GRADISOV VRSTNIK Leto XXIX Ljubljana, 27. januar 1987 1 11 Štev. 344 ^redna seja delavskega sveta Gradisa Mandat poslovodnega _ odbora se izteka Januarski mraz in sneženje sta vplivala tudi na delo samoupravnih organov yradisa. Seja odbora za investicije je bila prestavljena s 16. januarja na 28. Januar, 5. seja delavskega sveta delovne organizacije pa je bila slepčna šele P0 Polurnem čakanju nekaterih zamudnikov, ki so zaradi močnega sneženja e s težavo prišli v Ljubljano. Drugi se na pot sploh niso odpravili. Na seji so dominirale tri točke Revnega reda in sicer: sprejem Klepov o javnem razpisu poslovod-”e8a odbora delovne organizacije, Potrditev tričetrtletnih rezultatov Poslovanja delovnih enot v tujini in •onjeročna plana delovne organi-, C1je in delovne skupnosti skupne S|užbe. Prvi mandat poslovodnemu odboru Gradisa se izteče 6. aprila letos. Zato je delavski svet sprejel sklep o javnem razpisu za predsednika in pet podpsredsednikov (za gradbeno dejavnost, za planiranje in tehnični razvoj, za finančno in analitsko- Nadaljevanje na 4. str. Dušan Šinigoj, Alojz Briški, France Popit in Janez Stanovnik med obiskom našega gradbišča v Kidričevem (Foto: Danilo Škofič) Že aprila prihodnje leto aluminij iz nove elektrolize v Kidričevem Pohvala graditeljem Pred dnevi je predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit s članoma Alojzem Briškim in Janezom Stanovnikom ter predsednikom slovenskega izvršnega sveta Dušanom Šinigojem obiskal med drugim tudi gradbišče v Kidričevem, kjer so si ogledali nove proizvodne dvorane elektrolize in tovarno anod. S predstavniki Uniala, občip Slovenska Bistrica in Ptuj ter medobčinskega komiteja ZKS za Podravje in drugih družbenopolitičnih organizacij, so se v Kidričevem pogovarjali o poslovnih rezultatih sozda Unial ter o poteku gradnje te, ene največjih slovenskih naložb. O poteku gradnje je goste seznanil predstavnik tovarne Ivan Kodrič. Dejal je, da gre gradnja nove elektrolize, ki bo merila 15 tisoč kvadratnih metrov, h kraju. Zadovoljen je z delom Gradisa in Konstruktorja, ki bosta gradbena dela opravila v rekordnih sedmih mesecih. Kot smo v našem glasilu že poročali, so jekleno konstrukcijo za hale izdelali v Iskri Kumanovo in Mosto-gradnji, za opremo pa je bilo podpi- Nadaljevanje na 6. str. Kljub mrazu je na gradbišču jeklarne 2 živahno 1. februarja — vroče testiranje elektropeči Gradnja največje slovenske naložbe v tem srednjeročnem obdobju, jeseniške jeklarne 2, gre proti koncu. Po terminskem planu je vse pripravljeno za Vr°če testiranje elektro peči, ki naj bi ga opravili 1. februarja. Gradis, ki je glavni izvajalec gradbenih del, Pa mora do takrat opraviti še nekaj manjših del: dokončati mora eno tretjino manjkajočega armiranobetonskega podeseta na višini osmih metrov, komandni prostor za tehtnico in zaključiti oblogo fasade na vzhodu in zahodu glavne proizvodne hale. »Po obsegu so ta dela tako majhna, da ni nobene bojazni, da jih ne bi mogli opraviti,« je povedal vodja projekta jeklarna 2 Miha Benedik iz tozda GE Jesenice in dodal: »Gradis je izpolnil vse obveze, tako da je investitor zadovoljen z našim delom — tako s kvaliteto kot tudi s spoštovanjem terminov in dogovorjenih rokov.« Več o izvajanju projekta jeklarne 2 na Jesenicah lahko preberete na 3. strani. C. Pavlin Pogled na gradbišče jeklarne 2 v času, ko je sneg močno naletaval in ko se je temperatura spustila na minu stopinj Celzija, vendar delo ni smelo obstati b 3^3/34 4. seja odbora za načrtovanje in delitev dohodka Ocene poslovanja za lansko leto so ugodne Na zadnji seji v letu 1986 je odbor za načrtovanje in razporejanje dohodka ugotovil, da so sklepi prejšnje, 3. seje izvršeni ali pa v izvrševanju. Tako je med ostalim Interna banka že pripravila prdlog ukrepov za izvajanje finančne discipline v okviru DO Gradis, vodstvo DO je določilo nosilca ra-zvojno-raziskovalne naloge za določitev normativov in standardov za stroške DSSS, to sta Ervin Sdmarzbartl in dr. Stane Uhan. V poročilu o poslovanju v prvih desetih mesecih lanskega leta in v oceni do konca leta 1986 je podp-sredsednik PO Karl Schvvarzbartl dejal, da vsi podatki kažejo, da bo rezultat po zaključnem računu 1986 ugoden in dosežena akumulativnost v okviru planirane. Ocena za celo leto 1986 kaže, da bodo proizvodni tozdi dosegli 84 milijonov din celotnega prihodka, kar je 55 odstotkov nad planom, 21,8 milijonov din dohodka, kar je 52 odstotkov nad planom ter 16,2 milijona din čistega dohodka, to je 52 odstotkov nad planirano vsoto. Poročilo o poslovanju za isto obdobje za DSSS je podal direktor Franc Hočevar. Rezultati poslovanja tozda Inženiring v prvih desetih mesecih kažejo, da bodo rezultati pozitivni tudi v celem lanskem letu in da bodo vsi skladi pokriti. Tako naj bi znašal celotni prihodek 713 milijonov din, dohodek 430 milijonov, akumulacije pa bo za 31 milijonov. Povzetek pripomb na srednjeročni plan 90 je podala direktorica APS Zora Vehovčeva. Pripombe je poslalo 9 tozdov, največ pa jih je bilo na račun investicij. Delegati so se seznanili s predlogom konference direktorjev, ki je bila 23. decembra in kjer je bil predložen predlog samoupravnega sporazuma za združevanje sredstev za Strojno prometni obrat za leto 1987. tozdi naj bi zanj združili okoli 500 milijonov din. Delegati so opozorili tudi na težave pri predvidevanju investicij v srednjeročnem planu 90. Za vsako investicijo bo sklenjen samoupravni sporazum, odvisno od interesa ali na nivoju delovne organizacije ali pa na nivoju tozdov. V razpravi o pripombah na srednjeročni plan 90 za DSSS sp spregovorili o delovnem programu Raču-novodsko-inštruktažne službe in o predloženem programu službe za AOP ter o organizaciji Tehnične službe. Pri obravnavi pripomb na srednjeročni plan 90 tozda Inženiring so največ pozornosti namenili reorganizaciji centralnega skladišča, kjer se bo opravila inventura in razprodal material, kot varnostna zaloga pa naj bi ostal cement. Ker zamujamo z osnutkom gospodarskega načrta 87 DSSS in tozda Inženiring, so delegati sprejeli sklep, da naj do 16. januarja 1987 strokovne službe pripravijo osnutek GN 87 DSSS, tozda Inženiring, Interne banke, UDD Ljubljana in Počitniških domov. Na koncu seje je odbor še verificiral sklep konference direktorjev o vrednosti akontacijske točke, ki znaša od 1. januarja 1987 3,00 din. Naslednja seja Odbora za načrtovanje in razporejanje dohodka bo 29. januarja. M. M. Zaradi neugodnih vremenskih razmer Preložena seja odbora za investicije Drugo sejo odbora za investicije, ki bi morala biti 16. januarja v prostorih Delovne skupnosti skupnih služb so morali zaradi neugodnih vremenskih razmer preložiti. Delegati iz bolj oddaljenih tozdov namreč ne bi mogli pravočasno priti v Ljubljano. Seja odbora bo tako 28. januarja ob 9.30 v prostorih DSSS. Delegati bodo na njej pregledali uresničitev sklepov pretekle seje odbora, razpravljali o srednjeročnih naložbah in aktivnostih delovne organizacije, obravnavali samoupravne sporazume o združenju v tozdu SPO, se seznanili s potekom aktivnosti investicije »Industrijski tir„Gradis na območju OGP Ljubljana« ter obravnavali plan nabav DSSS za leto 1987. . VAAAAAN 1., konstitutivna seja odbora za informacije Naše glasilo še bolje približati delavcem 24. decembra je v prostorih DSSS potekala 14. redna seja uredniškega 0 bora Gradisovega vestnika in hkrati l.,konstututivna seja novega odbora informacije G1P Gradis. Člani odbora so na začetku seje za predsedn* # izvolili Srečka Friša iz Kovinskih obratov Maribor, se seznanili s P',r,,c o delu za lansko leto in sprejeli plan za letošnje leto. Osrednja točka bila namenjena uredniški politiki in vsebinski zasnovi Gradisovega vest v letu 1987. najširši krog delavcev lahko vpllvS na njegovo usmeritev. d V razpravi so delegatk p(,tr , tako usmeritev glasila, poudari1 so, da je potrebno tudi širšo jkaj prav na tem področju naj bi imele naše organizacije najbolj realne Složnosti za dolgoročnejši prodor na to sicer izredno zahtevno tržišče. Srečanja se je udeležil tudi Gradis v okviru strojegradnje, ki jo je predstavil tozd Inženiring — Sektor za Industrijo. Gradisova ponudba je '.mela ugoden odziv, vzpostavljena Je bila vrsta novih poslovnih stikov 'n nakazane so bile poti za bodoče Sodelovanje. V razgovoru z Gradisovim predstavnikom na Ministrstvu za industrijo in trgovino, je generalni direktor dr. Akram Karmoul ponudil sodelovanje ter obljubil, da bo osebno Posredoval naše ponudbe preko Jordanske gospodarske zbornice vsem zainteresiranim. Gradis na investicijskem področju ni bil prisoten, medtem ko so mli poleg SCT-ja, ki zaključuje projekt izgradnje obvoznice in icanali- *acije v mestu Zarqi blizu Amana, z tanjšimi in kratkoročnimi posli prisotni še Energoinvest, Partizanski Pot, Pobeda, Keramika, Minel in ^aftagas. Naš nastop je bil utemeljen, saj, s°t je ob vrnitvi povedal podpredsednik Gospodarske zbornice Slo-Venije Dolfe Vojsk, si jordansko gospodarstvo često povsem napačno Podstavljamo. Jordanija se uvršča 'ded gospodarsko in politično najstabilnejše arabske države. Gre za • O dolgoročnih možnostih sodelovanja z Jordanijo govorijo še naslednja dejstva: ugodno poslovno in naložbeno okolje, družbenopolitična in gospodarska stabilnost, pomemben geo-strateški položaj' med državami Orienta ter azijskim, evropskim in afriškim kontinentom, razvita prometna infrastruktura, razvit bančni in zavarovalni sistem, dve industrijski in tri prostocarinske cone, ugodnosti za tuje investitorje, neomejen vnos in iznos sicer konvertibilnega jordanskega dinarja. Pomembno je dejstvo, da kapital za utemeljen projekt ne predstavlja težavo, od nas pa pričakujejo predvsem KNOW-HOW in moderno tehnologijo, ki je lahko tudi tujega izvora. rednega plačnika, jordanski dinar so letos v primerjavi z ameriškim dolarjem ojačali za 15 odstotkov, inflacija pa je v zadnjih letih manjša za 3 odstotke, letos celo okrog 1 odstotek. Seveda pa od jugoslovanskih partnerjev pričakujejo kakovostne izdelke po konkurenčnih cenah. Marjan Rogel Kljub mrazu je na gradbišču jeklarne 2 na Jesenicah precej živahno______________________________________ 1. februarja — vroče testiranje elektropeči, 1. maja—otvoritev jeklarne 2 na Jesenicah Delavci Gradisa uspešno končujejo še eno veliko nalogo — gradijo nove jeklarne 2 na Jesenicah, brez katere ne bi bil možen nadaljnji razvoj črne metalurgije v Sloveniji. Jeklarna 2 pomeni zamenjavo zastarelega proizvodnega postopka v Siemens- Martinovih pečeh s sodobnim načinom pridobivanja jekla v elektro pečeh. V Sloveniji je jeseniška železarna laže konti liva konec marca, edina, ki še uporablja Martinovke. Vse so to razlogi na osnovi katerih Takšno prodobivanje jekla ni go- je bilo med investitorjem in vsemi spodarno, saj je jeklo približno za 30 izvajalci del dogovorjeno, da bo odstotkov dražje od tistega iz elek- otvoritev jeklarne 2 na Jesenicah l. tro peči, na trgu pa ima seveda maja. enako ceno. V novi jeklarni bodo Naše delo je ocenil tudi vodja pre- lahko izdelali 210.000 ton kako- jekta jeklarne 2 s strani Železarne vestnega jekla in porabili okrog 60 • Jesenice Emil Ažman, ki meni, da so odstotkov manj energije. Tehnolo- gradbena dela v zadnjem obdobju gija je tako pripravljena, da bo po- tekla dobro in da je Gradis s svojimi menila velik prispevek k izboljšanju podizvajalci v najmanjši možni meri in varovanju okolja. motil izvajanje montažne konstruk- Do 1. februarja, ko je predvideno cije in tehnološke opreme, vroče testiranje elektro peči, morajo Da je Gradis od vsega začetka z delavci tozda GE Jesenice opraviti vso resnostjo vzel gradnjo jeseniške še nekaj manjših del: dokončati mo- jeklarne 2 pove tudi podatek, da so rajo podest na višini osmih metrov, toni delali tudi med vsemi prazniki, komandni prostor za tehtnico in vključno z 29. novembrom. Priprav-oblogo fasade na vzhodu in zahodu Uenj so bili tudi na delo med novo-glavne proizvodne hale. letnimi prazniki, če bi bilo treba. Po 1. februarju pa bodo gradbe- vendar je bilo prej toliko opravije-nikom preostala le še nekatera nega, da so lahko, v skladu z letnim manjša dela, ki niso v neposredni po- delovnim planom, končali z delom vezavi s proizvodnjo jekla. Zato pa 26. decembra. Na gradbišču je bodo polne roke dela imeli dobavi- ostala le skupina desetih delavcev, ki telji in montažerji manjkajoče so še 27., 28., 29. in 30. decembra, strojne opreme. Gre predvsem za postavljali fasadne odre. konti liv (naprava za kontinuirano Zaradi inflacije, ki je veliko višja, vlivanje jekla) in napravo za vaku- kot so predvidevali, se je končna miranje jekla. Zadnji korigifani vrednost jeklarne 2 zvišala na skoraj terminski plan, ki ga je izdelal 70 milijard dinarjev, od katerih je za Rudis, kot glavni dobavitelj domače 14 milijard interkalarnih obresti, opreme, predvideva zaključek mon- Cveto Pavlin Jeklarna 2 na Jesenicah je največja slovenska naložba v tem srednjeročnem obdobju Pogled v notranjost območnega centra vodenja Dravskih elektrarn Svečano na Dravi v Mariboru Prenova HE Fala in začetek obratovanja območnega centra vodenja Decembra lani je predsednik republiškega komiteja za energetiko Pavel Kunc, na slovesnosti pri hidroelektrarni Fala, vzidal ploščo s katere je razvidno, da bodo HE Falo skoraj v celoti prenovili. Istega dne je začel poskusno obratovati območni center vodenja Dravskih elektrarn pri HE Mariborski otok. