■upajmo vojne BQNDE in INAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEK CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 2, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII gospodarskega stališča tene nogavice za armado reparirajo tako, cla se po i ne skrčijo. Po vojni bodo ces uporabljati na vsem em blagu tudi za civiliste. * * * iriška industrija bo v letu orodicirala nekako toliko letu 1944. Računano s a bo evropska vojna kon-!o polovice 1945. bo indu-v prvi polovici večja kot v toda v drbgi polovici bo 1 in tako sd bo totalna pro. i izenačila! Na isti podla-»najo ekonomisti dohodke kega naroda za 1945, ki' našnli neltako 159 bilijo- ■larjev. # * tukcija razstreljivih sno-trmado jej jeseni nekoliko da, ker so računali, da bo j a na kolenih do božiča. l.ii so zdaj drugih mislih leluili napovedovati konec ke vojne. Vsled tega bo ndustrija iznova zavihala za tekoče potrebe in za ezervo, to zlasti municije. tega bo primanjkovalo ke-j za civilne potrebe, kot ih gnojil in drugega. * * * Jpske dežele so naročile v ki dozdaj ž] za $150,000,-lezniških vozov in fokomo-'oda vprašanje, jej, kdaj Urad za- vojna tcijo je veh, zmanjšal pro- 0 žele/i! h voz za ame- ?otrebe. * * * t .i JS^ sriške gospodinje so splo-io razočarane nad vlado, ki >nkrat razveljavila znam- , racioniranje, za katere je tvorila, da bodo veljavne >prej. Tiste, ki so znamke 5 porabile, se zdaj lahko io. One pa,' ki so bile var-' zdaj močno prikrajšane, imelo za posledico, da od-'bena gospodinja ne bo šte-kuponi in znamkami, am-h bo sproti porabila. Gos-e se morda ne zavedajo, da ;o zgodilo — po volitvah. * * * d za kontrolo cen je dolo- 1 bo znižal ceno rabljenim i na 10. januarja za 4% in akih 6 mesecev. Zdaj pana-a, da se je premislil in da 5jo sedanje cene v vejavi loločen časi ♦ * * eriške tvornice so v novem, i Joslale prekupčevalcem za j ianj pohištva kot en mesec toda za 10 % vec kot v no- ru lanskega leta. *■ ■ * * DVA NACIJA SAB0TERJA SO PRIJELI Pripeljala ju je nemška podmornica in izložila na ameriškem obrežju New York. — Ameriška tajna policija je prijela dva nemška sabotažnika, ki ju je pripeljala nemška podmornica preko Atlantika in izkrcala na ameriškem obrežju 29. novembra. Bila sta trenirana v nemški vohunski šoli ter poslana v Ameriko, da tukaj vršita vohunska in sa-botažna dela. Pri sebi sta imela $60,000. Njiju imena so: William Curtis Colepaugh, star 26 let, ameriški državljan, ki je nekaj časa služil v ameriški mornarici in Erich Gimpel, nemški državljan. Nemška podmornica je kroža-rila ob obrežju države Maine en cel teden ,predno se je nudila ugodna prilika ,da je izkrcala na obrežje vohuna. Bila sta aretirana zadnjih par dni v New Yorku, kjer sta si že sestavila radio na kratke valove. Obiskovala sta najboljše hotele v Bostonu in New Yorku, kjer sta pazno poslušala razgovore vojakov in mornarjev. Oba sta dobro izvežbana v sa-botažnih delih in zlasti Gimpel je ekspert f dinahiifirahju mostov, železnic in drugih naprav. Oba sta radijska eksperta in znata pošiljati poročiia v tajni pisavi z nevidnim črnilom. Zdaj še ni znano, če ju bo sodilo civilno sodišče ,ali bosta prišla pred vojaško sodnijo. Pri njih so dobili še $56,575.61 v ameriškem denarju. _r>_ Frank Oueka HITLER JE i SPREGOVORIL Nemci napadajo zdaj 7. armado Od 1913 ni bilo takih žametov v Clevelandu Dočim je bila na starega leta dan po cesti umazana brozga in smo že mislili, da se bo sneg sta-jal, se je na novega leta dan vreme naenkrat sprevrglo in začelo je mesti. Snežilo je ves dan in ponekod ga je nakupičilo tako visoko, da so bile proti večeru ceste neprehodne za avte. Delavci v Chase Brass & Copper Co. v Euclidu niso mogli domov, ker se je polomil snežni plug. Dano jim je bilo na razpolago ,da tam spijo, ali pa da kar naprej delajo. Delavci za nočni šiht niso mogli na delo. V nekaterih predmestih Cle-velanda danes ne bo šole, ker ne morejo busi do šol. Državna policija je sinoči ob desetih svarila motoriste, naj ostanejo doma. Dočim je kazal včeraj zjutraj ob šestih toplomer 30 nad ničlo, je potem stalno padal in danes zjutraj ob dveh je bil samo še 2 stopinji nad ničlo. Za danes in j nocoj obetajo še mrzleje. ' ta borza z gazolinom je pre-pd kontrolo, kot naznanja . Nekdo j fe opisal položaj ie: "Munšajna dobite koli-iočet,e, toda raketirji z gara so precej zatrti. * * * ?a za civilne potrebščine bo > manj. žage so ga nareza->ktobru za 9% manj kot v mesecu prošlega leta. * * * adniki zakladniškega urada etlo, gledali, ko je senator ?e napovedal manj domskega davka, ko bo Nem-jremagaita. viada pravi, da mems pričakovati manjših ov, dokler ne bo vojna kon-tudi z Japonci, ker bodo do it izaatki še vedno večji kot dlu vlade. magajte Ameriki, kupujte * b°nde in znamke. V soboto ob 12:05 zjutraj je umrl v North Chicagu, 111. Frank Opeka Sr. v starosti 69 let. Bil je več let gl. predsednik KSKJ in sedaj častni predsednik iste. Doma je bil iz Vrhnike pri Ljubljani. Njegov brat je bil pokojni profesor in kanonik dr. Mihael Opeka. Frank, Opeka je bil pionirski naseljenec v North Chicagu, kjer se je mnogo let udejstvo-val v trgovini. Imel je tovarno za mehko pijače, trgovino z modnim blagom in zdaj je bil glavni založnik pive. Bil je izredno kremenitega značaja, mirna in blaga duša. Po postavi je bil korenjak, po srcu velik rodoljub in vedno jč&etj^.vse selbine in naroda. Zadnja leta ga je pa bolezen močno zrahljala. Bil je močan steber tamkajšnje naselbine, ki ga bo brez dvoma zelo pogrešala. Zapušča žalujočo soprogo, tri hčere in pet sinov, ki so vsi dobro preskrbljeni, in mnogo drugih sorodnikov. Pogreb bo danes dopoldne po cerkvenih obredih. Naj blagi mož mirno počiva v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno soža-lje. Jutri ob devetih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca v New-burghu maša za mirni pokoj njegove blage duše. Vabljeni so k maši vsi člani KSKJ, zlasti pa odborniki in odbornice raznih društev KSKJ. -o-- K molitvi članice podružnice št. 49 SŽZ in članstvo društva sv. Kristine št. 219 KSKJ naj se zberejo k molitvi nocoj ob osmih na domu pokojne sestre Frances Kosten, 20667 Miller Ave., v sredo ob devetih naj se pa udeleže pogreba. Vabilo na sejo Nocoj ob navadnem času bo seja društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ v NOVI šoli sv. Vida. Po seji bo prigrizek in prijetna zabava. Tajnica bo pobirala asesment od šestih na prej. -o- Grčija je dobila regenta, ki bo postavil novo vSado Naj bolj pazi na uro, kot na klobuke Sedem, članov v kabinetu, župana Lauscheta je podarilo svojemu dosedanjemu bossu dragoceno uro, ko so se pri zak-uski v Atletskem klubu poslovili ocl njega, predno jih zapusti in gre v Columbus igrat vlogo guvernerja. županovi kabinetni uradniki so posebno poudarjali, ko so mu izročili uro, naj bolj pazi nanjo kot pazi na druge stvari. Znano je namreč ,da se nikdar ne ve, kje bo pustil svoj klobuk ali svojo suknjo. -o-- V železniški nezgodi SO osebr več ranjenih Ogden, Utah. — V bližini tega mesta se je pripetila v nedeljo zjutraj velika železniška nezgoda, pri kateri je bilo ubitih več kot 50 oseb, ranjenih pa od 70 do 100. Nezgoda se je pripetila na ta način, da se je dej eks. presa Chicago San Francisco zaletel v prvi del. Prvi vlak, ki je zapustil Ogden, Utah ob 5:38 zjutraj, je vozil ljudi, drugi pa, ki je odpeljal 20*miuut kasnejfe ,je vozil pošto. , Med ubitimi je bilo največ vojakov in mornarjev, ki so se vozili z dopusta. Vojaške oblasti so že obvestile sorodnike. London. — Grški kralj Jurij' je v soboto naznanil, da je po-1 stavil za Grčijo regenta, ki bo vladal v njegovem