Posamezna števfl-ka t Din mesečno. £e se sprejema list ▼ uprari, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
POfSE DEEJSFCI
Uredništvo; Kopitarjeva ul. št. 6/II1. Telelon št. 2050 in 29%. — List izhaja vsak ponedeljek
Uprava; Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev 299C2
Slovensko ljudstvo je sodilo
Danes je volilo 225 slovenskih občin - Ogromna večina za JRZ
Prva številka za imeni občin pomeni Število volivnih upravičencev, drugn šte- ' vilka pa volivne udeležence. Številke v oklepajih pomenijo število odbornikov, ki odpadejo na posamezne kandidatne liste.
Agcncija Avala:
Okraj Brežicc
Videm: 803. 384 (40%). JRZ 243 (10), skupna opozicija 141 (2).
Brežice: 280. 249 (89%). JRZ 121 (3), skupna opozicija 128 (15).
Blanen: 787, 351 (45%). JRZ 255 (23), skupna opozicija 90 (1).
Pišece: 459. 300 (65%). JRZ 65 (1), skupna opozicija 235 (17).
Sevnica: 872, 572 (67%). JRZ 217 (2), skupna opozicija 355 (16).
Artiče: 549, 350 (65%). JRZ 287 (17), skupna opozicija 69 (1).
Brežice-okolica: 007. 299 (49%). JRZ 184 (16), skupna opozicija 1. (Šetinc) 97 (2), sk. op. 11. (kržen) 18 (0).
Boštanj: 654, 507 (77.50%). JRZ 219 (3), sk. opozicija 288 (15).
St. Rupert: 1000. 099 (00%). JRZ 699 (24). St. Jani: 097, 327 (40.0%). JRZ 325 (18), sk. opozicija 2 (0).
Št. Jurij pod Kumom: 459. 318 ((»9%). JRZ L (Knez) 209 (l(i). JRZ II. (Kovač) 109 (2).
Krško: 522, 384 (73.5%). JRZ 267 (Ki), JRZ kompromisna 117 (2).
Okraj Logatec
Okraj Celje
Škofja vas: 1138, 671 (59%). JRZ 1. (Samec) 481 (22), JRZ II. (Okorn) 190 (2).
Sv. Peter: 408, 341 (83.70%). JRZ 170 (15),
JNSBraslovčc: 852, 591 (09.35%), JRZ 404 (10), opozicija 187 (2).
Žalec: 304, 225 (74%). JRZ 70 (2), JRZ-kompr. 155 (16)
Vojnik-trg: 292, 243 (83%). JRZ 114 (3), opozicija 129 (15).
Okraj taja Lendava
Crenšovei: 1103, 830 (75%). JRZ (Horvat) 554 (22). JRZ-kotnpr. 1. 251 (2), JRZ-kompr. II. 25 (0).
Orešje: 903, 584 (65%). JRZ 272 (4), opozicija 31'' C'0)
~ Odranci: 740, 466 (62%). JRZ 348 (17), JRZ-kompr. 118 (1).
Okraj Gornji grad
Luče: 503, 315. JRZ 210 (16), skupna opozicija 105 (2).
Mozirje: 187, 97 (58%). JRZ kompr. 97 (18). Solčava: 269, 179 (66.50%). JRZ 143 (17), sk. »pozicija 36 (1).
Šmartno ob Paki: 512, 327 (63.7%). JRZ 327 (18 odbornikov).
Okraj Laško
Laško: 335, 288 (86%). JRZ 165 (16), skupna opozicija 123 (2).
Zidani most: 1101, 661 (00%). JRZ I. (Koren) 538 (23), JRZ II. (linperi) 123 (1).
Jurklošter: 556, 117 (21%). JRZ 117 (18).
Okraj Litija
Okraj KaiprJk
Radomlje: 320, 282 (88.12%). JRZ I. (Rode) 143 (15), JRZ II. (Pavlin) 139 (3).
Trzin: 209, 187 (89.77%). JRZ I. (Lozar) 76 (2), JRZ II. (Čolnar) 111 (16).
Trojane: 387, 284 (73%). JRZ 284 (18).
Moravče: 1046, 770 (73.61%). JRZ 565 (22), skupna opozicija I. (Tome) 2, skupna opozicija II. (Cerar) 0.
Dob: 668, 538. JRZ 226 (2), skupna opozicija 312 (16).
Veliki Gaber: 410, 272 (65.38%). JRZ 272 (18).
št. Vid pri Stični: 706, 011 (79.76%). JRZ 499 (23), opozici|ii 112 (1).	»
Stična: 734, 570 (77.75%). JRZ 441 (17), opozicija 129 (1).
Litija: 917, 729 (79.28%). JRZ 537 (22), opozicija 192 (2).
Okraj Ljubljana-okolica
št. Jurij: 474, 382 (80.5%), JRZ 286 (17), sk. opozicija 96 (1).
Borovnica: 734. 476 (64.8%). L JRZ (Telban Rudolf) 328 (16), II. JRZ (Švigelj Franc) 38 (0), sk. opozicija 110 (2).
Črni vrh: 269, 216 (80%). JRZ 216 (18).
Polhovgradec: 414. 351 (84%), JRZ 351 (18).
Medvode: 801, 630 (80%). JRZ 387 (21), skup. opozicija 252 (3).
Zelimlje: 356, 272 (76%). JRZ 117 (3), skup. opozicija 155 (15).
Horjul: 482, 372 (78%). JRZ I. (Bastič Ivan) 249 (16), JRZ II. (Cepon Anton) 123 (2).
Gornji grad: 220, 155 (70.5%). JRZ I. (Mor-niul) 110, 16, JRZ II. (Božič) 45 (2).
Šmarje: 629, 451 (71.7%). JRZ 381 (17), sk. opozicija 70 (1).
Ilotedcršiea: 221, 181 (81%). JRZ 111 (16). skupna opozicija 70 (2).
Lož: 328, 281 (85%). JRZ 130 (3). skupna opozicija 151 (15).
Rakek: 684, 572 (81%). JRZ 358 (16), skupna opozicija 214 (2).
Itovte: 513, 426 (83%). JRZ 381 (18), skupna opozicija 45 (0)
Cerknica: 945, 646 (68%). JRZ 483 (22), sk. opozicija 163 (2).
Bloke: 866, 607 (70%). JRZ 498 (23), skupna opozicija 109 (1).
Žiri: 830, 607 (80%). JRZ -135 (21), skupna opozicija 232 (3).
Stari trg: 1149, 820 ( 71%). JRZ I. (Keržič) 320 (5), JRZ II. (Janežič) 150 (3), sk. op. 350 (16).
Okra? Kovo mesto
Toplice: 770, 558 (72.47%). JRZ 411 (17), sk. opozicija L (Rom) 103 (1), sk. opoz. II. (Daro-vec) 44 (0).
Mirna: 571, 430 (75.31%). JRZ 300 (16), sk. opozicija 130 (2).
Sv! Katarina: 269, 235 (87.3%). JRZ 194 (17), sk. opozicija 41 (1).
Dohrnič: 571, 419 (73.54%). JRZ 338 (17), opozicija 81 (1).
H in jo: 574, 402 (70.03%). JRZ 403 (18).
Mirna peč: 803, 515 (64.13%). JRZ 409 (23), opozicija 106 (1).
Novo mesto: 1124, 685 (60.41%). JRZ 08o (21).
Okrsj Ptaj
Ormož: 350, 274 (78%). .1117. 166 (16), skupna opozicija 108 (2).
Ptujska gora: 479, 307 (04%). JRZ 259 (1<), JRZ-kompr. -18 (1).
11 it m: 426, 237 (55.6%). JRZ 237 (18). Lcskovcr: 500, 315 (63%). JRZ (Horvat) 121 (12). JRZ-kompr. (Mlakar) 76 (2), skupna opozicija 118 (4).