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Gradisa, saj je območni center vodenja zgradil tozd GE Maribor, prenovo Fale pa bo opravil tozd GE Nizke gradnje Maribor. HE Fala je najstarejša elektrarna na Dravi, saj je bila zgrajena ob koncu prve svetovne vojne. Njeni agregati so bili že dodobra dotrajani, zastareli in niso zagotavljali več varnega dela. Prenova obsega vgraditev dveh agregatov po 20 MW in njuno povezavo z 10 kV kabli na obstoječe stikališče, zamenjavo dosedanjih transformatorjev z ustreznejšo opremo v pretočnih poljih, gradbeno sanacijo obstoječe pregrade in stare strojnice ter čiščenje struge v spodnji Vodi. Po končani prenovi računajo, da bo HE Fala dajala, pri normalnih vodnih dotokih, okoli 260 milijonov kilovatnih ur letno. To bo za 20 odstotkov več kot doslej, predvsem zaradi nekoliko večje instalirane moči in zaradi boljših izkoristkov novih turbin. Na slovesnosti Je Pavel Kunc poudaril, da je energetska politika Slovenije v tem srednjeročnem programu in tudi v prihodnje usmerjena v gradnjo hidroelektrarn, v sovlaganja v termoenergetske objekte v drugih republikah in v naložbe, ki bodo energetsko gledano pomenile večjo stopnjo zaščite okolja. Po vzidavi plošče v HE Fala so se gostje odpravili do območnega centra vodenja Dravskih elektrarn na drugi strani Drave. Sodobno zasnovana zgradba dobi pravo veljavo šele z ogledom notranjosti, kjer bodo usklajevali delo osmih elektrarn na Dravi, ki letno proizvedejo 3 milijarde kilovatnih ur elektrike in 12 transformatorskih postaj.' Z novim centrom vodenja Dravskih elektrarn bodo dosegli pove- čano obratovalno varnost, izboljšanje obratovalnih karakteristik ve-rigp elektrarn in izboljšanje pogojev dela. Za obratovanje sistema je doslej skrbelo 170 delavcev v enem turnusu, ob koncu tega srednjeročnega obdobja (leto 1990) pa bo ta dela opravljalo le še okoli 20 delav-. cev. Učinki bodo tudi v povečani proizvodnji, ki bo rezultat optimalnejše izrabe vode v pretočni akumulaciji in optimalnejšega angažiranja agregatov v elektrarnah. V vsej verigi elektrarn na Dravi bo proizvodnja zaradi tega večja za en dostotek, kar pomeni dodatnih 25 do 30 milijonov kilovatnih ur letno. F. Š., C. P. Predsednik republiškega komiteja za energetiko Pavel Kunc je v HE Fala vzidal ploščo in s tem naznanil pričetek prenove elektrarne, ki je bila zgrajena ob koncu prve svetovne vojne 3. redna — letna seja konference OO ZS Gradisa Zmanjšati število bolniških izostankov Na začetku tretje redne in obenem letne seje, ki je potekala 11. decembra lani v prostorih DSSS, so delegati konference OO ZS GIP Gradis samokri' tično spregovorili o delu konference po konstitutivni seji, ki je bila decembra leta 1985. Razpravljali so o vlogi sindikata pri vključevanju Nigrada v Nizke gradnje, ter o lem, da konferenca ni posvečala dovolj pozornosti rezultatom poslovanja v tujini. Alojz Hraščanec, predsednik stalne problemske konference OO ZK GIP Gradis, pa je dejal, da je poročilo o delu konference OO ZS realno in da dobro nakazuje pro- . bleme, s katerimi se sooča sindikat. V razpravi so posvetili več pozornosti osebnim dohodkom in menili, da bi bilo potrebno povečati osnovo osebnih dohodkov. Predstavnik Obrata gradbenih polizdelkov je opozoril na nižje dohodke njihovih delavcev, ker v nasprotju z gradbenimi tozdi nimajo dodatkov, predvsem terenskih in nočitvenih. Delegat Kovinskih obratov iz Maribora je opozoril na preveliko fluk-tuacijo delovne sile in na slab odziv na razpise, kar je posledica nizkih osebnih dohodkov, s tem pa imajo težave ne le Kovinski obrati, temveč celoten Gradis. Spregovorili so tudi o povečanju bolniških izostankov v zadnjih mesecih, predvsem po tistem, ko tudi pri izostankih, ki trajajo več kot 30 dni, plačujejo nadomestila delovne organizacije. Zato so ponekod uvedli stimulacije na prisotnost pn delu, kar pa ni pošteno do tistih, k> so zares bolni. Da bi rešili to težavo, bi bilo potrebno redvsem odpraviti lažno solidarnost delavcev. Oceno poslovanja DO Gradis j6 podal^tov. Vehovčeva, ki je povedala, da po prvih ocenah izgube * * * * v Gradisu ne bo, mogoče le nekaj težav v posameznih tozdih, ki bi zato manj napolnili poslovne sklade, kot je predvideno. Delegati so še potrdili poročilo 0 realizaciji finančnega plana za let° 1986 in sprejeli finančni plan za letos ter spregovorili o bodočem delovanju Konference osnovnih organizacij sindikata. Zbrane predstavnike sindikata Je pozdravil še podpredsednik občinskega sveta zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje tov. Lukman. M. M- Nadaljevanje s 1. str. Mandat... se izteka plansko dejavnost, za industrijsko dejavnost ter za splošno-kadrovsko in samoupravno-informativno dejavnost). Na pobudo sedanjega predsednika poslovodnega odbora, Franca Kositra, je delavski svet sprejel tudi sklep o začetku postopka spreminjanja statuta in samoupravnega sporazuma o združitvi tozdov v GIP Gradis in sicer tistega dela, ki govori o številu podpresednikov poslovodnega odbora. Le-teh naj bi bilo po novem od. tri do največ pet, zadolženi pa bili za proizvodno, ekonom-sko-gospodarsko in razvojno področje. Imenovana je bila tudi razpisna komisija v kateri so: Janez Vbdopi-vec — predsednik konference OO ZS Gradisa, Alenka Rojnik — GE Celje, Vinko Damjan — Gradbena operativa Ljubljana kot delegata delavskega sveta DO, Janez Raušl — Kovinski obrati Maribor in dva zunanja člana, ki ju je določila občina Ljubljana Moste-Polje, Leopold Jager in Vesna Juvan-Gotovac. Srednjeročna plana Gradisa in DSSS sta se rojevala dve leti. V tem času so bili pripravljeni skupni temelji, osnutka in na osnovi široke razprave in številnih pripomb tudi predloga, ki sta bila v končni fazi usklajena na zadnji seji odbora za načrtovanje in delitev dohodka. Zat° je delavski svet DO dal predlog srednjeročnega plana Gradisa v sprejem tozdom in delovnim skupnostim. Le-ti ga morajft do 28. bruarja potrditi na sejah svojih delavskih svetov. Srednjeročni plan za DSSS sprejme delavski svet DSS->-Rok je 28. februar. Podani so bili tudi rezultati posl0! vanja naših delovnih enot v tujin' (ZR Nemčija, Irak in Kuwait) za devet mesecev lanskega leta. Med' tem ko sta delovni enoti ZR Nel” čija in Irak poslovali pozitivno, sib^ v Kuwaitu pridelali izgubo, ki je devetih mesecih lanskega leta zna^ šala 2.415.447 dolarjev. Ob up0^ vanju boljšega poslovnega rezulj3 v Iraku in predvsem ZR Nemčiji- L znašala komulativna izguba 607.1 dolarjev. . . :|o Glede poslovanja v tujini je p*, sklenjeno, da je treba do zaklj0^ nega računa za tujino, ki ga obra navamo vedno nekaj mesecev z zaključnim računom za domoviu ' pripraviti analizo vzrokov za izgub ' predvsem za oba projekta v KuWa tu. c. p. O razmerah v Kovinskih obratih so spregovorili člani najožjega vodstva ®*da — od leve: Jože Čad, Lado Lesjak, Tončka Pleš ec, Jože Plazar in Jože *'epše, direktor Eden od novejših izdelkov Kovinskih obratov — stroj za izdelavo zahtevnejših betonskih izdelkov Kovinski obrati Ljubljana — kdaj svetlejše perspektive Le združeni smo močnejši in učinkovitejši Izboljšanje položaja gradbeništva v par zadnjih letih je nekoliko pripomo-5'° tudi k večji angažiranosti in boljšim poslovnim rezultatom v kovinski industriji, ki dela gradbeno mehanizacijo. To lahko sodimo po rezultatih pozvanja v KO Ljubljana po prvih devetih mesecih in po predvidevanju za 10 lansko leto. Da pa kriza še vedno traja, je razvidno iz tega, da jugoslo-unska gradbena podjetja potrebujejo okoli 15 odstotkov betonarn od števi-™ ga je predvideval srednjeročni plan. , V Kovinskih obratih Ljubljana so ansko leto uresničevali naloge, do-°Cene s sanacijskim programom, ezultati pa so bili skoraj v vseh ele-^ntih boljši kot v letu 1985. Kljub etnu, da je bil začetek leta težak so . Približali gospodarskemu načrtu bili zadovoljni z rezultati v treh etriinah leta. Akumulacije sicer še v'so ustvarili dovolj, so pa pokrili Se obveznosti, posebej obresti, ki so j^jvečje breme tozda, če teh ne bi . u°> bi imeli celo zelo dobre rezulta-e> vendar kredite potrebujejo, ker e morejo sami financirat vseh pro-Staniov. . Poslovni rezultati v letu 1985 so 'j' slabši zaradi zapore investicijah del, lani je bilo že boljše. Uspe-j11 Pri pridobivanju večjih del so bili ,ezultat zavzemanja celotnega kosiva, dovolj dela imajo že sedaj zagotovljenega najmanj do meseca I^ja.K boljšim rezultatom so pričevale tudi vzporedne dejavnosti, kovnjakov. Eden od vzrokov so nizki osebni dohodki, v primerjavi z ostalo kovinsko industrijo, ker mo-rajospoštovati merila, ki so veljavna za gradbena podjetja. Gradbeniki si 'lahko pomagajo npr. s terenskimi dohodki, gradbena kovinska industrija pa ne. Zanimanje za delo v Kovinskih obratih pa je manjše tudi zaradi lokacije tozda, so le precej oddaljeni od centra mesta. Pomagajo si tako, da se povezujejo s šolami kovinarske stroke, tako da lahko učenci delajo v tozdu med počitnicami tudi po dva meseca, če želijo. To je najboljši način, da si pridobijo nove kadre. Največje težave pa imajo s pridobivanjem delavcev z višjo in visoko izobrazbo, čeprav tudi tem med šolanjem nudijo štipendijo. V načrtu imajo tudi nadaljevanje programa procesnega upravljanja dosedanjih betonskih baz, kar lahko , _____, ponudijo tudi že kupcem. Menijo, ■ot je servisna za stroje Wacker in da je njihova rešitev cenovno in po T°vna, ki sta izredno produktivni uporabi strojne opreme dovolj zakadi manjše režije. Pri večini proi- nimiva. K razmahu procesnega , ““i manjše iczijc. rn večini proi- nimiva. iv razmanu procesnega tv°dnje pa je ovira do boljših rez ul- upravljanjabetonarn bo pripomogel dolgi proizvodni ciklusi, ozi~ turi« nn\/ 7oizAn z-* Kajahh h aoi« |0lha dobavni roki, čeprav se trudi- ,0’ da bi jih skrajšali. Bremenijo jih še velike zaloge, er,dar potrebujejo v proizvodnem °cesu okoli 9000 sestavnih ele-?entov, tako da jih je težko zmanj-ah- Tako imajo težave tudi s skla-č^enjem, ročno obdelavo podat-,°v. oziroma nadzor nad temi iz-c**d skoraj ni več možen, zato si č^eravajo omisliti računalniško °denje teh podatkov. |. Bazen zoženega tržišča imajo ve-vlfe težave tudi s kadri —tako zaradi ehke fluktuacije delavcev kot s prilivanjem novih, predvsem stro- tudi nov zakon o betonu, ki določa pripravo betona v betonarni. Procesna tehnika Kovinskih obratov omogoča registracijo in priključitev