel klicati drugo jutro tovariše iz vseh letnikov. Nobeden od pozvanih ni znal razložiti zagonetke, a se je moral zavezati s častno besedo, da govori istino in ne prikriva. Vsi so romali na zaslišanje, le nag trl je izpustll, kl smo stanovall v sobi tlk njegove. prepriCan je bil, da med sosedl ni krivca, a se je motil gospod! Šam se nlsem javil, ker tega nisem bii dolžaa. Ravnatelj S8 je pomiril, kej- to Je le doznal prl preiskavi, da zanj usodepolna past ni blla nastavljena, ampak drugim ponočnjakom. Dober teden mi je uhajal sraeh, ko mi je ušel pri obedu ali večerji pogled na ravnateljev opraskani nos.