Cirkovci: 000. 392 (65%). JRZ I. (Lah) 315 (17), JRZ 11. (Beranič) 77 (1).
Središče oh Dravi: 628, 498 ( 79%). JRZ 179 (2), opozicija 319 (16).
Svetinje: 76.'), 50« (60%). JRZ 332 (16). JNS
1,1 Vei. Nedelja: 708, 554 (72%). JRZ 1. (Irgolič) 437 (17), JRZ II. (Kandrič) 117 (1).
Okraj škofja Loka
Zminec: 611, 412 (67.43%). JliZ 112 (18). Selca: 788, 333 (42.26%), JRZ 333 (18). Sorica: 453. 409 (90.28%). JRZ I. (Pinlnr l.o-vro) 181 (3); JRZ II. (Florjunčič Matej) 225 (15). Železniki: 593, 360 (00.7%). JRZ 360 (18).
Za Goringom - dr. Schacht
Prve uredbe o izvedbi štiriletke
Okraj Ljutomer
Okraj Kočevje
Dolenja vas: 549, 429 (78.14%). JRZ 333 (17), sk. opoz. 96 (1).
Kočevje-mesto: 787, 563 (71.54%). JRZ 213 (3), sk. opozicija 350 (21).
Kočevje - okolica: 1026, 541 (52.75%). JRZ 541 (24).
Koprivnik: 472, 276 (58.47%). JRZ 88 (2), nemška 188 (16).
Mozelj: 508, 330 (65.1%). JRZ 330 (18).
Vel. Lašče: 1713, 1124 (65.6%). JRZ 1124 (30).
Okraj K*~jice
Konjice — okolica: 1187, 749 (63.10%). JRZ 749 (24).
Loče: 1008, 688 (68.25%). JRZ 571 (23), skupna opozicija 117 (1).
Tcpanje: 560, 419 (74.82%), JRZ 419 (18).
flk

Besnica: 336, 222 (66%). JRZ 222 (18%). Jezersko: 217, 182 (83.8%). JRZ I. (Muri) 182 (18), JRZ II. (Virnik) 0.
Kovor: 490, 388 (79.2%). JRZ 231 (16), skup.
0PT.jaAna7: 182, 153 (84%). JRZ 50 (2), opozi-
TržičV^914, 701 (77%). JRZ 469 (22), skupna
opozicija 232 (2).	______ ,
Stražišče: 1127, 823 (73%). JRZ 390 (4), sk.
°PO1.C;iddvor:(209)40, 585 (62.2%). JRZ 522 (18), opozicija 63 (0).	,„ ,,0.
Prcdoslje: 439, 349 (79.5%). JRZ 349 (18).
■ U vi
Mala Nedelja: 707, 551 (77%). JRZ 331 (16), skupna opozicija 220 (2).
Šlrigova: 1723, 711 (41.3%). JRZ 711 (30).
Ljutomer-mesto: 381, 310 (81%). JRZ 141 (3). JNS 169 (15).
Ljutomer-okolica: 955, 645 (67.5%). JRZ 523 (23), skupna opozicija 122 (1).
Negova: 585, 360 (61.5%). JRZ I. (Mavric) 305 (17), JRZ 11. (Kavčič) 55 (I).
Apače: 1260, 856 (60.79%). JRZ 153 (1), nemška 703 (23).
Slatina—Radenci: 954 . 599 (62%). JRZ 408 (22), skupna opozicija 191 (2).
Berlin, 25. okt. b. Diktator Nemčije za izvedbo štiriletke, general Goring, je že začel s svojim delom. Podpisal je prve uredbe, ki naj organizirajo delo, ki mu je določen za vrhovnega diktatorja. V prvem dekretu izjavlja Goring, da bo odslej njegov uradni naslov: »Ministrski predsednik, generalni polkovnik Goring. poverjenik za izvedbo štiirletke« m prosi podrejene, naj se blagovolijo tega naslova držati. V nadaljnem besedilu odredbe pravi Goring, da se bo v glavnem posluževal posameznih strokovnih ministrov kot pomočnikov pri izvedbi svojzega dela. Delokrog štiriletke pa je tazdelil v naslednje skupine:
1.	Pridelovanje nemških sirovin.
2.	Razdelitev sirovin med posamezne obrate.
3 Vprašanje zaposlitve delovnih moči pri izvedbi štiriletke.
4.	Vprašanje poljedelskega pridelovanja.
5.	Vprašanje določevanj cen in nadzorstva nad njimi.
6.	Vprašanje trgovine z devizami.
S to uredbo so organizatorične predpriprave za izvedbo štiirletke zaključene.
V poučenih krogih pravijo, da bo pravi diktator štiriletke vendarle ostal dr. Schacht, ki pa se noče navezati na stranko. Zaradi tega potrebuje osebnost, ki uživa v stranki veliko avtoriteto, ki ga bo s svojim imenom krila. General Goring naj bi bil najbolj pripravna osebnost, da krije vse, kar bo dr Schacht predlagal za uresničitev svoje gospodarske štiriletke.
Hodža: Vse pogodbe ostanejo
Praga, 25. okt. AA. Predsednik min. sveta dr. Milan llodža je v prisotnosti zunanjega ministra Kamila Krofte sprejel zastopnike tujega tiska. Odgovarjal jim je na razna vprašanja.
Na vprašanje o gospodarskem načrtu za Srednjo Evropo je dejal dr Hodža med drugim, da se ta načrt na eni strani konkretno nanaša na države Male zveze, na drugi pa na države rimskega protokola. Prizadevamo si, da bi sc oba
:©rjcifi>ea
na pomoč JNS
Integralne jugostovenshe nacionaliste rešujejo integralni liitlerjanski Nemci
Okrai Kr«H
Trebclno: 546. 377 (69%). JRZ (Grebene Leopold) 140 (14), sk. opozicija I. (Klemenčič Franc) 133 (2), sk. opozicija II. (Piškur Franc) 104 (2).
Pri današnjih volitvah je dosegla naša stranka nepričakovan uspeh. Celi okraji so padli v roke mož, ki so jih postavili pristaši naše stranke, da v bodoče upravljajo naše občine. Le redke so še občine, ki so se oddvojile od enotne fronte slovenskega ljudstva. Ne bomo raziskovali, zakaj ludi v teh občinah nismo uspeli. V večini občin, ki so se zaenkrat izjavile proti stranki slovenskega ljudstva, bi bili končno tudi lahko uspeli. Je pa nekaj občin, kjer .je nam bilo nemogoče uspeli. V teh občinah so odločujoči faktor ne sloveli ski glasovi, marveč nemški glasovi. — S temi nemškimi glasovi je prešel znaten del teli občin v nasprotne roke. Nemški volivci so smatrali za potrebno, da se odločijo za JNS iu mačkovstvo. To sc je dogodilo na Belokranjskem in pa na Štajersk m. Ce se morejo nasprotniki ponašati s temi par občinami, ki so jih pri nedeljskih volitvah dobili v svoje roke, se imajo zahvaliti deloma N c m c e ni. Jugoslovanski n a -cijonalisti so se torej objeli z nemškimi n a c i j o n a I i s t i. — To jc najvidnejši znak, ki so ga vrgle nedeljske volitve na površje. Mi smo tudi tega pojava veseli, kakor je ta pojav sam na sebi žalosten. Dokazuje namreč samo to. kar smo v politični naši zgodovini vedno videli, I namreč, dn je našim političnim nasprotnikom na-' cijonalizem samo krinka, za katero so se skrivali
in s katero so delali trgovino, da so mogli za svoje svobodomiselne ideje rešiti nekoliko politične mori. Nam so pa te nedeljske volilve dale nov dokaz, kaj naj mislimo o tem jiigoslovenskem nu-cijonalizniii in kako ga naj ocenimo Skušnje današnjega dne so nam znova potrdilo, da so liilc sodbe slovenskega ljudstva u takozvanem jiigoslovenskem nacionalizmu pravilne.