na večji računalniški sistem že na tej razvojni stopnji. Nadaljnja pozornost pa bo posvečena indikatorjem doziranja in merilnim indikatorjem za dokončno procesno vodenje. V nasprotju z ostalimi delovnimi organizacijami je ta izdelek rezultat njihovega lastnega dela. Računalniško voden mešalec betona, ki je bil narejen za hidroenergetske objekte, bodo letos poslali na preizkušanje v tujino, tako da ga bodo po potrebi lahko še dopolnili. Svojo perspektivo vidijo v Kovinskih obratih še na enem področju — td je v lesnem in komunalnem programu, ali kot ga tudi imenujemo ekološko-komunalni in briketimi program. Tako v povezavi z Birojem za lesno industrijo in gozdarsko fakulteto razvijajo drobilnik za lesne odpadke in stiskalnico za brikete, ki so jo že poslali na preizkus v LIP Bled in bo zamenjava za dosedaj uvožene stiskalnice. Ker so lesni briketi kvalitetno gorivo, ki zelo malo onesnažuje okolje, imajo na tem področju veliko možnosti uspeha. Sedaj je večina proizvodnje namenjena zahtevam posameznih kupcev, želijo pa si, da bi bila vsaj polovica proizvodnje standardizirane. Program bodo še širili, ker se ni dobro ozko vezati na en sam proizvod. V okviru Gradisa dosegajo okoli 11 odstotkov celotnega prihodka, 95 odstotkov njihove proizvodnje pa je namenjeno gradbeništvu. Večja pozornost bo posvečena tudi izvozu, cilj jim je, da z njim dosežejo vsaj 20 odstotkov celotnega prihodka. Kljub temu, da so izgledi za letos kar dobri, se zavedajo, da jim ne bo lahko glede na pogoje gospodarjenja, napovedane ukrepe zvezne vlade in inflacijo, še posebej, ker je gospodarstvo že tako preobremenjeno s prispevki. Za bolj uspešno delo v Gradisu bo po mnenju Jožeta Repšeta, direktorja KO Ljubljana potrebno urediti odnose znotraj delovne' organizacije, ker smo si največji sovražniki mi • sami. Gradis pa je treba spoštovati in ta odnos prenašati tudi na mlade. »Nihče ne more biti sam, osamljen, tozdi so vami le, če so združeni. Zahvaljujemo se DO Gradis, celemu kolektivu za dosedanjo pomoč. Uspehi pa nas ne smejo uspavati, ampak vzpodbuditi k bo-lješmu delu, uvajanju sodobnejše tehnologije in k boljšemu standardu vseh zaposlenih«, je za konec dodal tov. Repše. M. M. Ob izplačilu 15. februarja Vrednost točke 3 dinarje Glede ocenjenih rezultatov poslovanja za lansko leto, angažiranosti in obetov za prvih nekaj mesecev letošnjega leta ter glede na gibanja v širši družbi, smo se v Gradisu ponovno od- ločili za dvig akontacijske vrednosti težke. Pobuda je bila dana na konferenci direktorjev, verificiral pa jo je odbor za načrtovanje in razporejanje dohodka ter dal v sprejem delavskim svetom tozdov in delovnih skupnosti. Tako znaša akontacijska vrednost točke (AVT) od 1. januarja letos 3 dinarje. Povečanje znaša v primerjavi z decembrom lani za 20 odstotkov in v primerjavi z lanskim januarjem pa za 150 odstotkov. C. P. ■********************************************m Na otvoritvi je bila prikazana tudi maketa mostu, za katerega so projekte pripravili v našem mariborskem Biroju za projektiranje Začeli smo graditi še en most v Ljubljani Most čez Gruberjev kanal Lansko leto se je Gradis močneje vključil v gradnjo mostov v Ljubljani. Poleg največjega mostu čez Mali graben, ki sodi v projekt južne obvoznice, mostu v Fužinah in brvi za pešce v stanovanjski soseski Nove Fužine, je bil 8. decembra položen temeljni kamen za most čez Gruberjev prekop. Most bo stal ob priključku Hra-deckega ceste na Litijsko cesto in bo predstavljal neposredno povezavo stanovalcev nove soseske Štepanj-sko naselje in naselij Hrušica, Bizovik, Dobrunje, Zadvor in Sostro s središčem Ljubljane. Na slovesni otvoritvi ob začetku del so se zbrali številni predstavniki občine Ljubljana Moste-Polje, družbenopolitičnih organizacij, investitorja in izvajalcev del ter predstavniki mesta Ljubljane. Ob zaključku otvoritve je spregovoril tudi predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Ivan Samec in zaželel graditeljem kar največ uspehov in seveda dokončanje objekta v dogovorjenem roku. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Ivan Samec je graditeljem mostu čez Gruberjev kanal zaželel kar največ uspehov Kljub izredno težkim pogojem je bilo delo opravljeno pravočasno Nova peč v Rušah že obratuje 8. januarja so v Tovarni dušika Ruše svečano predali namenu sodobno elektropeč za proizvodnjo ferokroma, ki bo imela zmogljivost 12 tisoč ton letno. To hkrati pomeni kar za polovico večjo proizvodnjo kot do sedaj. O naporni gradnji, gradbena dela so opravili delavci mariborske gradbene enote, smo v našem glasilu že poročali. Verjeli smo njihovim obljubam, da bodo dela opravili v roku, tako da so lahko monterji Klemosa, IMP ter EM tudi opravili svoje delo. Pogoji v katerih so delali, so bili resn-čno težavni. Prah in velika vročina, delali sta obe sosednje peči, sta bila največja ovira. Nova elektropeč je .priključena na obstoječe filtre, ki čistijo dimne pline. Na svečanosti je ob otvoritvi spregovoril tudi predsednik MK ZKS Maribor Rafael Razped, ki je med drugim izrazil Vso priznanje izvajalcem del, ki jim je uspelo v tako kratkem času, štirih mesecih, opraviti vsa dela. Naložba je stala dve milijardi dinarjev, gradbenih del pa je bilo za dvesto milijonov dinarjev. Besedilo: Franjo Štromajer Sneženje je začasno ustavilo gradnjo KTL-obrat potiskane embalaže Pet mesecev je potekalo od dne, ko je bil 11. avgusta lani položen temeljni kamen s katerim je bil označen začetek gradnje novega obrata potiskane embalaže, ki predstavlja največjo naložbo Kartonažne tovarne Ljubljana (KTL) v tem srednjeročnem obdobju. Potem, ko je do novega leta delo lep« napredovalo, je takoj po novem letu, zaradi izrednega mraza zastalo in bilo sredi januarja ustavljeno, saj je zapadlo en meter snega, delavci Gradbene operative Ljubljana pa so odšli na dopust do 2. februarja. Nov obrat potiskane embalaže predstavlja zametek nadaljnjega razvoja Kartonažne tovarne Ljubljana. Sedaj je v gradnji prva faza, drugo fazo pa bo predstavljala gradnja proizvodne hale za kaširano embalažo. V tej prvi fazi bo zgrajen objekt v tlorisni izmeri 110 x 60 metrov, ki je sestavljen iz proizvodne hale dimenzij 110 x 50 metrov in aneksta dimenzij 110 x 10 metrov. Proizvodna hala je narejena v armiranobetonski konstrukciji po sistemu Gradis — GH 5 Velo z osnovnim rastrom 25 x 10 metrov. Hala je ob srednji diletaciji z zidom predeljena v dva sektorja. Ima predpisane stalne klimatske pogoje (temperatura 20 stoponj Celzija in 50—55 odstotna relativna vlažnost), ki jih pogojuje tehnološki postopek. Tla, strop ter obodni zidovi bodo zato dodatno toplotno izolirani. Finalni tlaki bodo iz epoksidnih smol. N a zahodni strani proizvodne hale je aneks, trietažni objekt zasnovan v klasični, na mestu liti armiranobetonski konstrukciji, ki je z diletacijo ločena od proizvodne dvorane. Aneks je delno podkleten. V kletis0 naslednji prostori: zaklonišče za 200 oseb, jedilnica z razdeljevalno kuhinjo za 150 oseb v eni izmeni, garderobe in sanitarije, skladišče papirja, arhiv, strojnica itd. Novi"prostori za potiskano amba-lažo Kartonažne tovarne Ljubljana bodo zagotavljali boljše delovne, proizvodne, transportne, tehnološke in skladiščne pogoje, kar bo omogočilo 30-odstotno povečanje proizvodnje in zmanjšanje »škarta« za 5 odstotkov. C. P- Sneg jeza nekaj časa onemogočil nadaljevanje gradnje obrata potiskane e1*1' balaže Kartonažne tovarne Ljubljana Nadaljevanje s 1. str. Pohvala graditeljem sanih več kot 20 pogodb s tujimi firmami, nemali delež pri tem pa imajo tudi domače delovne organizacije kot so mariborska Hidromontaža, štorska Železarna in druge. Veliko težav jim povzročata inflacija in hitra rast cen, vendar bodo skušali tudi to nekako prebroditi. Veliko dela imajo tudi pri mariborskem Projektu in ljubljanskem IBT, ki projektirata gradbene objekte, skoraj vse instalacije in infrastrukturo. Dušana Šinogoja je po ogledu gradbišča zanimal predvsem problem električne energije, ki je v sedanjem času zelo pereč. Načrtovana letna amortizacija po modernizaciji naj bi znašala 3,6 milijarde dinarjev, ob tem pa je Franceta Popita zanimalo ali je umestno vlagati toliko denarja v posodobitev. Pa tudi, kaj bo z delavci v opuščenih obratih. Tudi na to so imeli domačini odgovor. S tem, da bodo več proizvaja-li, bodo več tudi izvažaži. O tem, da bi nastal višek delovne sile, niti ne razmišljajo, saj bodo celo potrebovali nove kadre. Takrat, ko bodo v novi elektrolizi zagorele peči, bodo v starih obratih pričeli proizvodnjo posebne glinice in izdelkov silikatne kemije. V prihodnosti bodo prenehal' osnaževati okolje z rdečim blatom; Boksit nameravajo uvažati, v luk* Koper pa bodo postavili svoje skla- j d išče in transportne naprave. PraVj' jo, da je tako ekonomičneje. P(r pravljenj pa so se tudi pogovarjati z elektrogospodarstvom, ki je ta časv težavah. Tudi gostje so se pohvalno izrazi11 o dosedanji gradnji, saj bi vsak zamujen dan prinesel še dodatne v6' like stroške. Franjo Štromaj6f ... i m ^nains snegom prebogata zima je nekoliko ustavila gradnjo Kompas ho- !jibnem pri Bledu bo 120 ležišč Gradimo hotel Kompas J'«« mesecih bodo delavci naših tozdov iz Jesenic in Celja v Ribnem B'edu zgraditi nov hotel. Investitorje Kompas, ki bo tako pridobil 120 le-c v 60 dvoposteljnih sobah. I 8Gradnja se je pričela 2. oktobra da '■ Gb izkopu je bilo ugotovljeno, (Ja l « j o - t — ■ ‘j —") ■ 00 treba zaradi slabe nosilnosti L ,ZVršiti temeljnje na pilotih. odp,a je bilo 5000 kubičnih metrov, 1 katerih je bilo 40 odstotkov dote 'Itte skale in 60 odstotkov ilovi- Ci P°iasnil vodja sektorja Edi rkar. j Globoko temeljenje na pilotih je V edel ljubljanski Geološki zavod. Vn VJLU1U5M Z.CIVUU. <5 ef|°silna tla je bilo treba postaviti ij0 Ptlotov, ki segajo v globino od 4 1, ’...-T i*y. 1 metrov. Temeljenje je bilo '■ rSeno s piloti profila 100 in 125, o pivjiua IVU lil 1ZJ, H)jJe Samo gradnjo podražilo za 56 0pr.°nov dinarjev. Vse to /je bilo dinarjev. davljeno v mesecu dni, do začetka deperr,t>ra. Geološki zavod pa je hl^di med prazniki, za Dan re Zaradi spremembe načina temeljenje se je gradnja podaljšala za mesec dni, kar je priznal tudi investitor, tako da je sedaj rok za končanje gradnje konec junija. Kompasov hotel Ribno je objekt, ki bo imel klet, pritličje, dve nadstropji in mansardo, s skupno kapaciteto 120 ležišč. V pritličju bosta kuhinja in restavracija, v kleti pa bo poleg skladišč in toplotne postaje tudi disco club. Gradnja'hotela je prevzeta po sistemu funkcionalnega ključa v predračunski vrednosti milijarde in 50 milijonov dinarjev. V to ceno je všteta tudi gradnja štirih tenis igrišč, zunanja ureditev okrog hotela, gradnja kanalizacije v dolžini 700 metrov in gradnja čistilne naprave. C. Pavlin So **8odne vremenske razmere — obilica snega in zelo nizke temperature — | ^prečile kooperantom da bi prekriti streho dvorišča proti Titovi cesti S%Ar7KAATA/%A(VWVWVVA/^ArVVWW/l^yWWWV\AAA^AWA/WWV,VW S Novice iz »totega konca« Izjemno nizke temperature, la so takoj po novem letu zajele naše kraje, niso prizanesle tudi gradbenikom. Na mariborskih Gradisovih gradbiščih je tako delo za nekaj časa ohromelo, delali so lahko le tam kjer so delati v zaprtih prostorih. Temperature, tam okoli petnajst do dvajset stopinj Celzija pod ničlo, so onemogočale skoraj vsakršno delo. Seveda bo potrebno pač spomladi nadoknaditi zamujen čas, kajti delo mora biti v roku končano. • • • Pred iztekom starega leta sov Selnici predali investitorju dva stanovanjska bloka. V vsakem je 12 stanovanj, pričeli pa so jih graditi v avgustu oziroma v septembru lanskega leta. Za oba bloka so gradisovci porabili le 78 delovnih dni, kar je svojevrsten rekord, saj je bilo potrebno izkopati 330 kubičnih metrov izkopov, vgraditi 750 kubičnih metrov betona, 75 ton armature, 720 kubnih metrov opečnih zidov ter postaviti okoli 900 