imenu, dokler ne bo narod pri volitvah izjavil, kakšne vrste vlado hoče imeti, republiko ali monarhijo. Kralj je imenoval za regenta nadškofa Damaskinosa, ki bo takoj sestavil novo vlado ministrov. Kralj je izjavil, da se ne bo vrnil domov v Grčijo, dokler ga ne bo pozval narod v svobodnih volitvah. Kralj ni bil sprva za to, da bi postavil regenta, toda o potrebi tega ga je prepričal premier Churchill, ko se je vrnil iz Aten. Churchill je kralju rekel, da bo postavljena v Grčiji vlada regenta, pa če kralj to dovoli ali ne, ker so se za to izjavile vse stranke, ki so se posvetoval s Churchillom. Nadškcfa-regenta so smatrali Nemci za glavnega voditelja odporne sile na Grškem. Tretja ameriška armada je prodrla nadaljnih šest milj v Belgijo. Koridor med prvo in tretjo armado je samo 11 milj širok Pariz, 2. jan. — Nemci so pričeli z novo ofenzivo na novega leta dan in sicer na fronti 7. ameriške armade. Obenem je poslalo nemško poveljstvo največjo zračno armado zadnjih treh let na zavezniška letališča po Evropi. Zdaj se ne more še prehoditi, če bo ta ofenziva v takem obsegu kot je bila ona v Belgiji. Ker so bili Nemci v Belgiji ustavljeni in v nekaterih krajih celo vrženi nazaj, iščejo morda 'zdaj drugih, lažjih prehodov. Tretja ameriška armada, ki je udarila v južni bok nemškega sunka v Belgiji, je napredovala nadaljnih šest milj v nemške pozicije. V smer tretje armade prodira od severa prva ameriški armada in razdalja med obema je samo 11 milj še široka. Obe armadi skušata tukaj presekati nemško linijo ter tako zajeti v past vse Nemce, ki so v zadnji ofenzivi prodrli v Belgijo. Von Rundštedt je pognal sedem divizij proti 3 .ameriški armadi, da bi preprečil obkolenje. Gen. Patton ,ki poveljuje 3. armadi, je vse napade dozdaj ročno odbil . Ker se je vreme zjasnilo, je zračna armada neprestano v akciji. O-------- ■-■ " ' —.....T - - aftiilantlr Vlada Zed. držav je ostro protestirala radi pobijanja vojakov Washington. — Vlad Zed. držav je poslala nemški vladi oster protest, ker so Nemci pomorili izmed 130 ujetih ameriških vojakov in častnikov vse razen 15. Protest je poslala s posredovanjem švicarske vlade. Slučaj se je pripetil v nedeljo 17. decembra v Belgiji, kot pripovedujejo tisti ameriški vojaki, ki so se rešili. Nemški pancer-ski oddelek jc zajel 130 Ameri-kancev južno od Malmedy. Nemci so jim pobrali cigarete in druge vrednostne stvari, jim ukazali dvigniti roke, nakar so jih po. kosili s strojnicami. Razen 15 so vse pomorili. Kupujte vojne bonde! Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Zdaj sov veljavi plave znamke X-5, Y-5, Z-5, A-2, B-2, C-2, D-2, E-2, F-2 in G-2. MESO, sir, sirovo maslo itd. — Zdaj so v veljavi rdeče znamke Q-5, R-5, S-5, T-5, U-5, V-5, W-5 in X-5. SLADKOR — Znamka 34 iz knjige 4, veljavna za 5 funtov, je dobra zdaj za nedoločen čas. ČEVLJI — Znamke 1, 2 in 3 so veljavne za nove čevljev za nedoločen čas. GAZOLIN — Znamke A-14 so veljavne do 21. marca; B in C dokler jih imate kaj. KOLESA — Avtnih koles ni treba dati pregledati, dokler ne potrebujete novih. Kolesa pri komercijalnih vozilih pa na vsakih 5,000 milj ali na vsakih šest mesecev, kar pride prej. KURIVNO OLJE — Veljavni so kuponi 4 in 5 zadnje sezone ter 1, 2 in 3 nove sezone. Vsaka edinica za 10 galonov. Te dni je bil povišan v poročnika (junior grade) Ensign John A. Mlakar, sin Mr. in Mrs. John Mlakar iz 6614 Schaefer Ave. Prišel je domov za praznike na dopust iz Francije za 30 dni. V mornarici služi dve leti in je bil 14 mesecev preko morja. Poleg staršev sta ga težko pričakovala domov soproga Marie in 14 mesecev star otrok, ka terega je zadnjič videl, ko je bil 2 tedna star. . Rs Ra R« Pvt. John J. Cotman se naha ja v neki bolnišnici v Italiji. Bil je ranjen v nogo 4. oktobra v Franciji. Tako sta zvedela star. ša, Mr. in Mrs. Mathew Cotman, 14411 Thames Ave. John je star 23 let in je v armadi od januarja. Prej je bil zaposlen v Na- tional Acme Co. Preko morja je bil poslan v juniju. V armadi ima dva brata in sicer je Pvt Edward v Franciji, Cpl. Frank pa v Angliji. *» RB 180 Stanley J. Jasbeck, sin Mrs. Agnes Jazbec iz 821 E. 222. St., Euclid, O., je bil povišan te dni v poročnika Stanley služi pri inženirskem koru v Fort Belvoir, Virginia, čestitamo! n& rs na Cpl. Anthony M. Jarc, sin Mr. in Mrs. Jarc iz 19600 Ormiston Ave. je prišel na dopust iz Aleut, skih otokov. Preko morja je bil dve leti in pol in je to njegov prvi dopust. V armado je stopil v juniju 1941. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. I V bojih po madžarski prestolnici sta ubita po 2 nacija na minuto London, 1. jan. — Ruske napadalne čete so pognale nacije iz 300 mestnih blokov v Budi, zapadni polovici madžarske prestolnice. Rusi imajo zdaj v rokah dve tretjini mesta. Rusi so štrli glavno obrambno linijo v osrčju mesta in brez'pri-zanašanja pobijajo Nemce. Poročila trdijo, da padeta več kot po dva nacija na vsako minuto. Nemci so popolnoma obkoljeni in Rusi jih potiskajo proti Donavi v središču mesta. Na starega leta večer je padlo v Budimpešti do 3,700 nacijev, v 48 urah pa na 7,300. Kar je še ostalo v mestu civilnega prebivalstva, se skriva po kleteh in čaka v strahu konca boja. Nova madžarska vlada, ki ima sedež v Debrecinu, kateri na čelu je general Bela Miklos, je napovedala vojno Nemčiji in je naprosila vse zaveznike za premirje. Novo madžarsko vlado podpira Moskva.- Sv. Katarina 29 ZSZ Društvo je izvolilo za letos sledeč odbor: Predsednica Johanna M e r v a r, podpredsednica Ana Svigel .tajnica Frances Poni-kvar, 450 E. 118. St. tel. PO 2796 ,blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Zupančič, rediteljica Mary Kraje, nadzornice: Josephine Mlakar, Jennie Lesar in Matilda Korelec, zastopnica za pomožno akcijo in San& Johana Mervar, za skupna društva fare sv. Vida Ana Svigel in Mary Kraje; zdravniki: dr. F. J. Kern, dr. Dejak — O'-Donnell in zraven še vsi slovenski zdravniki. Seje so vsak 3 torek v mesecu v SND na St Clair Ave. Jutri na sejo Progresivne Slovenke krožel št. 3. vabijo jutri večer ob 7:3( na sejo v SDD na Recher Ave i Vse članice naj se gotovo udele | že. NOVI GROBOVI Frances Kosten . V soboto 5 minut pred deveto zjutraj je umrla Mrs. Frances Kosten, roj. Meglich, stanujoča na 20667 Miller Ave., Euclid, O. znana pod imenom Ilovška. Pokojna je bolehala zadnjih šest mesecev, mnogo v postelji. Ob smrti je bila stara šele 44 let. Rojena je bila v vasi Mekinje pri Stični, kjer zapušča starše, tri sestre: Ivanke, Karolino in Amalijo ter brata Franka. Tukaj pa zapušča žalujočega soproga Franka, ki je doma iz Metanj pri Stični, tri sinove: S/Sgt. Frank, ki se nahaja v Dytsch Indiji, Pvt. Raymond, ki je dospel iz North Caroline na pogreb, 6 let starega Alberta in hčer Helen. V Holton, Mich., zapušča sestro Marijo Deblak, ki je dospela s soprogom na pogreb. Bila je članica društev: Sv. Kristine. &t. 219 KSKJ. Slovenski dom št. 6 SDZ, podružnice 49 SŽZ, Oltarnega društva fare sv. Kristine in dramskega društva Naša zvezda. Bila je zelo aktivna pri narodnih in društvenih zadevah ter se je vedna rada udejstvova-la tudi v slovenski narodni noši. Bila je tudi zastopnica pri Jugoslovanskem kulturnem vrtu in tudi uradnica. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti v sredo zjutraj ob devetih pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in na Kalvarijo. Naj bo blagi materi in zavedni Slovenki lahka ameriška Zemlja, preostalim pa izrekamo naše iskreno sežalje. John Vidmar Po dolgi bolezni je umrl John Vidmar, po domače Hočevarjev, star 49 let. Doma je bil iz vasi Lopata, fara Hinje, odkoder je prišel v Cleveland pred 30 leti. Stanoval je na 5301 St. Clair Ave. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. -o- Amerika in Anglija bi tudi radi nekaj besede Washington. — Vladni uradniki študirajo točke, ki bodo zanesene v mirovno pogodbo, ki jo bodo zavezniki v kratkem podpisali z madžarsko vlado. Za zaveznike jo bodo podpisale vlade Rusije, Anglije in Zed. držav. i Anglija in Amerika bi radi, | da bi imeli pri tem nekaj več i besede, kot jo imata pri pogodbah z Rumunsko in Bolgarijo. Tam so tudi vsi trije podpisali mirovne pogodbe, toda ruski zastopniki delajo po svoji glavi, ne da bi vprašali za mnenje Amerikance in Angleže. Naj pokličejo za čeke East. Ohio Gas Co. naznaja, da :i oni ,ki do danes ali jutri ne bodo • | prejeli čekov za povrnjen denav . 7a plinske račune, naj pokličejo -' "Refund Department." Plinarna i je že odposlala 384,469 čekov. t Po dolgem času se je oglasil trdeč, da se Nemčija ne bo podala London, 1. jan. — Adolf Hitler, ki je molčal več kot pet mesecev, se je danes oglasil ter zatrjeval nemškemu narodu, da vojna ne bo končana pred letom 1946 razen če Nefnčija zmaga in da Nemčija ne b» BESEDA IZ NARODA Father Schiffrerjeve umestne besede Grčija in angleška politika Churchill v Atenah! To je bilo brezdvoma največja mednarodna novica o Božiču. Kaj je gnalo starega pa tako delovnega in odločnega angleškega državnika, da je šel na to nevarno pot, rekli bi — naravnost v sršenovo gnezdo? Letošnjo jesen so Angleži izgnali Nemce iz Grčije. Predno so to storili, so želeli imeti zagotovilo, da bo na Grškem neka stalna pa Angležem prijazna vlada. Zato so 25. septembra spravili v Caserti skupaj zastopnike vseh grških strank. Te so se dogovorile kakšna bo nova vlada, ki naj čimprej izpelje volitve in izvrši plebiscit, ali so Grki za kralja ali ne. V to vlado so stopili tudi komunisti. Vse je lepo izgledalo. Toda komunisti na Grškem so imeli orožje, Angleži sami so ga jim pošiljali, ko je bila tam Osvobodilna fronta v rokah komunistov. S tem orožjem so začeli komunisti neusmiljeno pobijati svoje nasprotnike. Vlada je hotela napraviti red in je ukazala, da se morajo razorožiti vse čete, ki ne spadajo k redni armadi. Komunisti in nekaj njih sopotnikov se je uprlo in boj se je začel. Vlado so podprli Angleži in tako sami zašli v boje z Grki, svojimi prejšnjimi zavezniki. To so dogodki, ki so privedli do tega, da je šel Churchill sam na Grško mirit in posredovat. Pa zakaj se Angleži tako zanimajo za Grčijo in zakaj se vtikajo v grške domače spore med vlado in komunisti? Ozadje je sledeče: Angleško gospodarstvo je zgrajeno na tem, da Anglija izdela v svojih tovarnah ogromno blaga, ki ga mora prodati v zunanji svet, če hoče živeti. Zato Anglež mora trgovati. Zato so tudi za angleško zunanjo politiko odločilni gospodarski razlogi. Njih politika hoče predvsem zavarovati trgovska pota. Ena teh poti vodi skozi Sredozemsko morje mimo Grške. Da bi bila ta pot varna, hoče Anglež imeti na Grškem prijatelje in primeren vpliv. Na sestanku v Teheranu, kjer so velesile delile Evropo, je Stalin zahteval vpliv na Poljskem. Churchill tega ni bil vesel, ker s tem komunizem pride dalje proti zapadu. Toda zahteval je, da tudi on nekaj dobi. In to je vpliv na Grškem. Kupčija je bila sklenjena. Od takrat naprej so Angleži zapustili Poljake ter jim zlepa in zgrda dopovedovali, da se morajo pogoditi z Rusi, sami pa so začeli uravnavati svojo politiko proti Grkom tako, da pri njih obdrže vpliv in da zavarujejo to deželo pred ruskim vplivom. Angleži vedo, da jim je na Grškem nevaren komunizem. Ne zato, ker da bi bil grški komunizem posebno divji. Komunizem je povsod enak. Nevaren jim je zato, ker vedo Angleži, da je vsak komunizem odvisen od Moskve. Če torej na Grškem komunisti zmagajo, je Anglija osleparjena za vse, kar so se v Teheranu dogovorili. Grčija bi prišla namesto pod angleški, pod sovjetski vpliv. Da je za grškim komunizmom Rusija trdijo tudi poročila, da grški uporniki dobivajo orodje in municijo iz Bolgarije. Bolgarija pa je danes popolnoma pod vodstvom komunistov in Rusov. Tako razumemo, da so Rusi izgnali iz Sofije na Bolgarskem Amerikanpe, ki so hoteli vedeti kaj se tam godi. Churchill torej dobro ve, da ga Rusi s pomočjo komunistične vlade na Grškem lahko ogoljufajo za vse, kar je mislil, da je v Teheranu dobil. / Da bi se zavarovali proti komunizmu izigravajo v tej igri Angleži dve karti. Prva je kralj. Churchill bi ga rad spravil nazaj na Grško. Neumno bi bilo misliti, da iz kake posebne ljubezni do kraljev. Toda Anglež ve, da noben kralj ni za komunizem. Ker pa se čuti, da Grki niso posebno navdušeni za kralja, se.zanaša še na drugo karto. In ta je: čiste, svobodne in tajne volitve. Zakaj? Angleži so trdno prepričani, da bi pri res svobodnih in tajnih volitvah ogromna veČina naroda glasovala proti komunistom. Naj že volijo Grki kar hočejo, nobena stranka z izjemo komunistov ni nevarna Angležem. Zato tedaj Angleži hočejo vlado, ki izpelje svobodne volitve. Svobodnih volitev pa ni, dokler imajo komunisti orožje v rokah. 'Komunisti hočejo svoje volitve po ruskem načinu. Kdor ne voli z njimi — se ga pobije. V tem je tedaj jedro spora na Grškem. Zato je prišlo do spopada na Grškem. Zato so Angleži tako zainteresirani na tem prepiru., Churchill, ki vodi angleško politiko v grškem vprašanju, je doživel težke ure radi spopadov med angleškimi četami in komunisti. Napadajo ga z desne in leve. Eni mu očitajo, da je Poljake izdal in s tem škodoval Angliji, na drugi strani pa, da s pogodbo v Teheranu ni zagotovil angleškega vpliva na Grškem. Drugi, to je komunisti, mu očitajo, da se vleče za kralja proti ljudski volji. Angleži razumejo, da je treba zavarovati angleški vpliv na Grškem. Strašno pa je Angleže zadelo, da se sedaj morajo njih vojaki boriti s prejšnjimi zavezniki. Angleški vojaki na Grškem padajo od orožja, ki so ga komunisti dobili prej od Angležev. In pa to vedo Angleži, da je kri čuden sok. Če bi prišlo do velikih bojev in bi morali zadušiti grški komu-1 nizem v potokih krvi, bodo padali tudi zapeljani, nedolžni, neudeleženi. Tako bi se tudi simpatije mnogih nekomuni-l stičnih Grkov obrnile proč od Angležev. In to bi bilo speti škodljivo za angleški vpliv. Mnogi" Angleži torej mislijo, da j ni bila pogodba v Teheranu samo krivična, ampak da je bil Churchill — ogoljufan. Prodal je Poljake za Grke, za te V listu Jugoslovanski Obzor smo brali koncem novembra važne besede Fathra Schiffrerja, ki jih je dal objaviti v imenu odbora podružnice JOP,SS v Milwaukee : "Dalje se odboru čudno zdi, zakaj ta UNRRA, ki naj bi prinesla Jugoslovanom pomoč z vsemi medicinami in inštrumenti vred, danes NE SME v Jugoslavijo in mora z vsemi temi nujnimi potrebščinami čakati v Italiji, jugoslovanska ladja pa pluje mimo-njenega nosu v Ameriko po NAŠO pomoč* katero smo namenili našim bratom za POVOJNO lajšanje njihovega gorja, ki gotovo ne bo nič manjše od sedanjega." Tako je dal v tisk Rev. Schif-frer v imenu odbora. Na podlagi tega je lokalni odbor v Milwaukee nabrani denar pridržal doma in ga ni odposlal glavnemu blagajniku JOP.SS. To mimogrede. Kakor vidimo, je šlo tu samo za denarno zbirko. Zbiranje obleke tu ni prišlo v poštev. Gotovo je bil njihov sklep zelo na mestu. Toda glavni odbor JOP,SS ni imel tako odločnih pomislekov in je viiaj del sVote (tal za tisto — ladjo. Zdaj je pa vedno bolj vprašanje, kaj je s tisto ladjo. Menda je od nikoder ni. Vedno bolj slišimo po radiu in beremo v časopisih, da zelo primanjkuje ladij celo za vojaške potrebe, kaj šele za pomožne. Morebiti se je res ladja samo "zakasnila," toda lju-aij se polašča