Nam ne preostaja drugega, kakor da gremo po začrtani poti naprej. Naše stališče o vprašanju narodnih manjšin je brez dvoma zmerno in narekovano po sodbi naravne pameti. Nočemo delati krivice, zase in za svoje zahtevamo pravico. Naši nemški sodržavljani so po veliki večini, kakor se zdi. drugega nuienja. Nočejo sprejeti našega tiazi-ranja o vprašanju soživljenja narodnih manjšin z državnim narodom. Po večini so dvignili hrup in se pritožili integralnim j u g o s I o v e n-s k i m n n c i j o n a I i s t o m , ki so seveda ludi vse storili, da hi jih dobili v svoj objem Zavedali so sc namreč dobro, da si morejo'na ta način rešiti par občin. In v resnici, rešili so jih z nemškimi glasovi.
Mi hočemo oh sijajnih rezultatih, ki smo jih pri teh volitvah dosegli to dejstvo konstatirati. Na Nemcih jc, da gredo vase in o posledicah razmišljajo.
sistema zbližala. Nam ni na tem, da bi eden ali drugi propadel. Tudi nimamo razloga smatrati, da ni dobrega razpoloženja napram temu načrtu nili med državami rimskega protokola, niti med onimi Male antante.
Naš načrt se oslanja na uredbe ideje ugodnosl-ne carine. Naš načrt na primer ne dopušča povečanja carinskih taks, a tudi ne zmanjšanja prelerencijalov. Druga njegova svrha je, da olajša režim s tujimi devizami. Nenadna sprememba v gospodarski politiki Srednie Evrope bi bila v .vsakem primeru nemogoča. S tem se mora tudi interpretirati rezervirano stališče držav rimskega protokola napram temu načrtu. Z njim želimo samo realizirati idejo konsolidacije. Zato ne smemo izgubljati časa pri izvajanju le ideje. Nadejam sc, da bo pomenila napovedana dunajska konferenca rimskega bloka nov korak k zbližanju držav v Srednji Evropi.
Kar se tiče mednarodnih vprašanj, je dr. Hodža zavrnil misel, ki so jo izrazili neki listi, da bi bilo oportuno revidirati češkoslovaško zunanjo politiko. Z izjemami, ki jih jc zadnjič dal zunanji minister Krofta, se jc češkoslovaška vlada žc soli-darizirala. Odnošaji med Češkoslovaško in Francijo ostanejo nespremenjeni. To velia tudi za pogodbo o vzaiemni pomoči med češkoslovaško in Rusijo. Odredbe te pogodbe se bodo izpeljale in nikomur naj ne pride na um, da bi prisojal naši vladi boljševiške namere, češkoslovaška ne bo prelomila svoje dane besede. Tudi z Malo zvezo bo še nadalje najtesneje sodelovala. Skušala bo tudi z ostalimi državami skleniti vrsto pogodb, ki bi se lahko razširile v sistem regijonalnih sporazumov. Ustvariti bi bilo treba blok držav, ki bi se opiral na vzajemno gospodarsko sodelovanje. V tem bloku bi lahko sodelovali tudi Nemčija in Italija.
Aretacije v Moskvi
Poriz, 25. oktobra AA »Peti! Porisien« ima i/ Moskve vcsl, da ic bilo v zvezi s procesom proti Zinovjcvti in tovarišem aretiranih mnogo več uglednih osebnosti, kakor ie doslej mislila evropska javnost Poleg ostalih so bil aretirani šc bivši poslanik v I ondtMiu Sokolnikov, bivši komisar za delo Ugljanov, bivši pomočnik prometnega komisarja Šercbijnkov, direktor oddelka državne banke Arkus, bivši armijski general in vojaški ataše v Londonu general Putnov, glavni urednik poluradnega »jotirnuln de Moscou« Pia-takov-Rajevski Postopanje proti Buharinu in Ri~ kovu pa jc bilo ukinjeno.
Pozdrav Turčije našemu predsedniku vlade
20 turških listov o obisku dr. Milana Stojadinovica
Carigrad, 23. okt. AA. Vsi današnji carigraj-ski listi in tudi vsi lisli v Ankari in drugod so objavili članek v listu »lllus«, ki poudarja pomen obiska dr. Stojadinovica na Turškem Teh 20 jutranjikov, popoldnevnikov in večernih listov ie v Turčiji objavilo tale članek:
Dr. Stojadinovič, predsednik jugoslovanske vlade, prihaja iz Belgrada 26. t. m., da bo teden dni gost Izmeta Ineuija. To je prvi in neposredni stik dr. Stojadinoviča in njegove gospe s turško republiko. Na to pot odhaja dr. Stojadinovič iz Belgrada z navdušenjem. Ne brez vzroka. Kajli prepričan je, da ves jugoslovanski narod iz dna srca odobrava pozdrav Belgrada Ankari. Vsa lugoslavija čuli, du je od tistega zgodovinskega trenutka, ko sta se dva poglavarja države srečala na Bosporu in dala drug drugemu roko kot velika voditelja svojih narodov, da je od tistega trenutka dobil balkanski mir hrbtenico in da je osebno pobraliinslvo med kraljem Aleksandrom in Kemalom Ataliirkom ustvarilo neporušjiv te-melj prijateljstva med Jugoslavijo iu Turčijo. In zalo gleda vsa Jugoslavija z kar najglobljim zaupanjem in simpatijami to poglabljanje lurško-ju-goslovanskega razmerja, ki bo ostalo ena izmed osnovnih smernic naše zunanje politike. To je volilo nesmrtnega kralja, to je državniško poslanstvo dr. Stojadinovica. Okrepili Balkan, utrditi zlasti lurško-jugoslovansko zvezo, nam ostane najracionalnejša politika, ki nam jo je vsilila muhasta igra velikih držav. Moja želja je, da smo svoji in da se naslanjamo predvsem na svojo lastno moč Ali ni mar že letos predsednik dr. Stojadinovič, ko je sprejel doma na intimno čajanko odlične zastopnike turškega tiska poudaril, da imamo mi v Balkanski zvezi svoje malo, pa čvtsIo Društvo narodov, ki ne srečava takšnih zapletk, kakor ženevsko, lorej popolnoma v teh vodilnih idejah zunanje politike odhaja dr. Stojadinovič na pol v Turčijo, da v družbi vodilnih turških osebnosti v Ankari izdela že obstoječe harmonično sodelovanje med turškim in jugoslovan-
skim narodom, ki si ga lako iskreno in vztrajno želi g. Ruždi Aras s svojimi pogostimi obiski v Belgradu in zelo ugledni turški poslanik v Jugoslaviji Ali liajdar Aktaj. Toda poudariti moramo lo pot, da prihaja dr. Stojadinovič v prijateljsko državo in s posebnim občutkom veselja, kot zmagovalec v parlamentu in kot zmagovalec pri pomembnih občinskih volitvah, ki so se vršile v vsej državi. V poldrugem letu svojega vladanja se mu je posrečilo pripeljali jugoslavijo brez prelres-Ijajev k parlamentarni demokraciji in izvesti zelo oprezno prehod iz diktature v demokracijo z izredno spretnostjo in v smotrnih etapah. Izid občinskih volitev v najobčutljivejših banovinah je dal dr. Stojadinoviču potrebno legitimacijo od ljudstva in dokaz, da njegova vlada popolnoma ustreza razpoloženju jugoslovanskih množic. Volitve 26. oktobra v skupščini in senatu z zmago vladnih kandidatov v narodnem predstavništvu pa izpopolnjujejo zasluženo zaupnico kraljevskih namestnikov v narodu. Na čelo skupščine je prišel zastopnik vladne stranke Slevan Cirič, lisli mož, ki je v imenu skupščine pred kratkim pozdravil turške novinarje v Belgradu, na čelo senata, kjer je vlada imela pri proračunski debati v aprilu iiitiujšiiio, jc pa z lepo večino prišel vladni kandidat, odlični Hrvat, bivši minister in večletni delegat v Društvu narodov g. Zelimir Ma-žuranič, potomec slavne hrvatske družine, državnik in narodni pesnik. Tako je parlamentarna opozicija raztrgana in zelo oslabljena in ne pomeni več resnega nasprotnika, medlem pa gleda izvenparlameniarna opozicija s serdiščem v Zagrebu vse bolj v stranki dr Stojadinovica zastopnike, s kalerimi naj se izvrši veliko delo srbsko-hrvatskega sporazuma. V tej zmagi v skupščini in senatu more g. dr. Stojadinovič videti popoln mandat naroda za velike naloge, ki si jih je zadal, ko odhaja v Ankaro v spremstvu svojega preizkušenega osebnega prijatelja g. Alija Hajdarja Aklaja, turškega poslanika v Belgradu.