kvadratnih metrov strešne konstrukcije. e e e Pred in po novoletnimi prazniki se je čutilo v gradbeni enoti Maribor nekako zatišje v delu komisij in delegacij. Te dneve pa so ponovno pričele z deti, saj se je nabralo kar dovolj zadev, katere je potrebno sproti reševati. Z deti komisij in delegacij ter drugimi organi so v tozdu zadovoljni, saj se zavedajo eni kot drugi, da brez tega pač ne gre. Se pa je v samem delu precej spremenilo. Sestankov je manj, ti pa so bolje pripravljeni. S tem se je samoupravljanje samo še bolj utrdilo med delavci, kjer ne zapravljamo več toliko dragocenega časa. Med najbolj dejavnimi je deleagdja, ki zastopa tozd v centralnem delavskem svetu Gradisa, ker se zavedajo, da se na tem mestu sprejemajo odločilni sklepi. • • e Pri gradnji Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru ta čas ni posebnih gradbenih težav, težave pa ima vodstvo gradbišča s svojimi gradbiščnimi barakami. Pa ne zato, da bi se jim pod težo snega podirale, ampak zaradi lokacije. Po sklepu komiteja za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine-Maribor Rotovž bi jih naj iz sedanje lokacije v Miklošičevi ulici preselili nikamor drugam kot naravnost v sosednji Slomškov park. S tem pa se ne strinjata mariborska Florina ter Zavod za spomeniško varstvo. Kdo bo v tem nesmislu močnejši se še ne ve, je pa to dokaz več, kako mačehovsko se obnašamo do mestnih pluč, ki potrebujejo nekaj deset let da se oblikujejo v lep park. < > Štrof < Poslovno-trgovski center na Kraigherjevem trgu V maju lepši center Ljubljane Predvidoma v maju bodo delavci Gradbene operative Ljubljana predali uporabnikom trgovsko-poslovno stavbo na Kraigherjevem trgu (prej ploščad Borisa Kraigherja) v središču mesta. Gradbena dela so praktično že končana, ostalo jih je le še za 3 do 4 odstotke vrednosti, medtem ko je potrebno narediti še za 10 do 20 odstotkov obrtniških in inštalatrskih del. Stavba je. že zaprta in ogrevana, tako da lahko kooperanti, najpomembnejši je IMP, izvajajo finalna obrtniška dela, kot so tlaki, stropi, pleskarska opravila, dela v strojnici. Imajo pa težave s podjetjem Mineral, ki kasni z oblogami ker nima dovolj polagalcev, pa tudi IMP še nima vseh projektov, ti so prihajali včasih tudi do sedem mesecev prepozno. V februarju bodo pričeli s tehničnimi pregledi tega velikega objekta, ki ima 45 tisoč kvadratnih metrov grobih površin in 28 tisoč uporabnih in to brez prehodov. Postavljena je tudi že »piramida«, konica na vrhu stavbe, žerjav pa so pred kratkim lahko podrli. Podhod Ajdovščina so že povezali s prvo kletno etažo, postopoma pa bodo pričeli odstranjevati ograjo okoli delovišča, ki že skoraj devet let kazi podobo Ljubljane. Gradis je v začetku nameraval obdržati dve etaži v tej stavbi, vendar jih je sedaj prodal, ker ni bilo pravega zanimanja za njeno uporabo. Škoda, reprezentančni prostori v centru mesta gotovo ne bi škodovali ugledu podjetja. M. M. 8 — GRADISOV VESTNIK V Gradisu bomo tudi v letu 1987 nadaljevali z izobraževanjem že zaposlenih lastnih kadrov. Na osnovi dejanskih potreb tozdov in delovnih skupnosti po izobraževanju v letu 1987 je bil pripravljen program izobraževanja za leto 1987. Ta program je bil podrobno analiziran in korigiran na Odboru za kadrovanje in izobraževanje 18. decembra 1986 in na konferenci kadrovskih delavcev istega dne. V letu 1987 planiramo sledeče izobraževalne akcije: 1. Štipendiranje proizvodnih in neproizvodnih poklicev 2. Počitniška praksa učencev in študentov ter proizvodno delo 3. Pripravništvo proizvodnih in neproizvodnih poklicev 4. Usposabljanje odraslih za poklic od II. do IV. stopnje zahtevnosti del 5. Študij ob delu in iz dela 6. Dopolnilno in funkcionalno izobraževanje že zaposlenih 7. Izobraževanje v zvezi z zakonskimi predpisi 8. Družbeno in ekonomsko izobraževanje 9. Politično izobraževanje 10. Izobraževanje za varno delo 11. Izdajanje raznih učnih pripomočkov (skript, brošur,itd.) Z omenjenimi akcijami želimo vzpostaviti permanentnost izobraževanja za poklic v svoji in sorodnih strokah. Da se boste lažje vključili v razne izobraževalne akcije, navajamo nekaj podatkov: I. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1987/88 a) gradbinci, kovinarji, lesarji do IV. stopnje —: zidar — tesar — železokrivec — strojnik gradbene mehanizacije — strojnik — rezkalec — vzdrževalec strojev — lesarji — razni — ključavničar — varilec — strugar — avto mehanik — avto elektrikar b) elektrikarji r— energetik — elektronik c) gostinci — kuhar č) tehniki — gradbeni tehnik 1— geodetski'tehnik — lesni tehnik — ekonomski tehnik ' — komercialni tehnik — administrativni tehnik — elektro tehnik — računalniški tehnik — strojni tehnik d) fakultete — dipl. inž. strojništva — dipl. inž. gradbeništva — dipl. inž. geodet -T- dipl. ekonomist — dipl. inž. elektro — inž. računalništva — dipl. matematik — varnostni inž. 133 štipendij 115 štipendij 51 štipendij 5 štipendij 9 štipendij 2 štipendiji 8 štipendij 17 štipendij 27 štipendij 6 štipendij 7 štipendij 7 štipendij 2 štipendiji 4 štipendije 4 štipendije 1 štipendija 7 štipendij 2 štipendiji 1 štipendija 7 štipendij. 2 štipendiji 4 štipendije 4 štipendije 3 štipendije 11 štipendiji 7 štipendij 18 štipendij 1 štipendija 7 štipendij 2 štipendiji 5 štipendij 1 štipendija 3 štipendije Prošnje za štipendije je treba oddati posameznemu tozdu GIP GRADIS ali direktno na GIP GRADIS Ljubljana. Šmartinska 134/A, Center za izobraževanje do 30. 6. 1987. Štipendije bodo podeljene po kriterijih SAS o štipendiranju v SRS. Podrobni razpis bo objavljen tudi v DELU. II. Počitniška praksa učencev in študentov ter proizvodno delo a) Vsi učenci štipendisti usmerjenega izobraževanja so obvezni v Gradisu opravljati med šolskim letom proizvodno delo in delovno prakso v enem izmed tozdov Gradisa. Razpored priprvi Center za izobtraževanje. b) Vsi štipendisti Gradisa proizvodnih in neproizvodnih poklicev morajo opraviti enomesečno počitniško prakso v času šolskih počitnic. Razpored pripravi Center za izobraževanje. III. Tečaji in seminarji, organizirani v okviru delovne organizacije za pridobitev izobrazbe — Tečaj za VK delavce — skupino-vodje, začetek 12. I. do 15. 3. 1987 *— Tečaj za gradbene minerje, od 23. 2. do 14. 9. 1987 — Tečaj za gradbene laborante, po dogovoru s tozdi — Tečaj za težko gradbeno mehanizacijo (trajanje 2 meseca), začetek, 5. 1. 1987, 2. 3. 1987 in 28. 10. 1987 — Tečaj za inštruktorje (trajanje 2 meseca) začetek, 6. 4. 1987 in 12. 10. 1987 — Strojniki stolpnih žerjavov (trajanje en mesec) začetek, 5. 1. 1987, 9. 2. 1987, 2. I 1. 1987 in 2. 12. 1987 — Strojniki avtodvigal (trajanje en mesec) začetek 5, 1. 1987,9. 2. 1987, 16. 3. 1987 in 2. 12. 1987 — Tečaj za montažo in demontažo žerjavov (tri tedenski) začetek, 9. 2. 1987, 16. 3. 1987 in 5. 10. 1987 — Tečaj za lahko gradbeno mehanizacijo (dva meseca) začetek 5. 1. 1987,5. 3. 1987 in 29. 10. 1987 — Tečaj za strojnike betonarn (trajanje 3 tedne) začetek, 4. 2. 1987, 11.3. 1987, 4. I I. 1987 — Tečaj za zidarje, tesarje in železo-krivce IV st. (trajanje 3 mesece) začetek 5. 1. 1987 in 28. 9. 1987 — Tečaj za II. st. zidarje, tesarje in železokrivce (trajanje 2 meseca), začetek 5. 1. 1987 in 26. 10. 1987 Prijave za posamezne tečaje je potrebno oddati kadrovski službi v tozdu — ta jih nato po razpravi na komisiji za delovna razmerja posreduje Centru za izobraževanje. Po dogovoru s tozdi je mogoče posamezne tečaje posebej planirati po času in kraju izvedbe. Poleg vsega navedenega bomo v letu 1987 organizirali vrsto drugih krajših tečajev in seminarjev za izpopolnitev zna- Razpis štipMij, tečajev in seminarjeza leto 1987 nja iz stroke. Datume za te tečaje bomo sporočili pravočasno. IV. Pripravljeni seminarji in strokovni izpiti iz tehničnih strok Zakon o graditvi objektov je s 15 členom uvedel obveznost strokovnega izpita za vse tiste kadre, ki izdelujejo tehnično, dokumentacijo (projekt) in ki kontrolirajo to dokumentacijo, pa tudi za vse odgovorne vodje del in za nadzorne organe investitorjev. Pravilnik ureja program in način opravljanja strokovnih izpitov delavcev vseh tehničnih strok pri delih, ki jih navaja zakon. To so tehnični, inženirji/diplomirani inženirji, ter delavci z akademskimi naslovi iz tehničnih strok. Strokovne izpite vodi programsko izpitni odbor. Izpite je treba polagati pred izpitnimi komisijami za posamezne stroke. K izpitu se lahko prijavijo kandidati, ki imajo predpisano delovno prakso po končani šoli: tehniki in inženirji 3 leta, diplomirani inženirji 2 leti, nosilci akademskih naslovov pa l leto. Strokovni izpit je pismen in usten. V sodelovanju z izpitnim odborom pri Republiškem komiteju za industrijo in gradbeništvo Slovenije bodo v letu I987 strokovni izpiti: Seminarji za gradbeno stroko 1. seminar: 19.-23. januar 1987 2. seminar: 16.—20. februar 1987 3. seminar: 1,6,—20. marec-1987 4. seminar: 20.—24. april 1987 5. seminar: 18,—22, maj 1987 6. seminar: 21 .—25. september 1987 7. seminar: 19,—23. oktober 1987 8. seminar: 16.—20. novembetr 1987 9. seminar: 14,—18. december 1987 Seminarji za ekonomsko stroko 1. seminar* 28,—20. januar 1987 2. seminar: L—3. april 1987 3. seminar: 16,—18. septerihber 1987 Izpitni roki za gradbeno stroko Pisni 14. februar 14. marec 18. april 16. maj 19. september 17. oktober 14. november Ustni 12.—16. januar 2.—6. februar 2.—6. marec 6. —10. april 1 L—15. maj 1.—5. junij 5.—9. oktober 9, —13. november 7. —II. december 22,—26. junij 13.—15. oktober 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 1987 Prijave 20 dni pred pisno nalogo Izpitni roki za ekonomsko stroko 16,—20. februar 1987 20,—24. april 1987 Izpit se razpiše, če je vsaj 10 prijavljenih. Izpiti se opravljajo pri Zveznem centru za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Kardeljeva ploščad 27, Ljubljana, telefon (061) 342-671 Pripravljalni seminarji in izpiti za stroj"® stroko, (instalacije, energetika, transporl in tehnologija) — rerdni seminarji so namenjeni udeležencem iz vse Slovenije in bodo v Ljubljani Seminarji s° intenzivni, trahajopet dni, predavanja®0 od 8. do 18. ure ves dan (z enournim odmorom za obed). Prispevek za udeležbo na seminarju bo v letu: 1987 din 45.000 (informativna cena) po udeležencu^' davanja, seminarsko gradivo in strokovna ekskurzija); — interni seminarji se izvedejo na željo posameznih de- lovnih organizacij. Potek predavanj, •); dnevi in čas predavanj, se izvede poželi1 DO in to v kraju same organizacije. izvedbo seminarja se sklene z DO ustrazna pogodba; — območni seminarji so namenjeni udeležencem samo lZ določenega območja Slovenije. To vrsto seminarjev organizirajo društva strojni!1 IT, delavske univerze ali š olski centri-Za izvedbo seminarja sklene Zveza z organizatorjem ustrezno pčogodbo. Strokovni izpit po Zakonu o gradit®) objektov lahko opravljajo diplomira1)1 inženirji, inženirji in delavci s končan štiriletno srednjo šolo določene tehnišk6 stroke z ustrezno dobo zaposlitve (inženirji 2 leti, delavci 3 leta po diplomi)-Udeleženci seminarja sprejmejo °b pričetku Seminarja ustrezno »seminarsko gradivo«. V letu 1987 bo ZSITS izvedba štiri [ edne seminarje, in sicer: 9. 2. do 13. 13.4. do 17.4., 12. 10. do 16. 10. in l4-12. do 18. 12. Obenem vam sporočamo izpitne rok6 za strojno strokov letu 1987 17. 1., 14.2:, 14.3., 18.4., 16. 5., I* 9., 17. 10. in 14. 