nekak nov sum. Kaj pa če je bila tudi ta ladja napovedana le iz "političnih ozi. rov," kakor očita Mr. Zalar Združenemu odboru v neki podobni zadevi? Adamič je razglasil, da ima samo njegov odbor pravico deliti pomoč v Jugoslaviji. Zapisano je že bilo, da je laž. Pa je bila | tako resno povedana ,da je spr- j va vsak verjel. Washington je! povedal drugače. Toda morda le' ni bila laž. Morda Adamič ni mi- j slil reči, da ima samo njegov od- i bor to pravico iz Was^hingtona,' ampak od — Tita? To bi bilo verjetno, zakaj Tito je prepovedal celo UNRRI deliti pomoč v Jugoslaviji, zakaj bi je ne prepovedal JOP,SS in drugim? Ampak če .je tako, zakaj ni Adamič odkrito povedal .odkod ima tisto dovoljenje in sicer — samO njegov odbor? Tito bi od NURRE sprejel pomoč ,toda sam bi jo delil. Uradniki NURRE ne smejo v Jugoslavijo. Dolgočasijo se tam v j bližini, blago za stradajoče in go. j le in bose Jugoslovane je tudi! tam blizu — ljudje pa umirajo! v Jugoslaviji od vsega hudega! čudne reči! Seveda, ona ladja bi vse izročila Titu in bi njemu pustila deliti, toda kako in komu bi delil? Tako torej! Tudi če bi ladja prišla kmalu, bi imeli tam v Milwaukee še' vedno dosti vzroka, da bi se "odboru čudno zdelo." Vsak človek mora sicer iz Vsega srca privoščili J ugoslovanom I pomoč ,pa naj že pride od tega ali "onega. Ampak zakaj je bilo I treba, spraviti na noge vse jugo-| slovanstvo v Ameriki m pomoč I v denarju in blagu in vse posta-I viti na dve karti, namreč na la-' djo in na Tita, ki sta obe skraj-j no riskantni? Na drugi strani je pa ŽE TAM blizu pomoč UNRRE, ki je istotako iz Amerike, pa ne sme na delo, čeprav bi lahko TAKOJ priskočila na pomoč? Ej, zdi se človeku, da se bo odboru v Milwaukee še marsikaj "čudno zdelo" in da bo moral Mr. Zalar še pisati o — "političnih ozirih." S. S. Naznanilo banke fantje se morajo zgubiti po svetu kot mladi ptiči, ko zlete iz svojega rojstnega gnezda. Prav tako je z nami in mnogo ljudi je, ki mislijo, da smo Lahi. Ne, nismo! če smo morali biti z njimi, pa je kljub temu ostala v naših žilah še vedno pristna primorska kri i bo do konca življenja. Zaključujem s toplimi pozdravi, srečno novo leto korajžno in veselo. Pvt. Vinko Kalčič, Ward D 18 Bruns Gen. Hospital, New Mexico. Kakor društva in razne kor-poracije obdržavajo svoje letne seje, prav tako vrše to tudi bančni zavodi. Glavna letna seja slovenske The North American Bank se bo vršila 10. januarja, to je drugo sredo v mesecu januarju. Seja se bo vršila v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave. Ker je banka v preteklem letu dosegla tako velik napredek, je pričakovati več zanimanja od strani delničarjev za to sejo. Vabljeni ste, da se udeležite. Ker prejemate delničarji redne divi-dende dvakrat na leto ,ste tudi moralno dolžni, da se glavne seje udeležite in tako spoznate z bančnim poslovanjem. Za slovenskp The North American Bank, Predsednik. Pismo primorskega rojaka Naslednje pismo je prejelo naše uredništvo od primorskega Slovenca, ki je bil prisiljen v italijansko, armado in se sedaj nahaja v bolnišnici kot vojni ujetnik v Zed. državah. Pismo se glasi: Santa Fee, New Mexico.— Cenjeni urednik: V prvi vrsti si štejem v dolžnost, da se vam zahvalim za redno pošiljanje Ameriške Domovine, katero mi iz prijaznosti pošiljate. Zelo me to veseli in si lahko tudi sam mislite, kakšno veselje vživam, kadar prejmem kakšen list pisan v slovenščini. Nikdar nisem imel doma prilike videti slovenske knjige, ker nam je bilo to zabranjeno. Sicer nas pa! itak niso mogli trpeti pred očmi one grde laške grgle, kateri so mislili, da bo celi svet njih. Ampak so se pošteno opekli in ono/kar je ostalo, pa bo konec tudi za njih. Niso nam pustili pisati ne hrvatsko ali sjo-slovensko in poleg tega pa so nam prepovedali tudi vse, kar je bilo v zvezi z ljubeznijo do rodne zemlje in slovenske matere Razume se, da se ne sme pozabiti materinega jezika in se čiovek ne sme prodati tujcem. Treba je, da vedno čuti v sebi iz katerega rodu izhaja. Poznate, kako veliko veselje je Slovencem prepevanje svojih pesmi, a i to nam je bilo zabranjeno in zabranjeno nam je bilo sploh vse kar bi nas bilo spominjalo na naj šo narodnost. Ko človek to premisli, bi še najraje zjokal kot majhen otročiček. Poleg vsega tega pa smo se morali bojevat zanje in to proti svoji volji. Kako je bilo to hudo .da človeku ob tej misli krvavi srce. Spoštovani gospod ,da ima člo. vek srce trše nego jeklo, bi se: podalo. Vidite tako je, mladi Obramba pomorske spremljave čiitatelj mnogo ne premišlja, ko prebira v svojem dnevnem časniku vesti, da je neka pomorska spremljava zopet srečno vplula v namembno luko. In vendar se za temi preprostimi in skromnimi besedami skriva cela vrsta dogodkov, trpljenja, naporov in nevarnosti, ki jih je bila spremljava deležna na vsaki morski milji poti. V vojnem, času so pomorske spremljave naravnost življenjsko važno orodje vojaške in civilne oskrbe. Brez potrebnega za-varovapja pomorskih prevozov, je vsako uspešno vojskovanje nemogoče. Tega se sovražnik dobro zaveda in poskuša zato z vsemi silami pretrgati življenjsko žilo ,ki hrani in drži pri moči vojskujočo se državo in njene borbene enote. Iz vsakodnevnih časopisnih vesti zvemo ,s kako velikimi napori se sovražnik trudi, da bi izpodrezal nasprotnikove pomorske prevoze. Mnoga in različna so sredstva, s katerimi poskuša sovražnik uresničiti svoje načrte. Vsako novo njegovo napadalno sredstvo pa izziva modernejša obrambna sredstva in tako potekajo ta tek. movanja od prvega pričetka sovražnosti pa vse tja do premirja. Dva sta glavna in najnevarnejša sovražnika ,ki sta hrabrim mornarjem na širnih oceanih, na počasnih in neokretnih trgovskih ladjah ,stalno za petami. Prvi se zahrbtno skriva pod vodo na preži, da sproži nevidno svoj smrtonosni torpedo. To je podmornica. Drugi sovražnik plava visoko v višavah neba — letalo — ki nosi bombo, torpedo ali mino. Tekma med napadalcem in obrambnimi sredstvi je bila ves čas vojne zelo napeta in neizprosna ; sreča pa se je nagibala zdaj na eno,zdaj na drugo stran. Z nastopom novih obrambnih sredstev: žepne nosilke letal in korvet pa se je obrambni sistem zavezniških spremljav tako zelo moderniziral in izpopolnil, da je dosegel očitno premoč, kar doka zujejo številne spremljave, ki danes prihajajo v svoje oddaljene luke z neznatnimi ali skoraj nobenimi izgubami. Moderna obramba spremljave je zelo draga stvar, ker obsega mnogoštevilna sredstva, ki so za to potrebna. Današnje spremljave so sestavljene iz večjega števila ladij, ki poleg svoje no minalne vrednosti predstavljajo v vojaškem pogledu posebne taktične vrednosti. Zato nam bo lahko razumljivo, da so stroški razmeroma le majhni, že ena sama potopljena večja tovorna la^ dja predstavlja s svojim dragocenim tovorom ogromne vrednosti, ki jih niti ni mogoče tako lahko nadomestiti v vojnem ča-su. Levji delež obrambe spremljave nosi vojna mornarica, saj je spremljava sama po sebi čisto j pomorskega značaja. Ladje voj-! ne mornarice vseh vrst, od bojnih ladij doli do majhnih neznatnih, izvidniških ladjic, varujejo spremljavo na vsej poti, na kateri preti nevarnost. Po težavnih po'teh ,pri velikih in važnih spremljavah spremlja konvoj še primerna eskadra vojne mornarice. Za mogočne spremljave so potrebne celo največje enote mornarice, bojne ladje z vsem potrebnim spremstvom. Pri tej veliki organizaciji igra tudi le-' talstvo izredno važno vlogo ter je tudi tu — kakor v vseh ostalih strokah vojskovanja — prevzelo del obrambnih nalog. Naloge vojne mornarice pri teh operacijah so, da varujejo spremljavo proti napadom sovražne mornarice, predvsem