Mussolini ponuja:
Oijkina vejica...
sredi 8 milijonov bajonetov
Bethlen napada Gombosa
„Uvajat je diktaturo in teror" „ I zgubil je stihe s Francijo in Anglijo"
t a 1... t_ \ / ... J - 1 ' . —	,1 .. I	—.	Jn .» Kal /vn lictl	I
Bologna, 25. okt. b. Sinoči je imel ministrski predsednik Mussolini velik politični govor pred 100.000 fašisti, ki so ustrojeni v vrstah stali pred njim na trgu kralja Vittorio Emanuele. V svojem govoru je med drugim naglašal naslednje misli:
»Svetu prinašam oljkino vejico. Prinašam mu besedo o miru in visoko dvigam simbol miru nad njega, ki je miru tako žejen. Moja oijkina vejica je zrasla v gozdu 8 milijonov nabrušenib bajonetov, ki se nahajajo v rokah pogumne mladine. Toda čeravno prinašam oljkino vejico, vendar ne morem na to pristati, da bi prenehal s pripravami za razne možnosti, ki vstajajo.«
»10 let je minulo, odkar smo se zadnjič videli. Zato so danes naža srca boli ponosna in bolj vroča. V desetih letih se v naših vrstah ni nič spremenilo. Na istem mestu namreč sem našel po tolikih letih naš stari optimizem, naše staro navdušenje, isti duh, ki je vladal v legionih Julija Cezarja, ko je ustvarjal prvi rimski imperij. Delali smo in rešili smo velike probleme. V prvem razdobju, od 1926 do 1929, ki ga imenujem razdobje medsebojne sprave, smo napravili mir med seboj, mir smo sklenili tudi s Cerkvijo. Od 1929 do 1934 smo ustvarjali svoje državno ogrod;e v stanovskih korporacijah. Za nas fašiste narod ni noben abstraktni pojem, marveč živo dejstvo in konkretna resnica. Mene bolijo bolečine naroda... Za tem pride tretia doba, 1935 in 1936, ko smo ustvarjali in ustvarili svoj imperij. 14 let duhovne predpriprave in resne vzgoje je bilo terba, da smo si ustvarili rod. ki ie uresničil stare sanje davnih rodov velike Italije. Danes je Italija za ves svet postala zgled naroda, ki je samozavesten, discipliniran, prenapolnjen z državljanskimi in starimi rimskimi čednostmi. Narodi, ki v resnico italijan-
ske obnove niso verjeli, naj se danes ogledajo v nas, pa bodo videli, kaj pomenimo na gospodarskem, političnem in vojaškem polju.«
»Ponavljam, da hočem ravno iz Bologne, ki je največ doprinesla k naSi revoluciji, poslati ven v svet svoji mirovni poziv. V začetku 15. leta fašistične dobe darujem svetu veliko olivno vejico. Vi pa, narod, ki se zavedate novih dolžnosti, ki vam jih nalaga imperij, stojite s svojimi življenji ob imperiju, da dosežemo še nove, še večje zmage. Kajti duh nadvlada nad materijo. Duh stoji v ozadju bajonetov in topov, duh je ustvaril junaštva in duh daje narodom, ki so tega vredni, zmago in slavo.«
»Osvojili smo si imperii ne samo zato, ker smo v petih bitkah sovražnika, ki so ga izdajalci evropske kulture oborožili, vrgli ob tla, marveč smo ga osvojili proti koaliciji političnih fanatikov, ki so se proti nam zbrali ob ženevskem jezčru. Ko bomo v kratkem osvojili še zadnje dele Abesinije, ki so šestkrat večji, kot je Italija, bo prostora za vse in dela za vse. Mladina, varuj svoj imperiji«
Berlin, 25. okt AA. Nemški politični krogi nočejo dati še nikakih izjav o vsebini komunikeja, ki bo objavljen o razgovorih Neuratha in Hitlerja s Cianom. Zato pa kategorično demantirajo vest, po kateri naj bi bil sklenjen nek sporazum. Splošno pričakujeio, da bo objavljena splošna izjava. V iziavi bo posebno naglašeno, da razgovori niso bili naperjeni proti nikomur. Vsekakor bo mogoče šele po vrnitvi italijanske delegaciie iz Berchtes-gadena izvedeti podrobnosti o stališču, ki ga bosta Nemčija in Italija zavzeli napram rovietski Rusiji, zlasti glede na njeno akcijo v okviru nevtralnega odbora.
Kaj je dosegel Ciano v Nemčiji
Medlo uradno poročilo
Budimpešta, 23. oktobra, b. V nadaljevanju de bate o izjavi vlade Daranyija se je oglasil tudi grof Bethlen, ki je imel po dolgem času zopet velik političen govor. Uvodoma je dejal, da novi vladi, »ki je predložila zelo skromen program«, ravno zaradi tega ne zaupa. Gombiisov režim pa je imel dva programa, enega za javnost, drugi pa je bil tajen. Javni program podoben klišeju, je bil takšen, da ga je lahko sleherni človek v parlamenti in izven niega z odobravanjem sprejel, medtem ko do tajnega programa nikdo ni imel zaupanja. Tudi on sam, Bethlen, ki je spoznal zakulisne namene prejšnje vlade, jc moral zapustiti stranko, ki jo je ustanovil in ki jo je sam osebno vodil skozi 10 let, ko je bil neprenehoma predsednik madjarske vlade.
Nova vlada nima nobene tajnosti. Noče nobenega diktatorskega režima, kot ga je prejšnja tajno zasledovala in ga stopnjevaje gradila, ampak je vse položila na m'zo. Uživala bo zato večje zaupanje. Prejšnja vlada je njega, kakor sploh vso opozicijo, proglasila za levičarsko. Nasproti temu pa je vendar le res, da je bil on tisti, ki je iztrebil Karolyijevo boljšoviško vlado iz Madjarske, da je bil on osebno tisti, ki je zbral vse
I protiboljševiške sile v državi, da je bil on tisti, ki ; je dal povelje Gombosu, naj organiz.ra vojsko za ■ boj proti boljševizmu in sem bil tisti, ki sem Hor-I thyja prepričal, naj ostane v deželi. Zato so ga proglasili sedaj za boljševika. Pod Gombosom je ; veljal za madjarskega nacionalista samo oni, ki je po gotovih inozemskih vzorih na Ma-djarskem preganjal Žide in uvažal še druge tuje ' ideje k nam. Prejšnji režim je dovolil, da se je delala propaganda za diktaturo v naši državi. Od nove vlade pričakujemo, da bo za vselej pokopala zamisel o vsemogočnosti samo ene politične stranke in odstranila tiste politike, ki so se ' s takšnimi cilji politično umazali. Pričakujemo tudi, da bo konec tistih metod, ki so z gotovimi organizacijami terorizirale javno mnenje. Nova vlada nam daje jamstva, da bodo kmalu iz naše dežele iztrebljeni vsi tisti nezdravi pojavi, ki so pri nas državno krepost zastrupljevali.