11. To so dnevi pisnega dela izpita (klavzuma naloga). Izpiti se oprvljajo pri Zveznem centru za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Ljub' ljana, Kardeljeva ploščad 27, tel. (06U 342-671. Informacije 6 seminarjih daje Zveza strojnih inženirjev in tehnik°v Slovenije Erjavčeva 15, Ljubljana, tel. (0^1 -1 212-330. V. Dopolnilno izobraževanje'" Usposabljanje poslovodnih lfl drugih vodilnih kadrov v gosp0' darstvu Center za usposabljanje vodilnih delavcev Pri Gospodarski Gornici Slovenije, Brdo Pri Kranju 0 Slovenska javnost je že bila obveščena konceptualnih spremembah usposablja vodilnih delavcev, ki poteka v ok-lru Gospodarske zbornice Slovenije v e|dru na Brdu, zato bi ob predstavitvi Pritgrama za prihodnje leto radi spomnil 0 na nekaj izhodiščnih točk: t Usposabljanje vodilnih delavcev po-eka pri Gospodarski zbornici Slovenije P° novem v treh smereh: a) temeljne sedemtedenske šemi-. arje pripravljamo za potencialne kan-ldate za vodilna delovna mesta; b) organiziramo vrsto kratkih, ak-Mnih seminarjev za poslovodne in riige vodilne delavce, pri čemer je te- 1 Jni poudarek dan usposabljanju po-ovonij] delavcev (in v tem okviru še po- jjneJ poslovodnih delavcev tistih OZD, 1 so strateško pomembne za slovenski S°spodarski razvoj) in a) usposabljanje v stroki poteka v ^'delovanju GZS s posameznimi fakul- ■ tami oz. interdisciplinarno. Odločili smo se, da bomo v letu 1987 Centru na Brdu posvetili posebno po-. r d'°st pripravi seminarjev o planiranju, Zv°ju in motivaciji kadrov v združe-etti delu. Zato bomo tako v sedemdese-'u seminarjih, kakor tudi v posebnih sejmarjih, pripravili predstavitev uspeš-j " 'modelov kadrovanja doma in v svetu uasploh posvetili temu v vprašanju ^ejšnjo pozornost. I Najpomembnejša naloga v OZD je /o°r kandidatov za sedemtedenski tečaj. vodenja poslovnih procesov, ki se P.ridne 23. februarja 1987. Pričakujemo jjjsrnene prijave za seminarje, vse infor-i,ac'je pa dajemo tudi po telefonu na 8 080 *°64) 25"667, 25-668 in j ,0gram seminarjev: - vodenje poslovnih procesov; dva se-emtedenska seminarja za perspektivne ^jodidate za vodilna mesta v gospodarja Seminarja potekata v petih časovnih °l°kih; prvi se začne konec februarja in i °rida konec junija, drugi pa začne junija konča decembra 1987; Na vsak semi- sprejmemo največ 25 ljudi, ki mo- vaJ° izpolnjevati naslednje pogoje: imeti . 's°košolsko diplomo, vsaj tri leta de-nvnih izkušenj in starost med 25 in 35 p''- Obvladati morajo angleščino v taki Cri, da bodo sposobni slediti predava-Jrin), ki bodo potekala v tem jeziku. Za "k seminar, ki se bo začel junija, je I redp0goje znanje nemščine. Prednost n udeležbi imajo kandidati iz izvoznih Plovnih organizacij. *sak udeleženec seminarja pod vod-. v°fn mentorja pripravi v času študija vCtninarsko delo, ki ga zagovarja na ko. segmente znanj in veščin, ki so potrebna za uspešno vodenje poslovnih procesov v pogojih samoupravljanja, pri čemer je dana posebna pozornost domačemu in mednarodnemu družbenopolitičnemu okolj u. Program seminarja: 1. Sodobne globalne tendence v razvoju gospodarstva Slovenije in Jugoslavije v svetu (tehnološki trendi v svetu, mednarodna gospodarska ureditev, komparativni gospodarski sistemi, problemi dolgoročnega vk Ijučevanja Slovenije in Jugoslavije v mednarodno menjavo in delitev dela, idr.). 2. Naš ekonomski sistem s pogledom na njegove podsisteme (planiranje, trg in cene, sistem pospeševanja razvoja manj razvitih področij itd.) 3. Strateško upravljanje — po posameznih funkcionalnih področjih (trženje, politika poslovnega progrma in proizvodnje, razvojno raziskovalno delo, finančna politika itd.). 4. Temeljni organizacijski procesi v združenem delu (izgradnja sistema družbene organizacije dela v samoupravnem gospodarstvu, vodenje in ravnanje v OZD, informiranje in izgradnja sistema informacij, odločanje v OZD, konflikti v združenem delu, racionalizacija samoupravnega odločanja, vloga in odgovornost poslovodnega organa v sistemu samoupravnega odločanja, idr.). 5. Kadrovska poBtika (delavec kot proizvajalec in upravljalec, organizacija dela, delovni pogoji, izobraževanje in osebni razvoj delavcev, motivacija za delo in upravljanje, delitev OD in stimulacija, kadrovska in socialna politika OZD varstvo pri delu, medčloveški odnosi, komuniciranje in vodenje procesov v socialnem sistemu, itd.) V okviru navedenih problemskih sklepov, in tudi posebej, pa bomo slušatelje — odvisno od težišča dela in nji hovih delovnih izkušenj — navajali na tearjisko delo, spodbujali kreativni način razmišljanja, ter pomagali razvijati določene spretnosti, kot so metode in tehnike pisanja poslovnih poročil, vodenje razprav in sestankov (v tem sklopu govorništva in nastopanja pred TV kamero), metode in tehnike pogajanja, racionalno organiziranje lastnega časa idr. Čas izvedbe I. seminarja: 23.—27. februarja, 2.—6. in 9.—10. marec, 20,—24. april, 4.—8. tnaj, 1.—5. junij, 17, —19. ter 22.-26. junija 1987; II. seminarja: L—5. junij, 7. —11. september, 28. sept. — 2. oktober, 19.—23. okt., 2.—6. november, 23.—26. nov., 9,—11. december, 14,—17. december. 0 ricu študija in na podlagi uspešne vCene sodelovanja na seminarju in zago-Q°ra seminarske naloge dobi diplomo o Plavljenem študiju iz vodenja poslov-'ri procesov. •rogram seminarja vsebuje vse glavne 1. Pet osemdnevnih seminarjev (5 in 3 dni) o aktualnih temah s področja strateškega vodenja poslovnih procesov. Vsak izmed petih seminarjev je prilagojen strukturi udeležencev in zato v določeni meri drugačen. V drugem delu seminarja so predvsem tiste teme, ki jih predlagajo v prvem delu udeleženci sami. To obliko seminarja smo prakticirali v drugi polovici 1986. leta in udeleženci so jo nadvse pohvalili. Na seminarju se bodo zvrstile naslednje teme: Strateško planiranje, kvaliteta poslovanja, celovito obvladovanje kakovosti, razvoj znanja in družbena strategija razvoja, inovacija upravljanja, poslovanja in tehnologije, elementi sistema ekoinomskih odnosov s tujino, ofenzivno mednarodno poslovanje, projektno vodenj, uvajanje računalniško podprtih informacijskih sistemov, informacijske metode kot podpora planiranja razvoja, sodobni organizacijski pristopi, sodobne metode trženja, pomen kadrov za razvoj; kot že rečeno, se omenjenim temam dodajajo še druge po želji udeležencev seminarja. Čas: 9.—13. marec 1987 in 12., 13. in 14. maj 1987 13.—17. april 1987 in 9., 10. in 11. junij 1987 18.—22. maj 1987 in 22., 23. in 24. september 1987 14—18. september 1987 in 17., 18. in 19. november 1987 9,—13. november 1987 in 15., 16. in 17. december 1987. 2. Strateško vodenje, (dva petdnevna seminarja za poslovodne delavce gospodarstva AP Kosovo. Čas: 8.—12. junij in 10.—15. oktober 1987. 3. Načrtujemo izvedbo več krajših aktualnih seminarjev za posamezne DO in SOZD-e v Sloveniji (vsebino seminarja predlaga OZD glede na lastne izobraževalne potrebe). II. Strateško vodenje; seminarji za poslovodne delavce z večletnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu III. Aktualni seminarji po določenih problemskih sklopih za poslovodne in druge vodilnedelavce — Organizacijska u učinkovitost (motivacija in produktivnost); dvodnevni seminanarza vodilnedelavce, ki se ukvarjajo s problematiko motivacije in produktivnosti: seminar vodi profesor na Mednarodnem inštitutu za management v Delffu, dr. Leo van Geffen. Čas: 2. in 3. marec 1987. — Planiranje kadrov — model uspešnega kadrovanja v nizozemskem podjet-% ju, dvodnevni seminar, ki ga vodita profesor na Mednarodnem inštitutu za management v Delftu na Nizozemskem dr. Leo van Geffen in direktor kadrovske službe v Philipsu. Seminar je namenjen vodjem kadrovskih služb in drugim vodilnim delavcem. Čas: 4. in 5. marec 1987. — Inovacija upravljanja, poslovanja in tehnologije; dvodnevni seminar; nosilci: dr. Matjaž Mulej, profesor na VEKŠ-u s sodelavci ' Ekonomskega inštituta iz Maribora in Marjan Ferš, vodja invencijsko inovativne službe v DO TAM Maribor s sodelavci. Seminarje namenjen poslovodnim delavcem in odgovornim za inovacije v OZD, Čas: 9. in 10. marec 1987. — Globalni razvojni trendi in mednarodno poslovanje; dvodnevni seminar; nosilci: dr. Hell-mut Schiitte in dr.Jean-Pierre Lehmann, profesorja na Evropskem institutu za management INSEAD vFontainebleau-ju, Francija. Seminar je namenjen direktorjem izvoznih organizacij. Čas: 19. in 20. marec 1987 — Sodobni trendi v obvladovanju kvaltete v svetu; enodnevni seminar, ki ga vodi japonr ski strokovnjak Voshikazu Tsuda. Seminar je namenjen poslovodnim delavcem. Čas: 6. april 1987. — Projektno vodenje; dvodnevni seminar, ki ga vodita dr. Anton Hauc, profesor na VEKŠ-u v Mariboru in dr. Andrej Škarabot, Zavod za produktivnost SRS. Čas: 7. in 8. april 1987. — Sistemski vidiki komuniciranja tridnevni seminar, ki ga vodi Radmila Kafol, pomočnica predsednika KPO Poslovne skupnosti za svetovanje v Ljubljani. Predavatelji: dr. Bernard Stritih, dekan in višji predavatelj za svetovalno delo na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani, Janez Bečaj, asistent na socialni psiholiogiji oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in prof. Jerica Cetin, višja strokovna sodelavka na Oddelku za odrski govor Akademije za gledališče in televizijo v Ljubljani. Število udeležencev seminarja je pri govorništvu omejeno na 9. pri komuniciranju pa na 12. Seminar je namenjen poslovodnim in drugim vodilnim delavcem. Čas: 8., 9. in 10. aprila 1987 3., 4. in 5. junij 1987 7., 8. in 9. oktober 1987 — Industrijsko trženje; dvodnevni seminar, ki ga vodi dr. Mitja Tavčar s sodelavci. Seminar je namenjen poslovodnim in drugim vodilnim delavcem v industriji. Čas: 9. in 10. april 1987. — Izvozni marketing; petdnevni seminar, ki ga vodita profesorja na Evropskem institutu za management INSEAD v Fontainebleauju, dr. Hellmut Schiitte in dr. Y: F. Bissada. Ob dopoldnevih bodo predavanja dr. Schutteja ob popoldnevih in večerih pa delo z Ex-tra poslovno igro izvozne strategije (simulacija na računalniku). Seminar je namenjen ljudem, ki se profesionalno ukvarjajo z izvoznim trženjem. Čas: od 4. do 8. maja 19871 — Razvijanje kooperacije z drobnim gospodarstvom: dvodnevni seminarob sejmu drobnega gospodarstva v Kranju; nosilec seminarja: Ekonomski center Maribor. Čas: 13. in 14. maj 1987 — Nova organizacijska paradigma; dvoinpoldnevni seminar pod vodstvom dr. Bogdana Kavčiča, dekana FSPN, s sodelavci iz združenega dela; predstavitev modelov organizacije v treh slovenskih železarn. Čas: 28., 29. in 30. maj 1987. — Finančno planiranje; dvodnevni seminar, ki ga vodi profesor na Mednarodnem inštitutu za Management RVB v Delftu dr. Meinhard Gans. Seminar je namenjen finančnim in drugim vodilnim delavcem. Čas: 1. in 2. junij 1987. — Vodenje in organizacija lastnega dela poslovodnega delavca; dva enodnevna seminarja za poslovodne delavce večjih DO (prednost imajp izvozniki). Vodi ga dr. Rosemarv Nadaljevanje na 10. str. Nadaljevanje z 9. str. Razpis štipendij... za leto 1987 Stcwart, avtorica številnih knjig s področja managementa in bivša dekanica Oxford Tempelton Management Colle-gea. (as l 7. junij 1987 (in 19. junija ponovitev). — Oblikovanje strategije za zviševanje produktivnosti z metodo ACTION LEARNING: enodnevni seminar za vodilne delavce o konceptu action Lcaminga — učenja skozi prakso, ki se je zadnje čase uveljavilo kot metoda dela pri vodenju podjetij in prenašanjuznanja vodilnim gospodarstvenikom v managerskih šolah v svetu; seminar vodi sekretar Mednarodne asociacije za Action Learningdr. Alan Law-lor iz Velike Britanije. Čas: II. maj I987. — Kreativnost in proizvodna inovativnost; dvodnevni seminar za vodje razvojnih oddelkov in druge vodilne delavce v industriji; seminar vodi direktor oddelka za inovacije v največjem nizozemskem raziskovalnem inštitutu za tehnologijo in naravoslovje TNO dr. Jan Buys. Čas: l(). in II. september 1987. — Kakovost delovnega življenja; dvodnevni seminar, ki ga vodi ustanov vitclj svetovalnega urada, znanega po iskanju humanejših metod organizacije dela, Advies Buro Koers, s'Hertogen-bosch, dr. L. de Sitter, avtor znane knjige »Pot do nove tovarne in pisarne«. Čas: 17. in 18. september 1987. — Svet jutri; dvodnevni seminar o razvojnih mega-trednihvsvetu; seminar vodita sedanji in bivši direktor Medharodnega inštituta za management (1M1) v Ženevi dr. Juan F. Rada in dr. Bohdan Hawrysiyshyn. Seminar je namenjen predsednikom SOZD-ov in direktorjem DO ter vodilnim družbenopolitičnim delavcem v republiki. Čas: 29. in 30. september I987. — Strateško investiranje: dvodnevni seminar; vodita ga dr. Petar Jovanovič, Fakultet organizacionih nauka Beograd in dr. Peter Steinmeier, znanstveni sodelavec v vodilni nemški managerski šoli USW vhKolnu. Čas: l. in 2. oktober 1987. • — Raba računalnika v procesu upravljanja; dvodnevni seminar v sodelovanju z Izobraževalnim Centrom intertrade v Radovljici. Čas: 4. in 5. november 1987. — Ženske in vodilne delovna mesta; dvodnevni posvet o problematiki izobraževanja in delovanja žensk na vodilnih delovnih mestih; Čas: 2. in 3. december 1987. tridnevni seminar, ki ga vodijo: Mile Gregorič, dr. Danijel Pučko, Cveto Renar. dr. Mitja Tavčar; Seminarje namenjen planerjem v združenem delu. Čas: 9., 10. in II. december I987. ' — Metode in tehnike vodenja pogajanj; enodnevni seminar; nosilec Stane Flander, podpredsednik PO Gorenje Commerce. Čas: 15. december 1987. IV. Zaključni seminarji (nadaljevanje dejavnosti iz 1986. leta) — Zaključni seminar za poslovodne delavce — 189. skupina; Čas: 24.