proti napadom nadvodnih enot (kakor n. pr. bojnih ladij, kri-žark, rušilcev, torpedovk, malih torpednih čolnov in drugih malih enot) kakor tudi proti nevarnostim podmornic. Razen tega sodelujejo tudi pri obrambi proti sovražnemu letalstvu. Te stražarske eskadre vojne mornarice so zaradi posebnih pogojev, danes čisto drugače sestavljene, kakršen pa je bil nekdaj sestav manjših eskader. Včasih je n. pr. normalna manjša eskadra imela po eno ali več bojnih ladij, nekoliko križark in nekaj več rušilcev. Danes izgleda eskadra za varstvo obsežnejših spremljav popolnoma drugače, ker so njene taktične naloge v mnogem tudi drugačne. Bojne ladje so še vedno jedro obrambne sile. Nastopajo v gla vnem proti morebitnim težjim ali lažjim nadvodnim enotam so vražne mornarice, ki bi brez njih s svojim j, težkimi topovi uničile spremljavo brez posebnih težav in to v najkrajšem času. Ravno tako so ostale v sestavu tudi kri-žarke, ki so pri manjših spremljavah celo glavna obrambna sila. Njihova taktična vloga pa se je seveda spremenila. Pripadle so jim povsem nove naloge. Nov pojav so danes posebne "žepne nosilke letal," topniške križarke z mogno protiletalsko obrambo in številne manjše ladje "korvete." Ladje "nosilke letal" je rodila potreba. V današnjem siste mu obrambe spremljave so letala neobhono potrebna za uspešno varstvo proti podmornicam, • za opazovalno službo in za obrambo proti sovražnim letalom. Zlasti jejto važno pri preko-oceanskih plovbah, ker'spremljave ne morejo ščititi letala s suhe zemlje Te ladje so■pravzaprav prikrojene iz navadnih trgovskih ladij Seveda ne nosijo velikega števi la letal. Tudi niso velike niti hitre. Popolnoma pa zadostujejo potrebam in zraven tega niso preveč drage in je njihova gradnja razmeroma kratka. Letala "žepne nosilke" stalno patrolirajo nad spremljavo in okrog nje. Na ta način love sovražne podmornice in če jih že ne morejo uničiti, jim vsekakor preprečijo, da bi se podmornice postavile v pripravno lego za napad. Podmornica ima namreč pod vodo manjšo hitrost kakor pa spremljava. Zato spremljava lahko uide, predno bi podmornica priplula v bližino spremljave, če bi vozila pod vodo. Vožnja nad vodo pa je za podmornico riskantna, če krožijo nad spremljavo letala, ki so za podmornico smrtno nevarna. Vsa ta letala so več ali manj lovskega tipa ter nosijo s seboj manjše globočinske bombe proti podmornicam. Nastopajo tudi proti sovražnim letalom, ki bi poizkušala napadati ladje spremljave ter pravočasno obveščajo eskadro o bližajočih se sovražnih letalih. Razen teh letal na nosilkah, so tovorne ladje same nosile s seboj po dve Jovski letali, ki so jih v slučaju nevarnosti po katapultih spustile v zrak. Ta letala niso mogla več pristati na ladje ter so po končanem boju ali odletela na najbližje letališče na kopnem — če so le mogla — ali pa se je pilot spustil s padalom zraven ladje, a letalo je utonilo v morju. Tudi taka letala so pokazala lepe uspehe, vendar so postala z uporabo ladij nosilk nepotrebiia. Križarke za protiletalsko obrambo so poseben tip križark, katerih oborožitev je popolnoma posvečena protiletalskemu orožju. Navadno imajo nenavadno veliko število protiletalskih topov in težkih strojnic ter posebno topniško centralo za precizno ! in uspešno streljanje vseh vrst orožja skupaj. Njihove f so dobro izvežbane ter pr^ ljajo te križarke resno o' vražnemu letalstvu, ki ji gače spremljava vedno z> cilj. i Praksa je pokazala, d f ekonomično povezati spr v velike formacije, zateJ majo zaradi velikega št* dij velikanski prostor nP Da bi vse to morsko podr1: varovali z vseh strani pir nevarnejšemu sovražniF mornicam, morajo fc stražarske eskadre imet.: večje število vojnih ladP' lahko uspešno nadzir0 morski prostor okrog SiP ve. Nemogoče pa je za ^ žbo uporabiti veliko št?v šilcev, ki so zelo dragoč1 ne ladje in je njihovaP. razmeroma dolgotrajfi. enostavna. Pomorsl/iri njaki so zato našli na^n v novem tipu ladje '-'kot* je majhna, poceni in razmeroma majhno. Gradijo pa jo lahko f številu in v razmeroma1.^ razdobju. Kljub vsfenui dja zelo uspešno opjravli ' protipodmorniške osbrai*'1 trost teh ladij ni pomef!: ji so enostavni in. poet"1^1 žena je s topovi in ra^ sebnimi pripravami zjlff proti podmornicam (v1'';01 ne naprave, detektorj1' bombe itd.). Te male ,p0?11 ne ladjice so že napravf" mne usluge pri gonjah 1 mornice in pri obrani0' ljav. Veliko število ^ . podmornic leži po njih0 ' gi na dnu morja. Njho)u zasluga ,da je podmprn''01 panja, ki je resno og^ vezniško oskrbo, skoro'11 ma izgubila svoj neva^' Vsaka ladja spremlja6 zen tega še posebej ob0' 2 ali več topovi in nelw cami proti napadom let*; mornic. Za obrambo v-kim napadom ter strm1*1 vlačijo pogostokrat boj privezane balone P1'-1 jeklenimi žicami. s. Največ uspeha v is^ mornic imajo letala. P1 co je zelo težko opazit^ ker ima v podvodnem v vidljivo samo kratko ko periskopa in še to Iz zraka pa se podmorfll vidi tudi, če je pod VPs. če ni pregloboko pod v«1 Najboljša obrafl1 spremljave proti podn je hitrost in stalno me smeri. Cenene tovorne1 majo velike hitrosti ni'. sebno gibljive, zatp P?, močnejše varstvo. Hitrejše ladje, služijo predvsem za p1'^1 imajo s seboj ponavadi hen oddelek vojne m'' ker se same varujejo vozijo zelo hitro in ^ menjajo smer ter tako čajo podmornicam, da u svojo počasno vožnjo tfT vočasno postaviti v P^1 za napad. Organizacija pptov^fr spremljave je zelo zaifl0: je vozni red že v napi'e^ tudi v podrobnostih. T«*. ljave vodijo stari ia|| morski častniki, povelj15!!. dre pa so odgovorni,^' ljejo konvoj varno v i}11 luko. Vseh predpisani;-, cij se morajo najstrož! J v • vi v,es cas vožnje. Kljub temu, da je služba izdelana do n«!c podrobnosti, vendar, ptf vsako potovanje še vedP; nevarnosti in obenenj velike napore za. hral^fn ke. Njihova težka služ|f! jema ponavadi glasnil^1?1 ( nih pohval in nagradyf r mu jo vršijo tiho in pS * no z dneva v dan z nO1 gledajoči vsak trenotejP1 obraz, ki jim stalno p iov morja in iz neba Tem hrabrim pomorščak velik del zaslug v boju' čno zmago. j -o-- Pomagajte Ameriki,.!■ vojne boncle in znanih& Domača fronta Bencin za zasebne avtomobile — 36% količine leta 1941 Washington. — C. Bowles, ravnatelj OP A, je izjavil na radiu, da je "količina bencina na razpolago za zasebne avtomobile natančno 36%, torej približno tretjina tega, kar je bila leta 1941, leto pred Pearl Harborjem. Torej vsega skupaj tretjina toliko bencina za vse one, ki morajo voziti s svojim avtomobilom. Iz tega je razvidno, zakaj so posestniki avtomobilov tako občutno trpeli pod pomanjkanjem bencina. Noben drug l^icioniran predmet ni bil tako silno reduciran. Niti surovo maslo ali sladkor. Dobivamo 70% toliko surovega masla in 80% toliko* sladkorja kot pred vojno. A bencina imamo le 36% toliko za zasebne vozove, kot v letu 1942,—-(OWI.) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Za delo v banki Za delo v slovenski banki: The North American Bank Co., se sprejme več uslužbencev ali uslužbenk. Radi hitrega naraščaja (napredka) je banka narasla, da potrebuje več delovnih moči. Financa se bliža šestemu milijonu in to zahteva več uslužbencev, posebno še knjigovodja, stenografko (Short hand) in še druge pomoči v raznih delih. V banki je stalna služba. Najprej bomo poskušali dobiti domače uslužbence, ako ne bomo uspeli, bomo morali najeti kakoršne bomo mogli dobiti. JANUAR: 13. Glasbena matica, plesna veselica v SND. 20. — Društvo Kristusa Kralja 226 KSKJ plesna veselica v SND. 27. — St. Viius Boosters klub ples v SND. FEBRUAR: 3. — Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND. 10. — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11. — Dramski zbor Ivan Cankar vprizori igro v SND. APRIL: 14.