V zunanji politiki je Bethlen visoko naglasil svojo zadovoljnnost, da se hoče nova vlada pobrigati, da zopet poišče izgubljene stike z velik mi zapadnimi demokracijami v Franciji in Angliji, kamor tečejo vse madjarske tradicije.
Monakovo, 25. okt AA. (Štefani.) Po razgovorih, ki jih je imel v Nemčiji italijanski zunanji minister Ciano, je bilo objavljeno to-le uradno poročilo-
Na obisku pri vodji države in državnem kan-celarju ter na sestankih, ki jih je imel italijanski zunanji minister z nemškimi vodilnimi osebnostmi, so bila proučena najvažnejša aktualna politična, gospodarska in socijalna vprašanja, predvsem vsa vprašanja, ki se neposredno nanašajo na obe državi. Razgovori so se vršili v prijateljski in prisrčni atmosferi ter je bila v obojestransko zadovoljstvo ugotovljena skladnost nazorov in razpoloženja na eni, kakor na drugi strani za skupno akcijo v korist občega miru in obnove. Obe vladi sta se odločili, da ostaneta v stikih za dosego tega cilja.
Italijanski zunanji minister je danes spre'el zastopnike tiska, ki jim je bil najprej preči'al že objavljeni komunike, nato pa razdeljen tekst posebne izjave ministra, ki v njej pravi, da so mu avdijenca v Berchtcsgadcnu kakor sestanki z Neu-rathom v Berlinu nudili ugodne prilike za izmenjavo misli, ki je kakor doslej še nikoli pokazala pripravljenost obeh držav za vzajemno sodelovanje v interesu miru in obnove. To sodelovanje se ne bo oslanjalo samo na skupne interese obeh držav, nego tudi na njuno zavest, da morata skrbeti za obstoječi družabni red. Nadalje pravi izjava, da so se v omenjenem duhu vršili razgovori tudi o mednarodni pogodbi, ki naj bi zamenjala lokarnski pakt.
Spomenik nemškim vojakom
Nemški poslanik s'<iu i prijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo
Od Gombosa do Daranyia
No\i madjarski ministrski predsednik Daranyi jc imel svoj nastopni govor, v katerem je opisal politiko madjarske vlade pod njegovim vodstvom. Držal sc jc strogo izjave, ki jo je dal žc takoj prvi dan po sestavi svoje vlade, da bo namreč »nadaljeval politiko svojih prednikov, toda s svojo lastno osebnostjo in s svojimi lastnimi metodami« Njegov prvi politični govor kot predsednik mad-larske vlade jc torej prvi oficijelni migljaj, kako se bo udejstvovala »osebnost« novega predsedniku in kakšne bodo njegove »osebne metode«.
Novi ministrski predsednik jc prišel na oblast /clo hitro, a znano je, da so sc bili za kulisami okrog regenta Horthyia silni boji z.a nasledstvo. V borbo so sc vrgle vse stranke. Prva med njimi jc "bila vladna stranka sama, torej Gombeševa stranka narodne edinosti, ki se jc balo, da bo Daranyi morda malo premlačen, da bo opustil Gombošcve močne notranje in zunanjepolitične črte in bo program umrlega državnika izvajal v bolj zmernem smislu. Vladna stranka ie izrazila strah, da Darenvi z milejšimi metodami« nc bo nikakor mogel uresničiti diktatorskih namenov Gombošcvc vlade, saj iih nili Gomboš sam m mogel, čeravno sc je posluževal najmočnejših sredstev. Dvignila sc je tudi stara aristokracija okrog Bethlena, ki jc bila prej preveč potisnjena strun in ki ie še vedno ostala mnenja, da jc bil Gomboš za Madjarsko nesreča, ker 10 je preveč navezal na Italijo 111 Nemčijo ter jo odrezal od Francije in Anglije, na katere bi se morala Madjarsko v zasledovanju svoje rcvizionistične politike naslanjati in bi od tega imela več uspehov, kakor od italijansko-nemškega suženjstva. Dvignila se. je Ttbor Eckhardtovo kmetska-stranka, ki jo je Gomboš s svojo avtoriteto podrl na tla, da ie morala umolkniti, a ki še vedno nestrpno čaka, da sc uresničijo njene želje po pravični razdelitvi poljedelske zemlje in po pravični rešitvi političnega sodelovanja širokih kmetskih slojev pri notranji politiki madjarske države. Poleg tega pa so obstojala tudi osebnostna nasprotja. V Gombbševi vladi jc vodil notranje ministrstvo minister Kozina. Ker pa jc zadnjih 10 mesecev Gomboša nadomc-stoval Dara,nYi sam, jc padla odgovornost na Kozmovo notranjo politiko tudi na Daranyia in ko jc slednji izjavil, da bo v svojo vlado sprejel tudi tega nepriljubljenega notranjega ministra, sc ic ovignil v vseh strankah velik odpor, ki bi bil skoraj dosegel svoj cilj in Daranyia odrinil od pred-sedništva vlade. Z ministrom Kozmo po imaio naslednji obračun. Nikolaj Ko/.ma je policist. Za kakšna ideološko gibanja nima nobenega posluha. Tako jc tudi dovolil, oziroma popolnoma spregledal, do sc jc pred njegovim nosom madjarska socialdcmokracja na široko razpasla in se pridno udejstvovala v ilegalnih organizacijah, ki jih ic po vsej državi razpletla. Marksisti so sc organizirali po vzorcu avstrijskih marksistov čisto no boliševiški podlagi. Danes ic znano, da je po velikih industrijskih središčih skoraj 80% zajelih od
podtalne organizacije. Madjarsko meščanstvo in kmetje so razmah podlalnega boljševizma takoj videli in nevarnost opazili. Začeli so se organizirati in ker Kozma niti vladni stranki ni dovolil, do bi se v podeželju razširila, se jc odpor proti boljševizmu strnil v skupine katoliške akcije. Ko ie Kozma lo opazil, jc udrihnil po marksističnih in vseh ostalih strankah, tudi po skupinah katoliške akcije s policijskim pendrekom. Ko so hoteli dne 1 oktobra v Budimpešti organizirati veliko proii-boljševiško manifestacijo, sc jc Kozma tega naenkrat ustrašil, zaskrbel ga ic red in mir v državi in je izdal uredbo, po kateri je sploh vsako zborovanje na področju vse države strogo prepovedano. Ta uredba je s svoiio policijsko brutalnostjo udarila seveda samo narodne in meščanske stranke ter katoliško akcijo, ker marksistov niti zadeti ni mogla, saj so kot stranka itak prepovedani i 11 sc udejstvujejo itak le z ilegalnimi organizacijami. Ko jc torej Daranyi izjavil, da bo Kozmo sprejel v novo vlado, je navalila vsa nacionalna in krščanska javnost na regenta llor-tliYiia, naj nikar nc ponovi napake in nc daje države v roke človeku, ki bo pustil, da sc boljšcvi-zacija Madjarske nadaljuje.
Vsi li našteti pomisleki so bili v dveh dneh odstranjeni in Daranyi je po številnih obljubah, ki lih jc moral dati na levo in na desno ipak smel sestaviti svojo vlado, ki se jc pred par dnevi narodu predstavila s svojo vladno izjavo.