—26. februar 1987; — Zaključni seminar — 10. skupina Gradbeništva in IGM; Čas: 26. februar 1987; — Zaključni seminar za kadrovske delavce — 40. skupina; Čas:. 17. marec 1987; — Zaključni seminar — združene skupine za finančne delavce; Čas: 18. marec 1987. Huda zima ne bo zavlekla gradnje Stavbi RCV dodali še dve etaži Po prvotnem projektu naj bi stavba za Republiški center vodenja na Tržaški cesti v Ljubljani imela štiri etaže, med gradnjo pa se je investiror, Elektrogospodarstvo Slovenije, odločil, da stavbi dodajo še dve etaži. To bo podaljšalo delo za tri mesece in pol, novi rok za dokončanje je sredina aprila. Delavci Gradisa bi lahko končali poslopje že prej, vendar za dodatni etaži ni bilo pravočasno izdelane dokumentacije, prav tako pa ni bilo pravočasno zagotovljenih finančnih sredstev. Tako je delo za mesec in pol skoraj zastalo. Če pa bo vreme ugodno, bodo lahko vsaj del tega izgubljenega časa nadoknadili. Pri gradnji ima Gradbena opera-tiva Ljubljana težave zaradi večjih neskladij med projekti za gradbeno dovoljenje in projekti za izvajanje, kar še posebej pride do izraza pri delih, ki trajajo manj časa. Zaradi nove finančne konstrukcije prihaja tudi do sprememb pri projektih za razna obrtniška dela, iš- čejo nove materiale in načine izvedbe. Tako na primer stavba ne bo oblečena v aluminijasto pločevino, kot je bilo najprej predvideno, temveč v Demit fasado. Streha pa bo klasične lesene konstrukcije, z manjšim naklonom in oblečena v bakreno pločevino, kar je trajnejša in cenejša rešitev od ravne betonske. V dneh pred novim letom je bila zabetonirana še zadnja plošča, sedanje nizke temperature pa omogočajo le tesarska opravila, čiščenje in priprave za nadaljnja zidarska dela. Pomagajo pa tudi delavcem IMP pri grobih instalacijskih delih, kaj več pa ni mogoče delati, ker objekt ni ogrevan. M. M. VI. Seminarji v letu 1987 v Centru za usposabljanje ZT delavcev v Radencih 1. A — Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje Radenci Radenci Portorož Ljubljana (za Kompas) 2, —14. 3. 16,—28. 2. 28. 9,—10. 10. 18. 10.-26. 12. Strokovni izpiti: februar, junij, oktober, december II. B — Poglobitev informiranosti v zunanji trgovini BI 12,—17. 1. 16.—21. 3. 11,—16. 5. 21,—26. 9. 7,—12. 12. B 2 16,—21. 2. 13,—18. 4. 1,— 6. 6. 12,—17. 10. ,2,— 7. H. III. C — Posebni seminarji C 1 Nastopanje na tržišču LR Kitajske C 2 Inženiring kot metoda v mednarodnih ekonomskih odnosih C 3 Integralni transport v mednarodnih ekonomskih odnosih C 4 Pospeševanje mednarodnega turizma C 5 Pravni problemi v MEO (statusno in oblig. pravo) C 6 Carinski sistem in izvozno-uvozna politika C 7 C 8 C 12 C 14 C 16 C 18 C 19 C 20 C 21 C 23 C 24 Višje oblike gospodarskega sodelovanja Problemi proiz. in trg. dejavnosti OZD na tujem. Poznavanje avstrijske zunanjetrgovinske zakonodaje Obmejno gospodarsko sodelovanje Možnosti nastopa na tržiščih Afrike EGS in problemi gospodarskega sodelovanja Poznavanje madžarske zunanjetrgovinske zakonodaje Pravni problemi v MEO II (mednarodna plačila, zavarovanje, reševanje sporov, poslovna morala) Vezani posli Informatika in poslovno-pravne informacije Informatika v zunanji trgovini C 13 Poznavanje italijanske ZT zakonodaje po dogovoru v DO v septembru na Primorskem 20,—22. 4. 22. -24. 6. oktober 6.-8. 4. 20,—22. 5-30. 3,—1. 4-1. 4.-3. 4. 5.-7. 10. 5.-6. 5. 18,—19. 6. 8,—10. 6. 15.—17. 6. 11,—13. H-9,—10. H- 7.-9. 10- 23. -24. 4. 18.—19. 5. 23.-25. 3. 5.-8. 10-1.-4. 12. IV. Posvet predsednikov SOZD in direktorjev izvoznih delovnih organizacij 26.—27. 5. V. Posvet ob 10-,letnici Centra 19.—21. 10. VI. Jezikovne poslovne komunikacije — CTJ Ljubljana Angleški poslovni jezik 30. 3,—10. 4 13. 4.-24. 4. 8. 6,—19. 6. 21. 6.-26. 6. 24. 8.-4. 9. 6. 9,—12. 9. 19. 10,—30. 10. prijave center za usposabljanje zunanjetrgovinskih delavcev v Radencih, telfofl (069) 73059; telex: 35269, le za strokovne izpite za pridobitev pogojev za delo v zunanji trgovini daje informacije in sprejema prijave strokovna služba za razvoj kadrovske in izobraževalne dejavnosti pri GZS Ljubljana, Cesta VIL Nemški poslovni jezik 2. 3. —14. 3. 3. 5.-9. 5. 17. 5.-29. 5. 13. 9,—19. 9. 21. 9.-2. 10. 16. 11,— 27. 11. Italijanski poslovni jezik v Novi gorici 2. 2.-6. 2. Vse informacije za seminarje A. B. in C. programov daje in prav tako sprejema korpusa 1, telefon: (061) 329445. Za seminarje poslovnega jezika daje informacije in sprejema prijave Izobraževalni center za tuje jezike, Ljubljana, Vilharjeva 21, telefon (061) 314488. Da ne bi prijave podvajali vas pr°' simo, da vse prijave pošljete na naslov: GIF Gradis, Šmartinska 1348, Ljubljana, Center za izobraževanje-Strokovna služba bo uredila vse za vaše nemoteno vključevanje v izobraževalni proces. Stavba Republiškega centra vodenja je stisnjena med poslopjem IBE Elek-troprojekta (na levi) in Elektrogospodarstva Slovenije S PO — adaptirana remontna hala Zadnji petek v lanskem decembru se je zbral ves kolektiv Strojno-Pfometnega obrata Ljubljana, da bi proslavil delovno zmago, s katero so stopili v novo leto 1987. Takrat je bila končana adaptacija remontne hlae za generalna popravila mehanizacije. vanje hale, opravljena je protipožarna zaščita lesene strešne konstrukcije, vsi kanali so sodobno opremljeni, zgrajen je centralni zbiralnik odpadnih olj in še cela vrsta manjših del. Vrednost naložbe v adaptacijo remontne hale je bila 100 milijonov dinarjev. Kot je omenjeno, predstavlja adaptacija remontne hale prvo fazo uresničevanja razvojnega programa Strojno prometnega obrta. Zato so v SPO za letos planirali uresničiti naslednjo, drugo fazo — razširiti remontno halo, v kateri bi uredili skladišče, saj imajo sedaj skladišča na desetih do petnajstih mestih in urediti halo za težko gradbeno mehanizacijo. C. P. Slavnostni otvoritvi so prisostvovali tudi člani poslovodnega °dbora Gradisa, halo pa je namenu predal predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Ivan Samec. Stara remontna hala ni bila več Uporabna, tako da republiški 'ošpektor ni izdal obratovalnega dovoljenja. Hala je bila tlakovana z lesenimi kockami, prepolnimi z nafto in oljem, pa tudi ostala požarna zaščita ni bila Ustrezna. Neustrezni so bili tudi delovni pogoji avto mehanikov. Adaptacija remontne hale Predstavlja prvo fazo uresničevanja razvojnega programi ozda y O. V hali so v celoti zamenjani tlaki, gre za 1600 kvadratnih me-tr°v tlakov, urejeno je prezrače- ^ožila v adaptirani remontni hali tozda SPO 1. faza razvojnega programa je uresničena ^bor za informacije je določil višje honorarje vl^opisnike in sodGl3VCG Gradisovcgg vestnika ^Dopisujte v Gradisov vestnik I, popisovanje v Gradisov vestnik je za številne naše delavce konjiček in (1 s katerim bogatijo vsebino našega glasila in seznanjajo ostale gradisovce ^ugajanjih v svojih okoljih. , 'mkar obstajajo časopisi, je med novinarji in dopisniki navada, ki pa je o.' Uzakonjena z Zakonom o avtorskih ravicah, da vsak honorarni dopisnik ' Sodelavec dobi za svoj prispevek oz. članek tudi nadomestilo v obliki hobija. h0 ansko leto smo imeli z izplačili lavn°rariev za dopisnike in sode-tyCc Gradišovega vestnika velike or ave> še večje pa z dobitniki na-V nagradni križanki. Nekateri 0 dobili honorarjev ali nagrad iz- plačanih celo leto, tako da smo v uredništvu le s težavo uspeli obdržati vse dopisnike in sodelavce, zavedajoč se, da bi bilo brez njih naše glasilo veliko bolj suhoparno, nezanimivo, neaktualno in skratka brez Dobra organiziranost mariborskih upokojencev kaže dobre rezultate_____________ Obiskali so bolne upokojence Že večkrat smo lahko v našem glasilu prebrali članke o delu aktiva upokojencev v Gradisu. Ti so predvsem v zadnjih letih zelo aktivni. Da pa ne mislijo samo na medsebojna srečanja in izlete smo lahko izvedeli iz razgovora s podpredsednikom mariborskega pododbora upokojencev Francem Štuhcem. »Lahko rečem, da smo, gledano s strani pododbora, z delom v lanskem letu zelo zadovoljni. Imamo skoraj popolno evidenco nad člani, saj smo uresničili dolgoletno željo, da obiščemo vse obolele člane, ki se iz zdravstvenih razlogov niso mogli udeležiti naših srečanj. Seveda nam je to vzelo veliko časa, potrebno pa je bilo tudi veliko denarja. Nekatere, ki so bili v bolnici,smo obiskali tudi po večkrat. Takih članov je bilo kar osemnajst. Pri vseh smo se pozanimali glede njihovega zdravja, prinesli pa smo jim tudi skromno darilo, ki jim je pri njihovih skromnih penzijah prišlo še kako prav. V mesecu novembru pa smo obiskali vse tiste bivše sodelavce, upokojence, ki se zaradi bolezni niso ue-ležili jesenskega srečanja z nami. Teh je bilo enaindvajset in lahko si mislite,koliko časa je bilo potrebno, da smo vse obiskali. Toda ni nam žal. Ko smo prišli, se jim je obraz kar razlegel v nasmeh. Veseli so bili našega obiska in novic, ki smo jih prinesli s seboj. Dva naša upokojenca smo zatekli na invalidskih vozičkih, več pa tudi v celoti nepokretnih. Sedaj imamo popolnejšo sliko o naših članih, veseli pa bi bili, če bi se v aktiv upokojencev včlanili še vsi ostali gradisovi upokojenci. Pri tem gre ponovno zahvala mariborskim enotam, ki nas finančno podpirajo, kajti brez te pomoči vsega tega ne bi zmogli. Med najstarejše člane sodi vsekakor Franc La-koše. Tudi on je bil vesel našega obiska in spomin mu seže še daleč nazaj. Naš mariborski pododbor se sestaja vsak prvi torek v mesecu, pošto nam lahko upokojenci pošiljajo kar na svoj bivši tozd. Dobro smo povezani tudi z aktivom upokojencev Gradisa, saj je naš član Slavko Ker- Franc Štuhec, podpredsednik mariborskega pododbora Aktiva upokojencev Gradisa: »Včlanjenih imamo že 240 upokojencev, za letos pa pričakujemo, da se bo to število še povečalo...« mel podpredsednik tega aktiva. Iz vseh kadrovskih služb tozdov smo dobili sezname vseh tistih delavcev, ki so se upokojili v lanskem letu. Skušali jih bomo takoj vkl jučiti v naše vrste, čeprav vemo, da traja nekaj časa, da se »navadijo« na življenje upokojenca. Članarina je bila v lanskem letu zelo skromna in razmisliti bomo morali, čeprav ne radi, da jo bomo v letošnjem letu morali za kak dinar dvigniti. Čaka nas še veliko dela, saj smo v Ma/iboru številčno najmočnejši.