—Slovenska ženska zveza priredi veselico v SND. 15. — Glasbena matica priredi koncert v SND. 22. — Pevski zbor Slovan pri-rtdi koncert in prosto zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. MAJ: 27. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ proslavlja 50 letnico v SND. Zglasite se takoj, kateri bi hoteli delati v bančnem poslovanju. ANTON GRDINA, predsednik, THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v. Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Ni mu ostal dolžan Frankie pride ves raztrgan domov. Mama ga kara: "Tako, spet si se pretepal s Johnnyjem? Kakšne imaš hlače? Spet bom morala kupiti nove." — Frankie : "Veš, mamica, to še ni tako hudo, Johnnyjeva mama bo morala kupiti pa novega Johnnyja, tako sem ga zdelal." V SPOMIN HALI OGLASI Delo po ognju Mi vam lahko popravimo ali zgradimo kakršnokoli hišo ali poslopje. Proračun damo ra-devolje. Govorimo slovensko. Mavec & Co. Gradbeniki in prodajalci zemljišč 17110 Lake Shore Blvd. IVanhoe 4900 (Fri. Mon.—x) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare -čevje. C^Pf,.zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAF 16131 St. Clair Ave. (Tups, x) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE preminul je 2. januarja 1937 Luna in zvezdice svetijo na samoten grob, kjer spava naš ljubi soprog in oče, katerega smo ljubili, a ga nismo mogli rešiti. Mnogokrat sedimo in premišljujemo o Tebi in se pogovarjamo, kako si umrl. Vse najboljše za nas si storil! Naj ti bo blag spomin! CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. Ostali žalujoči Mary Lunder, soproga; Stephan in Adolpli sinovi; Hermina por. Race, Mary in Josephine hčere. DOM NAJBOLJŠIH DELOVNIH POGOJEV V CLEVELAND L Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. Cleveland, Ohio, 2. januarja 1945 48 do 70 ur PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI Tovarna z bodočnostjo Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave, glavna tovarna Odprto dnevno od 8:30 zj. do & pop. Soboto do opoldne V nedeljo zaprto CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO- Gornja slika je poslana iz Stockholma in nam predstavlja porušeno poslopje Aar-chvc diverse v Aarchus Denmark. V tej razstrelbi, ki jo imenujejo Danci protisabotaižo Nemcev, je bilo ubitih tudi nad sto gesta;pov cev. Nemci so pognali v zrak celo cesto v tem mestu. MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Proda se 3 komade za sprejemno sobo in preprogo; 2 postelji .springs in modroce, 1 clres-ser; kuhinjska peč, miza in 4 stoli in ledenica. Vse v jako dobrem stanju. Proda se skupno ali posamezno. Zglasite se med 9 in 12 dopoldne na 1142 Addison Rd., zgorej, zadej. (2) Sobo išče Išče se sobo s hrano ali brez za moškega, blizu St. Clair, od 55. St. do Five Points. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 4148. (i) Soba se odda Odda se opremljena soba za dekleta ali pa za moškega, lahko sta dva v sobi in si lahko tudi kuha. Soba je na 1156 E. 60. St. poizve se pa na 1162 E. 60. St. (i) ženska za čiščenje POLN CAS PLAČA Zglasite se v 5. nad. Employment office Win. Taylor Son & Co. (2) Plačajte račune za piin, elektrilto in telefon pri i nas. Money Order postrežbah $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) DELO DOBIJO BELO DOBIJO FINA DELA ODPRTA V Lathe operatorji Tool Makers in Tool mašinisti Are Velderji Nočno delo Visoka plača od ure in bonus za nočno delo The Yoder Co. 5500 Walworth Ave. 2 cesti južno od Lorain blizu W. 53. ceste (5) LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (3) Japonci so umčili na svojem umiku s Filipinov vse mostove, kar pa naših fantov ni oviralo pri,napredovanju. Hitro so zložili skupaj čolne, nanje položili deske in most je bil gotov preko reke Capoocan. Slika je posneta v Carigara zalivu na severnem delu Leute otolca. 8. obletnice, kar je umrl naš, ljubljeni soprog in oče Štefan Lunder Junaštvo iti » zvestoba /inski roman iz časov francoske revolucije. 'svobodo,' vendar je vse le ti-ranstvo! Ne pusti, da bi te še enkrat preslepil kričeči blesk laži! V nebo vpijoča krivica, ki se v imenu svobode vrši, temu ljudstvu ne more prinesti blagoslova." S temi mislimi sem zapuščal Martovo Polje. XXVI. Pri Santerre-ju. Zopet so potekali meseci mirnega dela. Marillier mi je popolnoma zaupal, in služil sem lep denar. Par let takega dela, in prihranil bi si bil majhno glavnice ,s katero bi v kakem večjem mestu svoje domovine lahko otvoril lastno delavnico. Na to so zdaj merile vse moje misli. Tudi materi sem o tem pisal in ves srečen sem bil, ko sem ji mogel poslati par sto liver od svojih prihrankov. Pariz s svojim političnim vrvežem, podoben brbotajočemu kotlu, ki ima vsak hip prekipe-ti, mi je bil zopern do dna duše. Za dnevne dogodke sem se malo zanimal; vendar sem od časa do časa. pri Perignanu pozve-doval o kraljici in skraja sem vedno pričakoval, da bom slišal, kako je izvršila načrt bega, ki me je toliko stal. Časopisov sploh nisem bral. A pri Perignanu sem čul o vseh novicah. Kljub temu, da je pogumni in duhoviti abbe Maury sijajno branil cerkev, je vendar bila sprejeta civilna ustava duhovščine, zoper katero je bil papež vložil slovesen ugovor. Pravili so, da je kralj Mirabeauju plačal njegove dolgove ter s pomočjo tega silnega govornika Upal podpreti tron in vse prevratno gibanje obrniti v mirnejši tir. Pri mnogih prilikah sem opazil, kako je bilo pravo meščanstvo zvesto vdano kralju in po-večjem tudi še cerkvi. A vsi od kraja so se bali, le besedico ziniti zoper kričače in prekucuhe, ki so imeli vedno za seboj krvi željno drhal. Podel strah pred ljudmi je pomagal revoluciji k zmagi. Tako je prišla jesen 1790. Upal sem, da bom mirno ostal pri delu, ki se mi je bilo priljubilo, in prav nič več me ni mikalo, vmešavati se v spore visoke gospode. Tu je stopil Marillier nekega jutra k meni ter me prosil, naj ga spremim v Tui-lerije kjer so mu naročena neka popravila. Ni mi bilo všeč, ker sem se bal, da bi me vkljub mojemu slikarskemu jopiču straža spoznala. Vendar pa, da ne bi pravil Marillierju svojih razlogov, ko ni nič vedel o moji priteklosti, sem se rajši odpravil z njim. Narodni brambovci so stražili pri velikih vratih na Trgu za karusselj, in ne da bi naju ustavljali, sva prišla po velikem stopnišču v preddvora-no "sto Švicarjev." Tod je vodila pot v kraljeve predsobe in njegovo stanovanje. Stensko slikanje je bilo na več mestih trpelo škodo, in ker v krasnem gradu niso marali ničesa popravljati, so zahtevali načrt za čisto novo slikanje. Marillier mi je naročil, naj dvorano natanko ogledam in premerim, preden bi se lotil-načrtov. Stari d'Hervilly je šel skoz dvorano, ko sem z vrvico mero jemal; a ni me spoznal, in srečno sem prišel nazaj v delavnico, kjer sem se čvi'sto lotil osnutkov. Po mojem načrtu naj bi se porabilo dvanajst Švicarskih pokrajin v kartušah, med seboj zvezanih z rokoko-zaviti-nami in venci cvetja in sadja. Perignan mi je pri tem pomagal; nekatere pokrajinske slike je on dal, med drugimi sem pa izbral tudi sliko iz. svoje risarske knjige, predstavljajočo moje rojstno mesto z jezerom in v krasnem ozadju Rigi, Pilatus in visoke Bernske planine. (Dalje prihodnjič) ^ njimi so korakali gtf*3 departmentov s1 nSavami, vsaka gruča ^izbranih mož. Vhod pj*" je trajal čez tri ijtucu sprevoda so šli d>dani od bataillona net; gojencev vojne šo-ladPe bilo> ko je stopil ziii'om na oder, postav-r 3[protni strani arene. ja e vseh oči obrnile na g^vine." Ta se je dvi-ro(arene nad širokimi ' skoro 60 čevljev Vilki pozlačeni križ se prilegal čisto poganom oltarja in štirim {0li Sžaram na oglih i [katerih so se dvigali 0ila. Pred oltar je Autunski, sprem-iaiožice belo opravljeni lkov s trobojnim pa-ivf začel sv. mašo. Kajnih dečkov je stalo ebču ,peli so kyrie in ^Vihteli kadilnice. alt j takega dovoljeno? poganskem oltar-jripvniki v barvah re-rji1 niso bili po godu. počm vprašal župnika a|na na Bregu, in on ,ji imenoval to početje !t)io, oskrumbo ter re-s? Talleyrane izdajali in da bo izdal tudi jhoi«hovniki, ki so služi-)rJ1ifOnečaščenj u presvete ; 0gr t£cel° generalnmu šta- : toe prodne brambe in : riii, došlih iz. province, v0ice oltarja, potegnil yo'isegel zvestobo naro-ijrf in kralju. Vsi meči j idJJah — častniki so po- i tneieg0- Za njimi je na-ne predsednik Narodne nit ki je imel prostor pjMja, in s£otisoči rok so ll k nebu in prisegli Oti*arodu, zakonu in kra- pi-fio je vmeg zasvirala idi° topov je grmeče oz- ; jtifar-izu prisego franco-spstva. Da bi le ne bila ,iePu prelomljena 1 j o;daj kralj stopil s pre-|a udi prisegel, da se bo n#sti, ki mu jo je usta-)rfn jo je on sprejel, ko fa dofena dvignila in ui& pokazala, ko je ta-n« sonce, kakor s sprav-rejpedom, prodrlo mra-tedaj sem se tudi #lružil brezkončnemu ii;:'u ljudstva: "Živio idZivela kraljica! Živio w Te Deum je završil IF Cez tisoč godcev ga //'Jalo; tristo bobnov je vmes; vse ljudstvo je 1 , .ln kraljica sta se i objela • v celem amfi_ f Je vse vPrek objemalo, fj. 80 grmeli topovi in C1 z^°novi so oznanja-!«arod; m kraljevina du-tP srce. f? ovanje teh stoti-' 0 ^kaj opojnega , Za iaS Je ma stegnilo za seboj. A spo-sj se pretresljivega pri-kapucinskim samo- 1 Senile b^ede kapu- ^ Provincial B0 m; za_ hA Z T? rekel sam pri fJ Se tako glasno kriče 1945 JAN. 1945 |s» Mo Tu We n> Fr|Sa 1 2 3 4 "5|6 7 8 9 10 11 12j|]3 [Ml m ri6 IW| 18| 19)120 21 22 23 24 251 26|27 |28| 29j [30] L31 □ r.D NAZNANILO IN ZAHVALA!, V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodr prijateljem in znancem prežalostno vest, da si vedno izgubili najdražji zaklad, ko so izdihnili^ blago dušo preljubljena in nikdar pozabljena >5 CLEVELAND ORCHESTRA FRITZ REINER, dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek, 4. januarja, 8:30 Sobota, G. januarja, 8:30 TOSSY SPIV AKOVSK Y, violina Vstopnice: Severance Hall, CE 7300 Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRAIUSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 51. leto • Članstvo 39,200 Premoženje $5,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 12&.43% V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI OD KAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI IN NEPOZAB-LJENI SOPROG. IN OČE Anton Kohel C« h«tt» rttthr« M*t M *t*IUb Hkturtm. «*««] m url **3»»ljti. »«-Umi i* a«ds«i»entnl »odparal #romi»cijt, K K AN J S K O MOVKNtikl KATOLIŠKI JKDNOXI. kutt m t*kV» mtuimjm m nm «»«nactje, nr«tl k*;'«wt »u. V • K. 4. k. JEUNOXA'iUlrejjBBi« iB žbaak« ud 1«. d« i«, leta: atr«*V »a Iflkoj l>« ro>l*«i im do 1«. lela Rod n«]« «krHje. • • "S-*' 'v Jh ■ . 1 : .' —, . ' K. H. li, jfcUNOTA »dal« naj»»i«d M» «r«v snap-action termostat z lučko in pokrovom. Enako tudi močan Jacket iz » « Kbestosa. Čistimo in adjustiramo burner na vaSem grelcu. Delo in ma- $ © terial za vse to je $26.00. S S Mi imamo tudi avtomatične grelce aa vodo mere 20 in 30 galon. S i Rodney Adams Healing Service f | 21601 Weatport Ave. KEnmore 5461 | ŽENSKE SUKNJE Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo iz čisto volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko nižjih cenah kakor kje drugje na WILUCtllprl BENNO B. LET7STIG-U ENdieott 3426 1034 Addison Rd. ki sta tako najrloma in za vedno preminula 31. decembra 1942. Ljubi sin, brat in sinaha. prezgodaj sta nas zapustila in ni ga dneva ne noči, da ne bi bila pred našimi očmi, I a zastonj vaju iščejo naše oči, ker vaju od nikoder ni. Edina tolažba nam je, da se vidimo nad zvezdami. Žalujoči: STARŠI in SESTRA. Cleveland, O. 2. jan. 1945. PrijateFs Pharmacy Sik)VENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tl> ENdicott 4211 TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Edward se neoliko prestraši — hitro odločen se hoče oni senci, oni temni postavi približati — takoj pa zagleda, da ga loči od one strme skale strašno brezdno, tako, da se ji on ni mogel nikakor približati. Na nji pa je stal starček v sivo-srebrnem plašču in Edward ga je sedaj izpoznal. "Imejte usmiljenje z menoj!" kriči on tje proti skali, "za božjo voljo vas prosim, poslušajte me! Jaz imam eno prošnjo do vas, od Elizabete in moje življenske sreče!" Mož tam na skali je v resnici postal in poslušal. "Kdor tudi ste," pripomni Edward, "jaz ne zahtevam, da mi poveste, kdo da ste, ampak jaz vas prosim, da prepričate svet; da mu odvzamete vsak dvom do Elizabete in da dokažete, da je Elizabeta moja, in da ste jo vi resnično rešili!" Starec je poslušal besede Ed-warda, nato pa se je jel počasi s skale pomikati. (Dalje prihodnjič.) 1887 DELNIŠKA KONFERENCA SND. NA ST. CLAIR AVE. "Jaz vam želim iz celega srca, da bi se vam to posrečilo," odgovori Mary, "jako naju bode veselilo, ko bova izvedela, da se vam je vse po sreči izteklo!" Edward stisne toplo še enkrat obema roko, in se odpelje z Beckerjem na splavu, do malega parnika. Takoj nato pa je odplul parnik nazaj proti San- Franciscu. DospevŠi nazaj v San Francisco, ni našel v njem nobenega miru. Še tistega dne je zapustil proti večeru na konju mesto, in je jezdil k železniški postaji, odkoder se je s konjem odpeljal po železnici do prve gorske postaje. Ko je dospel na določeno mesto, je nadaljeval pot v Sierro po deželni cesti. Drugega dne se je sestal v sredini gorovja s poštnim slom, ■ 'kateri je prihajal z Wilson City in nesel pošto na postajo. "Ali me ne poznate več, Der-. by?" vpraša Edward prišleca • in pridrži konja, da se malo odpočije. Poštni sel vpre vprašaj oče ; svoje oči v vprašalca — trenut- ■ no pa vzame kapo raz glave. l "Bog usmiljeni," zavpije on, i "kmalo bi vas ne spoznal več, Mylord!" Edward se nalahno nasmeje. "Ja, jaz sem že dolgo proč z ■ Wilson Castla," pripomni on. "Vendar pa hočete sedaj zo-| pet tje, Mylord?" "Ne, ne, moj dragi, jaz ni-1 1 mam nič več za iskati na Wil- J son Castlu, Derby." "Sedaj je tam Sir Jozua, vaš cenjeni bratranec, jaz ga namreč nisem Videl, toda o njem krožijo vsakovrstne govorice, tako, da se človek popolnoma nič ne razume, zakaj da se gre!" "Kake govorice pa, Derby?" "Jaz nimam dosti za povedati, Mylord — Sir Jozua jej spravil zopet vse v rudnike v j obrat, vendar Sir Jozua . . ."I i "Zakaj ste umolknili?" "Govori se, da je Sir Jozua j . pri Samovem rudniku nekaj videl in od tistega časa--" "No, no, pripovedujte po vrsti, kaj je od onega časa?" "Ne ve se natanno, koliko je resnice na tem, toda od onega časa je Sir Jozua jako spremenjen." "Kaj pa je videl pri Samovem rudniku, Derby?" "Videl je nekega moža, ki se vedno tu v gorovju nahaja, jaz sam sem ga že enkrat videl, ko sem se zgubil neko temno in viharno noč." "Mislite onega starega, v si-vosrebrnem plašču?" "Ja, ja, Mylord!" "Torej tudi vi ste ga videli, in tudi vam je pomagal! In tega človeka naj bi tudi Sir'Jozua videl?" "Gotovo, ker od onega časa vidi on vsepovsod mrtvega Sir Sama, Mylord, vašega dobrega strica." "On vidi le samo domišljijo! Povejte mi pa Derby, ste li vi potem še videli kedaj onega moža, ki se v Sierri nahaja, mislim prav v kratkem?" "Ja, prav pred kratkim časom, Mylord, na Yellowkamnu, ravno se je pričelo mračiti, on pa je plezal po njem, jaz sem pridržal konja, ker mislil sem, da bo oni mož vsak trenutek dol sfrčal. Izgledalo je strašno. Vendar pa on ni padel." "Mogoče vam je znamo, kje se ta mož najraje drži?" "Tega pa jaz nevem, Mylord, ker enkrat se prikaže tukaj, enkrat zopet tam." "Jaz ga ravno iščem!" Poštni sel se prestraši. "Ne storite tega, Mylord," reče on prav resno, "jaz vas svarim! Od onega časa, ko ga je hodil Sir Jozua pričakovati, in ga je tudi videl, si ne najde nobenega miru več. Ne ve se, kaj da sta imela skupaj, toda boljše je, da ga ne iščete!" "Mislite li, Derby, da je oni mož hudoben? On je ravno nasprotno pokazal, on je že tudi meni pomagal, ko sem zašel." "Pomagal, j a, Mylord, ali pa se je pustil videti in se dohi- , teti? Mislim reči, če se vam je pustil približati?" "Ne, on se mi je umaknil." 