V svoji vladni izjavi jc Darariyi dal smernicc za svojo notranjo in zunanjo politiko. Evropa je oba dela vladne izjave nestrpno pričakovala. Glede notranje politike jc poudaril, da sc bo držal madjarske nacionalne osnove in načel krščanske morale Sodelovati jc pripravljen z vsemi strankami, ki ti dve osnovi sprejmejo Njegova vlada bo izvedla tudi velike ustavne reforme. V prvi vrsti hoče uvesti tajno glasovanje pri volitvah, nadalje razširitev volivne pravicc, reforme mu-gnatske zbornice, ki nc odgovarja več potrebam modernega časa in končno okrepitev moči državnega regenta. V zuinenji politiki je poudaril prijateljstvo do držav rimskega bloka, nadalje s posebnim poudarkom do Nemčije, Poljske 111 Bolgarije. On si želi tudi, da bi dosegel varno prijateljstvo z Anglijo in da bi v kratkem prišlo do prijateljskega ozračja med Madjarsko in Francijo »v okviru medsebojnega prizmama obojestranskih interesov. Držav Male zveze ni omenil, pač pa sc jc ob nje obregnil s stavkom, v katerem obžaluje, »da vladajo nezadovoljive razmere med madjnrskimi narodnimi manjšinami, ki živijo v sosednih državah.
Ako po označeni pred/.godovini Darnnviievc vlade 111 na podlagi njegove prve vladne izjave iščemo, kje so »osebnostne črte« v zunanji in notranji poliliki nove Madjarske in kolera so »osebnostna« sredsiva, s katerimi jih bo novo vlada hotela doseči, moramo reči, da ie pričakovati v notranji politiki povečanega boja proti boijšcviz-
Bitolj, 25. okt. Danes je bil tu odkrit spomenik padlim nemškim vojakom. Nemški poslinik von Heeren, ki se je svečanosti udeležil, je imel tale govor v srbohrvaščini: Posebno me veseli, da lahko ta spomenik prepustim v zaščito jugoslovanskim oblastem, v zaščito občini in prebivalstvu Bito-lja, ker vem, da ne bi mogel najti boljše in zve-stejše zaščite. Za to mi jamči velikodušna in vsestranska pomoč, ki so jo izkazale oblasti in prebivalstvo ob priliki postavitve spomenika. Zame je časten dolg, da danes, ko posvečamo spomenik, izrazim hvaležnost nemške države za to pomoč. Ta zahvala gre posebno ministru pravde, ki je pokazal polno razumevanje za naše načrte, da se tu ostvari centralno pokopališče, kakor tudi mestu Bitolju, ki je stavilo na razpolago potrebno zemljišče, in tudi vojaškim oblastem, posebno komandantu bitoljske divizijske oblasti, za njihovo vsestransko pomoč. Častni spomenik se j visoko dviga v kraju, v katerem so v času svetovne vojne besnele najtežje borbe. Velike so bile ! žrtve na obeh straneh. Tisoči sinov nemškega naroda, ki so tu našli svoje zadnje počivališče, so se borili in padli, kakor jim je velevala dolžnost. Njim je bilo usojeno, da se bore proti narodu te države, proti narodu, v katerem so že prvega dne spoznali hrabrega in viteškega nasprotnika. To spoštovanje nasprotnika in njegovega naroda, ki
Vod telj reksistov aretiran
Bruselj, 25. okt. AA. Vodja reksistov Degrel-le je bil aretiran. Reksisli so imeli na Irgu sv. G11-dule veliko zborovanje. Degrelle je bil s svojim spremstvom na balkonu neke hiše in je baš pričel govorili. Miril je zborovalce, ki so viharno demonstrirali proti režimu. Tedaj je nenadoma nastopila policija, ojačena z orožniško konjenico in zborovalce razpodila. Itkralu so policijski agentje zasedli slavbo, v kaleri je bil Degrelle in voditelja reksislov aretirali. Degrell je fedaj še vzkliknil: »Živel kralji«
Reksislična mladina, organizirana v mladinskih borbenih organizacijah se je skušala upreli policijskim organom, toda brez vsakega najmanjšega uspeha. Večji oddelek (Kilicije je zasedel ludi zgradbo, v kateri imajo reksisti svoj glavni stan.
#
Praga. 24. oktobra, c. Težka prometna nesreča se je zgodila na cesti Stahonica—Pisek. kjer se je na nekem železniškem prelazu avto zaletel v motorni vlak. V avtu so bile tri osebe takoj ubite, lokomotiva motornega vlaka |>a je zgorela. V vlaku ni bil nikdo ranjen.
mu in morda malo več razumevanja za široke jxi-Ircbc vseli ljudskih plasti, v zunanji politiki pa rahel odmik od Italije proti Nemčiji, predvsem pa ljubezensko izpoved na naslov Francije in Anglije. V madjarski politiki do Male zveze pa tu najti nobenih sjircmcmb Po dolgem pa sc je prvič zgodilo, da madjarski ministrski predsednik v svoji vladni izjavi ni več navajal revizionizmn Ali smemo upati, da jc to dobro znamenje, da sc bo tudi poglavje o Mali zvezi in Madjarski začele razčiščevali ?
je zrastlo v njih, je povzročilo, da so s prebivalstvom te države postopali človeško. Spričo tega je bilo mogoče, da so oni, ki so se nahajali v tej državi kot nasprotniki, kot tuje posadke, s svojim zadržanjem postavili temelj ne sovraštvu, nego prisrčnemu prijateljstvu obeh narodov.
Odkar imam čast zastopati nemško državo med tem narodom, sem vedno znova mogel dognali, da se prebivalstvo te države spominja nemških vojakov iz časov svetovne vojne kakor na nasprotnika, ki je človeško in pravično postopal z njim, ki je bil veHno pripravljen, dn ublaži delo in siromaštvo. Ali more obstoiati še trdnejša in trajnejša osnova za iskreno r ijateljstvo med ob~ma narodoma, kakor je ta najlepša izmed zmag ki so iih nemški voi<»ki za časa svetovne vojne Izvojpvali s svojim človečarstvom nad src-m svojega nasprotnika. Večna hvaležnost nemškega naroda napram nierfovim sinovem, ki tu počivajo, ki so svojo zvestobo napram domovini zapeč tili s svojo smrtjo, se združuje tudi z g'oboko hvaležnestjo za ostvaritev temeljev pri'3'cljstva napram jugoslovanskemu narodu, ki so ga ti vojaki položili v srca svojega nasprotnika.
Nato je govoril še von Fulen, predsednik nemške nacijonalne zvezp za vzdrževani? ''niaških grobov.
Požar v Lahorčah
Cerklje pri Kranju, 25 okt.
V Lahovčah je davi kmalu po polnoči pogorel senik uglednega in mnogo zaposlenega mizarskega mojstra g. Petra Kerna Senik je bil poln suhega mizarskega lesa. G. Kern se je preživljal edino z mizarstvom in je bil kot dober mojster daleč naokrog znrti Senik je porabljal za skladišče svojega lesa Ogenj se ie silno hitro širil in sosedje, kt so kmalu po izbruhu požara prihiteli na pomoč, so mogli rešiti lc nckai desk in majhen voziček, kar v primeri s škodo nc predstavlja nobene vrednosti. Gasilcem iz La-hovč in 7.g Brnika so imeli s svojima brizgalna-ma polne roke posla, da so požar omejili samo na senik, ki pa ic kljub temu pogorel do tal. Kako ic požar nastal, šc ni ugotovljeno.
Mariborski drobiž
Smrtna kosa. Na Meljski cesti 30 je umrl v slarosti 31 let brivski mojster Alojz Prelog Naj počiva v miru!