« Tako meni o delu mariborskega pododbora njegov podpredsednik. Mi pa dodajmo še to, da bi bilo delo članov pododbora verjetno še bolje, če bi sodelovalo še več ostalih upokojencev. Med njimi je še veliko takih, ki bi bili sposobni izpeljati marsikatero akcijo. Take in vse ostale upokojence vabijo, da se javijo pododborom. Pišite, in pridite, ne bo vam žal! Franjo Štromajer vsebin, kot smo si jih zastavljali na sejah uredniškega odbora Gradisovega vestnika, za vsak mesec sproti. V upanju, da se letos ne bo ponovilo lansko leto, in da bo izplačevanje honorarjev teklo sprotno, je odbor za informacije na seji v decembru, med drugim sprejel tudi nove višine honorarjev za dopisnike in sodelavce. Honorar za objavljeno vrstico vesti ali poročila znaša 15 dinarjev, za reportažo in intervju 18 dinarjev ter za uvddnik, komentar in kritiko 20 dinarjev. Karikaturisti, ki bodo obdelali Gradisovo temo bodo prejeli 2500 dinarjev, tisti, ki se bodo odločali za splošne teme pa 1000 dinarjev. Tudi za vsako objavljeno fotografijo bo njen avtor prejel 1000 dinarjev. vendar je odbor, kljub temu, tudi za te prispevke določil honorar in sicer od 1500 do 3000 dinarjev. Avtor križanke bo dobil 8000 dinarjev, ilustrator (risar) križanke pa 2000 dinarjev. Večje so tudi nagrade za reševalce. »Prva nagrada sedaj znaša 1500 din, druga 1200, tretja 1000, četrta 800 in peta nagrada 500 dinarjev. C. P. Literarni prispevki se v našem gla-u pojavljajo bolj poredkoma, Gradis je že 15 let pokrovitelj OŠ v Bučkovcih Novi učni načrt, zgradba pa stara Obiskali smo osnovno šolo v Bučkovcih, nad katero ima Gradisova mariborska gradbena enota nekak patronat. Spremljali smo pravzaprav Gradisovega dedka Mraza, ki je obiskal tamkajšnje šolarje, pogovarjali pa smo se tudi z novo ravnateljico te šole Nado Tomanič. Bilo je leta 1972, ko so delavci Gradisa obnavljali fasado na šolskem poslopju. Takat je šola praz-: novala stoto obletnico in takratni ravnatelj Karel Stropnik je predlagal, da bi naj kolektiv mariborskega Gradisa prevzel pokroviteljstvo nad to šolo. Veliko je bilo storjenega tudi po letu triinsedemdeset, ko je prevzel ravnateljstvo Alojz Makoter. No, pred kratkim je Makoter odšel na drugo šolo, mesto ravnatelja pa je prevzela Nada Tomanič. »Na naši šoli tukaj v Bučkovcih je. sedaj 175 učencev, še pred desetimi leti pa jih je bilo čez dvesto. Nekateri učenci prihajajo v šolo tudi iz šest kilometrov oddaljenih vasi. Avtobus pripelje otroke edino iz kraja Radoslavci, ostali pa peš ali pa jih pripeljejo starši. Velik problem je predvsem pri malčkih v vrtcu. Imamo nepopoln izmenski pouk, novi učni načrt, pa staro zgradbo. Težko ali pa skoraj nemogoče je zadostiti učnemu načrtu. Ko pa nimamo ustreznih prostorov, ali pa so ti pomanjkljivo opremljeni. Poglejte, niti v enem razredu nimamo tekoče vode. Kaj to pomeni ne samo za pouk fizike, kemije ali biologije ampak tudi za higijeno rok učencev. Tudi telovadnice nimamo. Poleti še nekako gre, saj večinoma telovadimo zunaj, pozimi pa me je kar groza. Tudi do 30 učencev se gnete v bivšem razredu, ki smo ga preuredili v telovadnico na borih 40 kvadratnih metrih. Tehnično delavnico smo preselili v sosednji učiteljski blok. Pri zadnjem pregledu šole, ki so ga opravili strokovni pedagoški svetovalci so ugotovili, da imamo v naši organiza- Nada Tomanič, ravnateljica OŠ v Bučkovcih: »Hvaležni smo Gradisu za dosedanjo pomoč in upam, da bo prenekateri naš učenec potrkal tudi na vrata Gradisovega izobraževalnega centra...« cijski enoti najslabše pogoje za delo. Upam, da se bo situacija v naslednjih petih letih le izboljšala. Na tesnem smo tudi s kuhinjo. Na enem štedilniku pripravimo 210 malic za učence, za predšolske otroke, tiste iz vrtca, pa še kosila. V kuhinji delajo vse ročno,. brez kakršnegakoli gospodinjskega strojčka. Hvaležni smo mariborski gradbeni enoti Gradisa za dosedanjo pomoč in upam, da bo prenekateri učenec potrkal tudi na Gradisdv izobraževalni center.« Toliko nova ravnateljica osnovne šole v Bučkovcih Nada Tomanič o problemih šolanja otrok v teh krajih. Problemi ji niso novi, saj je pred tem bila dolga leta učiteljica na tej šoli. Franjo Štromajer Spominski posnetek delavcev tozda GE Maribor, ki so že 30 let pri Gradisu mm & ****>%* Na Bresnici 83 sta Petkova dobila novo hišo Solidarnost je opravila izpit Še pred snegom sta dobila novo hišo Bilo je lani sredi leta, ko je močno deževje z neurjem porušilo staro dob8-jano hišo, narejeno iz blata, v kateri je stanoval Jože Petek s sinom Jož ekon)' V stari hiši na Bresnici 83 pri Ormožu sta stanovala sama, saj sta ženo oi* roma mamo izgubila že pred več kot desetimi leti. Že pred leti, ko je bil še zaposlen v mariborski gradbeni enoti Gradisa, je razmišljal o gradnji nove hiše. Skromne finančne možnosti mu tega tudi niso dopuščale. Toda zgodilo se je tisto najhujše. Čez noč sta ostala brez strehe nad glavo. Za to so najprej izvedeli pri ormoški Občinski skupnosti socialnega skrbstva, nato pa tudi pri gradbeni enoti mariborskega Gradisa, kjer je bil Jože Petek pred upokojitvijo zaposlen. Na seji DS tozda so enoglasno sklenili, da bodo skušali pomagati svojemu nekdanjemu sodelavcu kolikor bodo pač lahko. Tako so namenili za popravilo milijon dinarjev in zadolžili tovariša Vinka Veita, da bdi nad obnovo. Z Jožetom Petkom se dobro poznata, saj je le ta pred upokojitvijo delal v njegovi skupini. Že konec oktobra sta se lahko s sinom Jožekom vselila v eno sobo, preden je zapadel sneg, pa je bila hiša pod streho. Predolg bi bil sez_ nam vseh, ki so priskočili na po1111* Petkovima. Učenci Gradbenega šolskega ce1)' tra iz Maribora so zabetonirali p*°s' čo, zidove in dimnik, Gradisovl upokojenci pa so postavili ostrešji; Pri tesarskih delih so se izkaza upokojeni tesarji Špindler, Kaucc vič ter Lozinšek. .jj Na pomoč so priskočili tudi toz GE Gradnje Ptuj', SPO ter maribot ski Kovinski obrati. Omeniti velja še to, da je male11111 Jožeku pred zimo poslala Lojzk3 Lesjak nekaj oblačil in posteljni06: Malčka Ratajc je darovala nek3) rabljenega pohištva, družina Vin*3 Veita pa radijski aparat ter neka) oblačil. Solze v največji priskočili na pomoč. Franjo ŠtromaJ6 očeh očeta Jožeta Petka 56 1 zahvala vsem, ki so jllT1 t Jubilanti v GE Maribor Osem tridesetletnikov dela V mariborski gradbeni enoti so podelili priznanja vsem tistim delavcem, ki so pri Gradisu 10,20 ter 30 let. Letošnjih desetletnikov je bilo kar 29, tistih, ki pa so pri Gradisu že dvakrat toliko, pa osemnajst. Seveda so naječ aplavza med svojimi sodelavci poželi prav tisti delavci, ki so prejeli priznanja za tridesetletno delo pri Gradisu. To so bili: Janez Cafuta, Franc Cer, Marija Kolar, Janez Korpar, Stjepan Novak, Anton Rajk, Rihard Trop ter Ludvik Miholič. Pisna priznanja so jubilantom podelili direktor tozda Franc Gačnik, predsednik DS Vojko Koren, predsednik OOZS Hazim Čejvanovič, govorno pa je povezoval program kot vedno Jože Grobler. Ob skromni zakuski so se jubilantje in gosti spominjali prehojene poti, ki velikokrat ni bila lahka. Toda ostali so zvesti Gradisu in kot pravijo, jim ni žal. Vsem jubilantom tudi naše čestitke. ?£kza prijave je 5. februar Razpis za sodelovanje na 9. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije v Titovem Velenju cev e.ra's^a.za kulturo Pr* Republiškem odboru sindikata gradbenih delav-Movenljeje v sodelovanja z GIF Vegrad Titovo Velenje pripravila vse ebno za izvedbo letošnjega kulturnega srečanja, ki bo 9. do sedaj. ter !Javij°se lahko delavci gradbene operative, industrije gradbenega ma-yv la*a, projektivnih organizacij, zaposleni v sindikatu gradbenih delavcev, hit^ t-C1’ študenti, profesorji in drugi delavci gradbenih šol ter fakultete za ar-ekturo, gradbeništvo in geodezijo, sedež delovne organizacije ali šole pa biti v SR Sloveniji. Zat UltUr-no srečanJe bo od L do 5. junija 1987 v Titovem Velenju. Organi-°r srečanja je GIF Vegrad. Srečanje bo potekalo na naslednjih področjih: *• likovnem in fotografskem, r literarnem, glasbenem in folklornem • Likovna in fotografska dela m J' okviru 9. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije bomo orga-2 rali razstavo likovnih in fotografskih del. Pogoji natečaja so naslednji: k ~~ df/ti naj bodo izvirna in nova, torej tista, ki še niso bila predstavljena na elsnjih kulturnih srečanjih, ~~~ vsak udeleženec lahko sodeluje z največ 3 deli, j£~" vsebina likovnih del je svobodna, izberete pa lahko katerokoli slikar-°’ kiparsko ali grafično tehniko, oblikujete lahko les, ‘kovino, keramiko itd, ^ " Pri fotografijah (črnobelih in barvnih) naj bo upoštevana osnovna le-atlka: gradbeništvo in gradbeni delavec ter poljubno, shke naj ne bodo večje od enega metra, ~~~ grafike in fotografije naj nimajo paspartujev in naj ne bodo kaŠirane, ~~~ fotografije naj bodo formata 30x40cm ali izvedene iz tega formata, pSf rta hrbtni strani vsakega dela naj bo na vidnem mestu označeno: ime in pe mek avtorja, naslov delovne organizacije, naslov dela, tehnika, leto izdela- f /Ztned poslanih likovnih in fotografskih prispevkov bo najkvalitetnejša q u lzbrala tričlanska komisija, ki jo bo imenoval organizator. ' Prganizator si pridružuje pravico razstavljati likovna dela s kulturnega JCanja še v kakšnem drugem kraju Slovenije, vendar se mora o tem dogovo-1 * vsakim avtorjem posebej. j.' Organizator bo obvestil vse avtorje o tem, kje in kdaj lahko po končni raz-9v' prevzamejo svoja dela. Natečaj za tapiserije ji. y okviru 9. kilturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije bomo orga-*lrali tudi razstavo tapiserij. Pogoji natečaja so naslednji: ~~ dela morajo biti izvirna in nova (torej tista, ki še niso bila predstavljena “predhodnih kulturnih srečanjih), ji T vsak udeleženec lahko sodeluje z največ dvema tapiserijama, ki naj °s,a manjši od metra in pol, ^ vsebina in tehnika tapiserij sta svobodni, jfmedposlanih tapiserij bo najkvalitetnejše izbrala tričlanska komisija, ki °° imenoval organizator. )*L Natečaj za literarna dela 'V« natečaj za literarna dela se lahko prijavijo: avtorji proze ali poezije, 2 ~~~ dramske skupina z recitalom ali krajšim gledališkim delom Pogoji natečaja so naslednji: p avtorji literarnih del lahko pošljejo tekste v kateremkoli jeziku jugoslo-nskih narodov in narodnosti, dela za natečaj morajo poslati v treh tipkanih izvodih, ^ sodelujejo lahko največ s tremi pesmimi ali dvema črticama oz. krajšima Velama ali potopisom ali daljšim proznim delom oz. odlomkom iz njega, p.~ vsak avtor naj sporoči, ali bo svoje delo predstavil sam, ali pa želi, da ga edstavi recitator (v nasprotnem primeru njegovo delo ne bo predstavljeno). a Ysa literarna dela bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo imenoval or-^ niZator, pregledala pa bo tudi način predstavitve na literarnem večeru. Avtorji literarnih del in dramske skupine naj v prijavi navedejo ob pro-l“mu še biografske podatke in točne podatke o dosedanjem umetniškem de-Vc‘nju. IV. Natečaj za pevce, instrumentaliste in folklorne skupine a) Vokalno področje /. Prijavijo se lahko: — najmanj kvartet (moški ali ženski), — moški, ženski ali mešani pevski zbor 2. Pogoji natečaja so naslednji: — vsaka pevska skupina naj v svojem programu prijavi vsaj pet pesmi, od katerih naj označi tri, s katerimi bi želeli nastopiti na kulturnem srečanju, — organizator si pridržuje pravico do končne izbire programa, da ne bi na-stopilio več zborov z istim programom, — prijava naj vsebuje ob programu in avtorjih sklad še biografijo pevske skupine in podatke o umetniškem vodji, — organizator bo o eventuelni skupni pesmi in o dokončnem izboru programa obvestil vse prijavljene do 15. marca leta 1987. b) Instrumentalno področje 1. Prijavijo se lahko: — pihalne godbe, — instrumentalni ansambli — izvajalci klasične ali narodne glasbe, — vokalno-instrumentalni ansambli — izvajalci zabavne ali narodno-za-bavne glasbe. 2. Pogoji natečaja: — vsaka skupina lahko prijavi pet kompozicij (naslov dela in ime avtorja oz. aranžerja) in označi tiste tri, ki bi jih želeli izvajati na kulturnem srečanju, — organizator si pridržuje pravico do končne izbire programa, da ne bi več skupin nastopilo z istim programom, — prijava naj vsebuje ob programu še biografijo ansambla in podatke o umetniškem vodji. c) Folklorno področje /. Folklorne skupine naj prijavijo program dveh narodnih plesov, ki jih želijo predstayiti na kulturnem srečanju. 