'Totem mora prav gotovo ' imeti kaki vzrok, Mylord." "Kaj hoče imeti, jaz ga moram najti!" reče Edward. "To bo šlo težko, Mylord," pripomni poštni sel nekako za- 1 mišljen, "to bi stalo prav goto- Elizabeta!" "Mislim, da ga bo težko najti, Mylord, on se ne da tako' lahko najti," odgovori Derby,; "ker pa vem sedaj, zakaj da se gre, vam želim obilo sreče." Poštni sel je moral svojo pot nadaljevati; zato se je spoštljivo poslovil od Edwarda, in se napotita vsak v svojo stran po cesti. Grobna tišina je objela zopet oba jezdeca v strašni samoti. Edward je prav počasi jezdil dalje, medtem pa so mu 'njegove oči švigale na vse stra-j ni. On je še vedno upal, da bo kje zagledal starčka v sivo-srebrnem plašču Potekal je dan za dnem in Edward še vedno ni našel nobene sledi po nenavadnem prebivalcu Sierre. Nekega bližnjih večerov, ko s je že pričel približevati cree-. kim prepadom, in si hotel privoščiti nekoliko počitka, zagleda ko stopi s trudnega konja, na neki strmi skali neko temno senco. vo nega življenje, ker kdo za-, more slediti onemu možu v si-vosrebrnem plašču? On pozna vsako ^dolino, vsak prepad in vsak prostor, kamor ne more nobeden priti. Po mojemu mnenju je najboljše, da se nima nič z njim opraviti, Mylord!" "Kako, vi mislite, da je kaki norec?" "Tega ravno ne, Mylord, te-1 ga ne! Ali meni se zdi, da ni on tak človek, kot smo pa mi! Ali se ne prikaže on tudi od časa na Plattbergu in ne pravijo vsi rudarji, da je Sir Sam,! kralj srebra, vaš častiti, pokoj-j ni stric?",, "Vi vendar ne boste takim neumnostim verjeli, Derby?"1 reče Edward nekako predbaci-vajoče. "Jaz sem ponavljal samo to, kar govore tam delavci, Mylord!" 1 "Človek mora vendar sarn i misliti, Derby, in ne kaj tak.-j ga verovati!" j "Ona mala postava, ki se oa ! časa do časa na Plattbergu prikaže in ravno tako izgleda kot j kak kip iz srebra, je vendar j brez vsakega dvoma oni mož v sivosrebrnern plašču, Mylord, in če se sedaj sliši in pomisli, kaj se je zgodilo Sir Jozuatu, potem res ne ve več človek, kaj naj reče, Mylord!" "Kaj se zamore v tem slučaju misliti ali verjeti, je ja čisto lahko, Derby," odgovori Edward, "oni mož se je odstranil !iz posvetnega življenja in od j sovražnega ljudstva v divjino, i On je imel mogoče žalostne iz-jkušnje; vendar pa še vedno j poseduje ljubezen do ljudi, ker pomaga zabredlim in nesrečnim." "O, tako mislite, Mylord," pripomni Derby. "Zakaj vedno take neumne misli, če nima človek za nje nobene prave podlage,' 'nadaljuje Edward, "pohajkovanje in obnašanje onega nenavadnega moža vzbuja vsakovrstne pripovedke med ljudstvom, toda vrjemite mi, da je" on tako človek, kot eden izmed naju. Tudi moja Elizabeta se mu ima zahvaliti za rešitev!" "Jaz sem že hotel vprašati, Mylord, ravno na jeziku sem imet vprašanje — ali ni tako, kakor Jefferson zatrjuje, da je Elizabeta Robin iz Mount City tam, za katero se gre?" "Ne, ne, Derby, ona je moja soproga, moja Elizabeta!" "Ah, Mylord, to je veselo poročilo za mene," reče poštni sel, "Mrs. Elizabeta je bila dobrosrčna in usmiljena dama! Mrs. Elizabeto sem jaz takrat objokaval ,ko sem se z vami sestal v Sierri in ste ponesre-čenko z vašimi ljudmi iskali." "Ona je rešena, rešena po onem možu v divjini, kateri po gorovju Sierre dobrega duha uganja — in tega jaz sedaj iščem; iščem ga, da bo kot priča nastopil in izjavil, da je ona ko se je vrnila, prava moja Mary Bambič ROJENA LESKOVEC ki so prevideni s svetimi zakramenti po dolgi v bolnišnici za vedno v Bogu zaspali dne 2, decaur 1944 v starosti 57 let. rk, Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvbi tega Vida so bili položeni k večnem počitku dne! t cembra 1944 na Calvary pokopališče. Doma %>t iz Vrhnike pri Ljubljani. Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Mfe norju Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljenolas mašo in cerkvene pogrebne obrede. s< V dolžnost si štejemo, da se prisrčno vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ter nai^1 dobrega storili na en način ali drugi v teh n»l žalostnih dnevih. Ravno tako hvala vsem ki s0n pokropili, vsem, ki so čuli in molili tej- se udeP; svete maše in pogreba. ■J Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so Vj^j spomin pokojne položili krasne vence ob krsti |ji cer: Mrs. Susan in Frances Hrenko, Mr. in Mrf sin in družina, vnuki in vnukinje, Mr. in Mrs. tj. Murphy, Mr. Frank Lenarsic st. Spilker Ave.,^ Mary Hočevar, Mr. in Mrs. J. Laseak. Mr. in Mja Hočevar, Mr. in Mrs. Ed Hočevar, Mr. in Mrs. ft , Perko, Mr. in Mrs. Velikanje, Mr. in Mr^. M|r Muto in družina, društvo Sv. Katarine št. 29 f SŽZ št, 25, Iron Workers Shop Union Local L Employees of Kilby Mfg. Co., Cleveland Hardest Die Caster Local 765, Employees bf Contin^si Litho., Dept. 153 C. T. D. Co., Engine No. 19 land Fire Dept. to; Našo iskreno zahvalo želimo izreči vsem, darovali za svete maše za mirni pokoj blagedušfe)VC reč: Mr. in Mrs. Anton in Mary Kunstek Joiiet, Zeležnik družina, Mr. in Mrs. Louis Cimperrrwnr družina Norwood Rd., Mr, in Mrs, Anton Grdi*1 ^ družina, Mrs. Molly Tramte, Mr. in Mrs. Mike nik, Deželan družina, Mrs. Stephen Lesiak, MrS|'s' seph Tramte, Mrs. Rose Cimperman, Mrs. J. Prf 1 E. 72nd PL, Mr. in Mrs. Joseph Prebels, Mary Ba1 ; shot, Mrs. Mary Merse, Mr. John Merse, Mr. in pi John Kovic in družina E. 167 St., Mr. in Mrs. Scully, Mrs. Jennie Fortuna, Zupančič družina P St., Kolanz družina, Grebence družina Norwood ^ Josephine Zajce, Mrs. John Cesen, Mary Udovic ^ žina, Mr. Joseph Ciomek, Mrs. Frances, Klan11 Louise Zadnik Trafalgar Ave., Frank Lenarsic Frank Cimperman E. 55 St., Mr. in Mrs. Frank | mozic, Mr. in Mrs. Joseph Brodnik Carry Ave., nie Laurich Edna Ave., Mrs. Jean Muto, H^. "Boots" Nosse, Friends from E. 55 St., Mr. in $ Joe Gimpley, Republic Structural Iron Works. ^ Enako tudi prisrčna zahvala vsem, lji so ^ svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. H^ tudi vsem za poslana sožalna pisma in karte. } Nadalje naj sprejmejo našo prisrčno zahv članice društva svete Katerine št. 29 W. S. A. in P družnice št. 25 S. Ž. Z., ki so se udeležile skill5 molitve ob krsti pokojne in svete maše in pogr^ Posebno prisrčna hvala pa članicam, ki so nosile' sto, jih spremile in položile h večnem počitku, prisrčno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod An' Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za le' urejen pogreb. i Preljubljena in nikdar pozabljena draga m« morali ste nas zapustiti, ker božja volja je bila,' se je dokončalo Vaše trpljenje in v globoki žal<* pošiljamo prošnjo k Bogu, da naj Vam podeli ve* mir v zasluženemu počitku. Ostali nam boste za v« no v sladkem spominu in večna luč naj Vam sveti Žalujoči ostali: MICHAEL, FRANK, JOSEPH, STANLEY, Cpl. RUDOLPH v Angliji in WILLIAM sinovi. ROSE poročena Hrenko, in FRANCES~hč6ri. SINAHE, ZET, VNUKI in VNUKINJE. Cleveland, 2. jan. 1944.