Na šivalnem stroju se je opekla. Služkinja Jožica Smole je v stanovanju svoje gospodinje v Kersnikovi ulici snažila šivalni slroj s petrolejem. Ker^ ji je nek predmet padel pod stroj, je svetila z vžigalico, pri tem pa se je s petrolejem prepojen stroj nenadoma vnel in od stroja še posoda s jietrolejem. Služkinja je z gospodinjo komaj jioga-sila goreči šivalni stroj, zadobila pa je pri tein lake opekline |io rokah, da so jo morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
Lizol je pil na cesti. V Fochovi ulici se je za-strupil včeraj okoli 14 pop 23 letni tovarniški delavec Alojz Brunčič. Pasanti so ga. našli skoraj nezavestnega lik Rosenbergove drevesnice. Iz penečih se ust je puhtel duh |>o lizolu Reševalci so ga zapeljali v bolnišnico, kjer se jn zdravnikom jiosrečilo, da so ga ohranili pri življenju.
Občni zbor Zlmshočportnih delavcev Kraljevine Jugoslavije
Ljubljana, 25. okt. Zastopniki zimskega športa in z.imskošport-nih organizacij so sc danes zbrali na svojem prvem kciujrcsu, ki ic bil ob 9 v ljubljanski mogi-stiatni zbornici. Kongresa se ie udeležilo okoli 100 zastopnikov zimskoSporlnih organizacii, članic jug. zimskošportne zveze.
Kongres ie začel preds ziinsko-šporl zveze di Drago Marušič, ki ic predlagal udanosioo brzojavko Ni. Vel. kralju in pozdravni brzojav min. predsedniku dr Slojadinoviču, vojnemu minislru generalu Mariču in ministru za telesno vzgoio dr Rogiču. Toplo je pozdravil zastopnika Ni. Vel kralja generala Popadiča, zastopnika ministra za telesno vzgojo načelnika dr. Sleianoviča, zastopnika vojn. ministra polkovniku Killerja, zastopnika g bana ban. sv. Boršnarja, poveljniku planinskega po lik a polkovnika Vukiča, zastopnika Profesorskega društva, Fenjalne zveze, Sokola, pavalske, lahkoatleiske in težkoatletske zveze
Zastopnik ministra za telesno vzgojo načelnik dr Slefanovič ie v imenu g. ministra iziekel zalivalo za osebno mu izročeno vabilo ter opra-ministra, ki ic zaradi zasedama parlamen
Popolnoma se strinjam s piscem članka v I »Slovenskem domu , ki pravi ob koncu: »...drži j pa tudi, da naše vrlim ne instance niso le za to tu, da prirejajo tekme, pobirajo članarino in najemajo trenerje. Ce bi si na pr plavalna zveza stm iia nalogo, da postane plavanje sestavni del šolske telesne vzgoje, tedaj bi lircz dvoma bolje služila olimpijskemu napredku, kakor pa s posli, ki so leta iu leta isti«.
Naše športne organizacije poznajo staro lor-mulo delovanja: organizirati lekme, brigati se za • peščico rekorderjev in oil časa do časa organizi- I rali nabiralne akcije Dokler nc bomo začeli pri \ temeljih, ni upanja, da Iki na bodočih olimpijndnh boljše. Našemu športu je potrelma reorganizacija ustroja od najvišjih športnih ustanov pa tja do kluba	1
Naš cilj je ustvariti močno in plemenito orga nizncijo, ki naj bo v ponos vsem in vsukomur. — Potrebno bo mnogo saniozatujevuiijn in lo sa-mozalajevanje naj bo podlaga za novo dobo naše- j ga dela v smuškeni športu, katerega edini cilj je vzgojili telesno in duševno resnično zdravo in športno mladino. Mladino, telesno in duševno zdra-
vičil g. ..............- ---------.
ta in drugih državnih poslov zadržan sirer oi se .	manitiui stena Čuvala našo Jugosla-
sam udeležil zborovanta. Ministrstvo za telesno vzgoio se zaveda, da imata gasilslvo in scfcol-stvo z zakonom določen delokrog, zaveda pa se
tudi da sta važna zlasti zimski šport in lahka atletika. Zimski šport ie eden naiboli važnih športov za našo narodno obrambo V planinskih krajih olajšuje zimski šport promet, zato bo ministrstvo podpiralo v letošnji sezeni i/ svojih sreds.cv gradnjo novih smuških postoiank, smuške b-čaie, vzgojo učileljev osnovnih šol, ki bodo vezbali šolsko mladino v smučanju, ministrstvo pa bo tudi izdatno podpiralo posamezne klube
Dr Marušič se ie g. načelniku zahvalil /a lepe besed ter izrazil zaupanje zimskih športnikov g innistru dr. Rogiču
Tajnik g. Nagy ie nalo podal poročilo kongresnega odbora. Iz njegovega govora posnemamo:
NAGVJA.
ki so se odzvali naše
vijo. —
G K N Kit AL POPAD1C
Krasen govor je imel nato zastopnik Nj. Vel. kralja general Popadič. Ceslital je sklicateljem kongresa kot zastopnik kralja in kraljevskega doma, v katerega imenu ic pozdravil km.g.os iu mu želel mnogo uspeha pri delu V resnici ima zim-
POPOLDANSKO ZBOROVANJE.
Popoldne ob 3 se je nadaljeval kongres zimskih športnikov, iu sicer z izredno glavno skupščino Jugoslovanske zimskošportne zveze. Zborovanje je vodil predsednik minister n. r. dr. Marušič. na dnevnem redu pa so bila poročila sekcij. Najbolj važno poročilo je podal v imenu mladinske sekcijo g. Lado Kosec, ki je svoje poročilo sestavil na podlagi etičnih in splošno umevnih človečanskih načelih. Naglasil je predvsem naslednje stavke:
šport je sredstvo za dosego zdravih in sposobnih ljudi obojega spolu > duševnem in telesnem oziru. spori, športni duh, ljubezen do telesnega gibanja mora preiti med množico, športna drušiva niso zato tukaj, da podpirajo in pozneje ' izkoriščajo naravno nadarjene posameznike, tem i več zato! da vzgajajo mase in pritegnejo zlasti 1 one. ki hi se radi gibali, pa niso toliko sposobni za to. kakor talentirani posamezniki. Vsebina športa niso samo tekme iu ne trening zanje. Tekmovanje. lin za točkami ni cilj športa, temveč , društvene ambicije! Zato naj se v športu čimbolj onieje tekmovanja posameznikov \ korist tekmovalnim nastopom skujiin. šport in zlasti tekme ! niso nikoli sanic sebi namen, temveč naj izražajo j le sposobnost in voljo naroda Zato je ludi gojitev i skupinskega tekmovanja in duha neobhodno potrebna. O. Kosec je v svojem referatu, ki ga jo v izvlečku priobčil že Slovenec med tednom. 1 naglašal idejno praktične smernice za zimsko- j i športno vzgojo mladine.