2. Prijava naj vsebuje biografijo folklorne skupine, podatke o umetniškem vodji in minimalne tehnične pogoje za izvedbo plesa (garderobe, površino odra, itd.). Komisija za kulturo pri Konferenci OO ZS Gradisa poziva vse kulturne ustvarjalce, naj se prijavijo za sodelovanje na kulturnem srečanju v Titovem Velenju. Prijave bo zbiral predsednik Komisije za kulturo Milenko Nikič, naslov GIP GRADIS Šmartinska 134 a Ljubljana oz. po telefonu (061) 441-422. Rok za prijave je 5. februar letos. Prispela dela bo ocenila žirija in o sklepih obvestila vse udeležence najkasneje do 20. marca letos. Organizator se je obvezal, da bo izdal katalog z objavo vseh sodelujočih na 9. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije. c p Prišel je pote Abraham, te popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo pol stoletja, pri nas si deležen večnega poletja! Abrahami! V januarju leta 1937 je bilo rojenih 13 delavcev Gradisa. Ob njihovem srečanju z Abrahamom jim želimo vse najboljše, še na mnoga leta ter prijetno praznovanje. — Redjep Ahmetovič — GO Ljubljana — Antun Banfič — GE Maribor — Angel Čendak — GE Koper — Franc Debeljak — LIO Škofja Loka — Veronika Dobrotič — GE NG Maribor — Mihael Fortuna — KO Ljubljana — Ejub Hasanagič — SPO Ljubljana — Jovan Jazič — GO Ljubljana — Ignac Koren — KO Ljubljana — Anton Novak — OGP Ljubljana — Stjepan Penava — GE Koper — Konrad Ploj — SPO ljubljana — Fehim Škulj — GE Celje Vsem 50-letnikom iskreno čestitamo! M. F. Pripravljamo se, zimske igre več niso daleč 14. februarja igre Gradisa, 21. in 22. februarja zimski ŠIG Novoletna obdaritev Gradisov dedek Mraz v Bučkovcih Mariborska gradbena enota ima že nekaj let patronat nad Osnovno šolo v Bučkovcih. Učenci te šole nastopajo s svojim programom ob različnih prilikah na proslavah v tej mariborski enoti in vedno so lepo sprejeti. Konec leta pa jih na šoli obišče dedek Mraz in jim prinese kakšno darilo. Tudi letos se je odpravil v te kraje, posebno težko pa so ga že pričakovali malčki v otroškem vrtcu, od koder je tudi naš posnetek. Zapeli so mu pesmice, on pa je vsakemu podaril lepo darilo. Dedek Mraz je sklenil, da se bo do prihodnjega leta naučil tudi »prleško gučat«, da bo tako lažje razumel, kaj so mu otroci peli. p § \___________________________________________________________________J Januarsko sneženje je omogočilo, da je smučarska sezona že tudi med rekreativnimi smučarji v polnem zamahu. Številni smučarji, tako veleslalomisti, kot tudi tekači na smučeh, se med drugim pripravljajo tudi za nastope na 26. zimskih športnih igrah Gradisa. Kot smo že večkrat zapisali je letošnjo organizacijo prevzel todz Inženiring, pokrovitelj pa je direktor tozda Franc Zupančič. Veleslalom bo na Zatmiku, smučarski teki pa bodo v Gorjah ali na Bledu. Organizacijski odborima že polne roke dela. Opravljeno je tudi že žrebanje štartnih številk. Sodeč po prijavah bodo letošnje igre med številčnejšimi zimskimi igrami v nekaj zadnjih letih. Večina ekip se bo na Bledu zbrala že v petek. Prenočišča so preskrb- ljena za vse, zaključek pa bo v bistroju hotela Toplice. Teden dni za našimi igrami so na sporedu 25. zimske športne igre gradbenih (ŠIG) delavcev Slovenije. Tekmovanja na SIG-u bodo potekala dva dni, 21. in 22. februarja, udeležili pa se jih bodo tudi najbolje uvrščeni tekmovalci iz naših iger. Zimske športne igre gradbenikov bodo v Kranjski gori. Organizacijo je prevzel Gradbinec Kranj. C. P. AA/VWWW\AryWV\AAAASAAAAŽVW\Zvr7VNAAAZWWWWWWV\,VWWN Republiška liga v kegljanju KK Gradis niza uspehe Po zmagi v prvem kolu republiške lige v kegljanju, so kegljači Gradisa nanizali še štiri zmage in so v ligi razred zase, saj vse nasprotnike premagujejo z velikimi razlikami. Rezultati. 1. kolo: Savinja Celje — Gradis 5253:5198 2. kolo: Gradis — Radenska 5045:5429 3. kolo: Slovan Ljubljana — Gradis 5150:5429 4. kolo: Gradis — Konstruktor Maribor 5154:4901 5. kolo: Hidro Medvode — Gradis 5150:5376 C. P. Glasbeni trio DOŽ — dom Oton Župančič Prednovoletni utrinek Prireditev učencev doma Oton Župančič V predprazničnih dneh, ob praznovanju novega leta, je komisija za J? turno dejavnost, ki že vrsto let deluje v Gradisovem domu Oton Župan pripravila kulturni program v katerem so nastopili učenci iz doma, pr°f> pa je povezoval Milenko Nikič. Dvorana je bila prepolna, kot gostje pa so si prireditev ogledali tudi delavci gradisovega Centra za izobraževanje. Za še prijetnejše vzdušje je poskrbel ansambel, ki ga sestavljajo učenci doma Oton Župančič. Učenci so pripravili več recitacij, skečev, humorističnih točk in na koncu še osmrtnico za leto 1986. Kot posebej povabljeni gost večera je nastopila tudi »Lepa Brena«. Nekaj njenih uspešnic je namreč zelo dobro zapel in v celoti uspešno imitiral Zaim Latifovič ter P° velik aplavz. Del novoletnega programa predstavljalo tudi tekmovanj6 kvizu znanja, največ smeha P3 sprožilo tekmovanje v zatik3 svinčnika v pivovsko steklenic0. Po programu je bila tudi m3^, zakuska s pivcem in sadnim s°k Ob tem smo tudi sklenili, da se sr srečamo ob praznovanju slo ( skega kulturnega praznika, . bruarja. Besedilo: Štefan Šneb6f» Foto: Andrija P3) Priznanja za pet let nazaj Nizkograjčani podelili priznanja najboljšim Tik pred zaključkom starega leta so na svečani seji delavskega svcj3 tozda GE Nizke gradnje Maribor podelili plakete in priznanja tisti delavcem, ki so od leta 1982, ko so sprejeli pravilnik o podeljevanj tozdovih priznanj, veliko pripomogli k razvoju tozda. Podelitev so opravili na sv°' čani seji delavskega sveta toz°3, kjer so poleg običajnih točk pre' gledali še dosedanje rezultate te plan dela za naslednje leto. V vodstvu tozda so se tudi o ločili, da bodo vsem tistim delav cem, ki bodo odšli v pokoj, P00® lili posebne zahvale. Te za|ivart, bodo delavci prejeli na tiste gradbišču, kjer so prenehali ° lati. Čeprav so pravilnik o podeljevanju priznanj in plaket sprejeli že leta 1982, so se v mariborskem tozdu GE Nizke gradnje šele sedaj odločili za prvo podelitev. Hkrati z nagrajenci za leto 1986 so podelili priznanja tudi za nazaj in sicer za leto 82, 83, 84 ter 85. Vsako leto bodo tako sedaj podelili najboljšim delavcem v tozdu tri plakete in pet priznanj. To pa pomeni, da bodo dobitniki priznanj prejeli poleg pismenega priznanja še denarno nagrado v višini enomesečnega osebnega dohodka v tozdu, nagrajenci s plaketami pa polovico tega zneska. Podelitve priznanj se je udel žilo veliko število delavcev, tLl taki so prišli, ki že nekaj let c' vajo zasluženi upokoj. Tej0 . ni malo, kako sedaj delajo kakšne uspehe dosegajo. Franjo Štromajer Strelski turnir v počastitev dneva JLA A KO Maribor zmagovalec med moškimi, LIO Škofja Loka med ženskami v Toliko strelk in strelcev, kot se jih je zbralo v Mariboru, na turnirju v počastitev dneva JLA, v Gradisu še ni bilo, Ce odštejemo gradisove športne igre. To je bil še en dokaz več, da je strelstvo v Gradisu še vedno popularno in da so Kovinski obrati Maribor eni izmed najboljših organizatorjev podobnih turnirjev. , V Kovinskih obratih Maribor smo f Padali nalogo, organizirati strelski ■urnir v počastitev praznika Jugoslovanske ljudske armade. Želja je še toliko močnejša, ker nismo b>ri uspešni pri organizaciji turni rja v Počastitev Dneva borca, pa tudi 8mrtva sezona« se nam je zdela predolga. , Že na samem začetku smo se sre-cali z velikim problemom — pomanjkanjem finančnih sredstev za jzvedbo tako obsežnega turnirja. %mo obupali. Znašli smo se tako, da smo za pomoč zaprosili še druge *?zde Gradisa v Mariboru. Naša iniciativa je padla na plodna tla. Tozd GE Nizke gradnje prispeval za Priznanja, GE Maribor za zakusko !n Kovinski obrati za tehnično Uvedbo in pijačo. , Prijavljenih je bilo devet moških 'n osem ženskih ekip. V Maribor so Prišli vsi, tekmovali pa so na strelišču Kovinskih obratov Maribor. Pred objavo rezultatov še nekaj j^isli. Ponovno se je pokazala ža-°stna resnica, dav tozdu S PO strelivo odmira in propada,odkar se je ' VPokojil Ludvik Šnajder. Škoda in Zalostno obenem. Po mnenju vseh sodelujočih je organizacija turnirja zelo uspela, strelci v Kovinskih obratih pa smo lahko samo ponosni, da nam je na turnir uspelo privabiti 70 strelk in strelcev. Vse to je tudi obveza, da v bodoče organiziramo podobne turnirje, na katerih naj bi sodelovalo še več strelcev Gradisa. In na koncu še rezultati. Le ti so bili solidni. Upoštevali jih bomo pri sestavi reprezentance Gradisa, ki bo nastopila v predtekmovanju letošnjih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije. Ženske — posamezno: 1. .Slava Stanovnik — LIO Škofja Loka, 165 krogov 2. Elica Gabrec — Kovinski obrati Maribor, 162 krogov 3. Nevenka Šajn — Kovinski obrati Maribor, 161 krogov Moški — posamezno: L Miran Ivanuša — GE Gradnje Ptuj, 178 krogov 2. Josip Humek — Kovinski obrati Maribor, 178 krogov 3. Bogo Šenveter — Kovinski obrati Maribor, 178 krogov Ker so trije prvouvrščeni imeli enako število zadetih krogov, je o razvrstitvi na L, 2. in 3. mesto odločalo večje število zadetih desetk. Klica Gaberc, druga med ženskami, je kolajno podelila zmagovalcu med boškimi Miranu Ivanušu Ženske — ekipno: 1. LIO Škofja Loka 468 krogov 2. GE Maribor 464 krogov 3. Kovinski obrati Maribor 454 krogov 4. Miličnik Maribor, 5. GE Celje, 6. GE Gradnje Ptuj, 7. DSSS Ljubljana in 8. GE Nizke gradnje Maribor. Moški — ekipno: I. Kovinski obrati Maribor—839 krogov Josip Humek, dober organizator strelskih turnirjev in dober strelec 2. Lackov odred Maribor — 788 krogov 3. Miličnik Maribor — 786 krogov 4. LIO Škofja Loka, 5. GE Celje, 6. GE Gradnje Ptuj, 7. DSSS Ljubljana, 8. GE Nizke gradnje Maribor in 9. GE Koper. Josip Humek redal Slavi Stanovnik, zmagovalki med ženskami, je čestital in kolajno sekretar konference OO ZS Valter Masten Pojasnilo Gradisov vestnik je tokrat izšel nekoliko kasneje kot je običajno, in to predvsem zato, ker je večina proizvodnih tozdov okoli novega leta prekinila z delom, tako da ni bilo pravega grdiva za objavo. Zima je pač mrtva sezona za gradbeništvo in temu smo se morali prilagoditi tudi mi. Upamo, da našega glasila niste preveč pogrešali! Uredništvo GRADISOV VESTNIK je glasilo delovne organizacije G1P GRADIS Izdaja za Odbor za informacije: Srečko Firš — predsednik, člani: Ludvik Rudolf, Martin Golnar. Zoran Debelak in Sonja Vršič. Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudolf. Vlado Forbici. Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksandar Bojanič in Tatjana Savinšek. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljana. Naklada: 9.100 izvodov. Naslov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana. ^Telefon: (061) 441-422 int. 232 in 220. Nagradna križanka 20. januarja smo izžrebali nagrajence novoletne križanke. Rešitev je bilo mnogo, vendar precej tudi nepravilnih, saj križanka zares ni bila lahka. Pravilna rešitev je takšna: Parkins, anortit, Santana. p rima. idealist, ratar. Vitra c, Ras. ost, crar, ar, arabistka, Villa. lik, analitik, et. OD, Dedek Mraz, vrana, srečno v novo leto, obirek. KČ, Otto, pelerina, Tetis, stadij, avto, resk, Alamo, sto. Levitan, irhovina, Rotcr, stek, astra, Arnold, Na, Al, Koroška, Štok, trema, prislov, Krn, čep. K ra. kod, na, Said. okret, iniciala. Si, zdravje. Robar, čilost. Malt. OE, Nal, Edita, anonsa, olje, vasi. Avsenik, reta. spev, AIck. Atrans. Nagrade bodo dobili: 1. nagrada 150(1 din — Jože Kanin, Kovinski obrati Ljubljana 2. nagrada 1200 din — Marija Kumer, Ul. XIV. divizije 8, Celje 3. nagrada 1000 din — Vojteh Pc-čKn, Ptujska 12, Ljubljana 4. nagrada 800 din — Marija Kro-šelj, DSSS 5. nagrada 500 din — Barbara Sta-rovasnik, Gradbena enota Maribor Čestitamo! Rešitve januarske križanke pošljite do 13. februarja na naslov: GIP Gradis, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana, s pripisom — za nagradno križanko. L N A G R A D N A K R I Ž A N K A /»r*