Druge
športne prireditve
Hermes:Olimp (Celje) 0:0
Zadnje kolo prvenstvenega tekmovanja jc prineslo ljubljanskim zastopnikom v L razredu zopet razočaranje. Hermes, ki ie velial za sigurnega zmagovalca, ie moral prepustili Celjanom dragoceno točko Siškarii so v lei tekmi zaigrali nekoliko IkiIic, kakor v prejšnjih nastopih in ie sluiiti, dči moštvo polagoma prehaja iz krize, ki ga ic zatela Po poteku igre bi ohe točki opravičeno ostali v Ljubljani, loda kliub požrtvovalni n kombinaciisko dokaj dobri igri niso mogli Siš-kurii svoje premoči izraziti tudi v golili. Obramba ie bila na mestu m sigurna. Dobra sla bila Kormel m Malič v golu. V krilski vrsti se je izkazal Pišek, ki ie s svojo pržrtvovalno in smiselno igro koristil obrambi in napadu Dobrega pomagača ic imel v Kretiču. Napadalna vrsta šc vedno šepti, vendar pa ie [vod Sveticevim vodstvom izvedla par lepili potez. Desna stran z Icctom, ki te v lei lek-mi prvikrat nastopil za barve Siškarjev, bo pa postala,po vigranosti prav nevarno orožie. Olimp ni pokazal prav nobenih vrlin. Brez požrtvovalnosti m s tehnično slabo igro so prepustili vaieli Siškariem. V obrambi je bil dober vratar 111 jc z malo sieče obdržal svoja vrata nedotoknjeiiu Hermes te takoj oslro pritisnil. V 4. minuti sc ie nudila zrela pozicija levemu krilu Tcrpuui, katero pa ni znal izkoristili, kakor tudi ostale, ki so mu iih drugi uslvarili. Siškarii stalno napadajo, vendar napad uira netočno 111 številne pozicije rešu-\iiio beki in golman Olimpa, a še šlevilneišc kvari neodločnost Itermežanskega napada. V drugem polčasu se situaciia ne menja. Igra postaia živahnejša Tudi Olimp se jc malo opomogel in celo parkrat ogrožal gol I lei mesa V 39. minuti
■i* I ' ■	M. , . .. f	------I	. «v
ski šport lep cilj, namreč vzgajati moralno iu du- • propagandnega odseka g. Nngy. tehničnega od
'	.	.'i.	i >	•	............•■■	i-	. . . I..I	I) _ ,1 ,, I i A in ikrirnm
Sledili so referati zdravstvenega odseka, dalje brk Olimpa v kazenskem prostoru ruši Iccta m
direktno
REFERAT G
Zahvaljujem se vsem mu povabilu, predvsem pa ministrstvu za telesno vzgojo naroda ter njegovim sodelavcem v ministrstvu in pa tovarišem ostalih športnih panog.
Poudariti hočemo danes samo lo, da -lani je dala ravno la doba mnogo mislili, kako odpravili posamezna nasprotslva in speljali delo zveze najvišje zimsko-šporlne ustanove na pravo športno m tovariško pot pri delu za popolni razvoj snuiškega športa.
V imenu zvezne uprave smo razposlali na posamezne športne delavce in pu vsem klubom ler podzveza in referalni program, ki je bil izhodni temelj našega dela. Referalni program je bil sestavljen v obliki vprašanj, na katera naj bi odgovorili vsi, z ozirom na njihove lokalne prilike Tn razmere. Naša referetilna vprašanja so bila naravna in preprosta ter zelo elastična, Sleher-nemu je bilo mogoče odgovoriti ler po svoji i izkušnjah razjasnili, kjer je vzrok, da naš šport tako zelo hitro in delno propada. Hira in propada pa predvsem zaradi nerazumevanji, odgovornih či-niteljev, lo je funkcijonarjev, in lo od zveze preko podzvez do klubov, ki bi morali biti jekleni stebri celokupnega zimskega športa
Vprašam vas, ali so funkcijonarji tu samo za ozkosrčno klubovo delo, da vzgajajo tekmovalni kader ali so tudi za to tu. da dajejo ostalim članom kluba, ki jim ni do tekem in drugim klubom, nasvete, ideje in smernice, lil ne samo klubom, potrebno jc, da jih dajejo tudi podzvezam in zvezi. Potrebno je harmonično in tovariško sodelovanje. Tekme, prvenstva ne smejo izzvati nasprotstva in sporov. Tekme naj bodo borbene, loda tovariške. Tudi oni, ki ne zmaga, je športnik — je tekmovalec, je vreden priznanja.
Vsaka tekma naj ho praznik lovariskega in športnega sodelovanja in medsebojne pomoči! —
Telesna vzgoja je postala činitelj, s katerjni moramo, oziroma morajo računati vsi merodiijni krogi ter jo z ozirom na razmah uvrstiti v isto vrsto kot vse važne panoge človeške družbe — države. Ni dovolj, da imamo športne klube in or ganizacije, ki vzgajajo prvenstveno samo vrhunske in nadpovprečne člane. Organizacije in klubi se niti z daleka ne zavedajo svojega poslanstva, ki so rtu prevzeli s tem, ko so se ustanovili in prevzeli Telesno vzgojo naroda. Večinoma greše imenovane edinice v tem, da vzgajajo samo one. ki imajo ze jio naravi nadpovprečne tekmovalne lastnosti. -Ostali pa, ki jim ni do tekmovanja, le precesto ne najdejo pri klubu ono, česar si želijo in to je
utrditev telesa.
Kje je iskali vzrok napačne telesne vzgoje
naroda?	,	..
To vprašanje je najtežje in ga bomo mogli rešiti v prid vsem športnim panogam samo 7. vsemi športnimi zvezami, skupno z ministrstvom z.a telesno vzgojo naroda.
V. ozirom na gornje smo si stavili nalogo re organizirati ustroj in delovanje naše zveze skupno z vsemi onimi, ki so se udeležili naše ankete Kongresni odbor je za to sestavil osnutek o re organizaciji ustroja zveze. Razširil je delokrog na več odsekov, katerih naloga je bavili se samo s svojim resorjem ter skupno 7. vsemi odseki delali z.a čini boljši razvoj smuškega športa Ti odseki naj bi bili: tehnični, mladinski, zdinvslveni, propagandni, sodniški, zbor smuških učiteljev, komisija za skakalnice.
Is?«
hov no našo mladino v športu. Potrebno je samo nekoliko si ogledati zemljevid ali relief naše domovine, pa vidimo, koliko j,' tu planin, na katerih moramo razviti s\oj zimski šport. Razvoj tega športa pa je potreben tudi v interesu naše narodno obrambe. Zato želi govornik v imenu Nj. Vel. kralja, da hi bilo delo zimskih športnikov v vsakem posle In uspešno. Govornik izjavlja, da mu i hila nemogoča v Se tako absolutističnih je znano, kako pri nas športni delavci delajo brez | Predsednik dr. Marušič je to točko obšel in tudi
delka. ki ga je podal g. Preda I ič, in organizacijskega. ki ga je podal g. P i c c o I i.
Poročila vseh odsekov so bila soglasno sprejela 7. izjemo propagandnega, ker v leni odseku ui prišlo do soglasja in si je njegov poročevalec na račun svobodnega časopisnega poročanja dovolil več kot preveč, ker bi realizacija takih predlogov ....	.:-...!!. ((Ravnil!
materialnega dobička in iz povsem idealnih na gibov ter da im i.jo vedno pred očmi či<to cilje športa in pa Ideale dotuvinc. To delo naleti |»o-gosto na mnogo ovir. V se te ovire, ki jih športniki občutijo, pa naj jih uc ustrašijo, temveč naj jih
pr.....tgujejo ter naj imajo vedno jired seboj v i
iln|,u interese domovine iu najvišjega pokrovitelju zimskega športa. Nj. Vel. kralja.
Po burnem odobravanju je kraljevi zastopnik ; /apuslil kongres, spremljan od funkcionarjev ler drugih predstavnikov.
Nato je bila volitev v razne kongresne sek'-ije, . kakor v kongresno, tehnično propagandno in or- | ganizacijsko. Sekcije so takoj pričele z delom, i kongres pa se je nadaljeval nato ob 3 popoldne , v magistralni dvorani.
pozneje ni prišlo o njej do debate.
Velik spor pa je nastal o sprememb! pravil. I Mnogo ugovorov so imeli delegati iz Zagreba, ki so se sklicevali ua neke formalne nepravilnosti. I končno pa je bilo po daljši debati sprejeto, dn 1 bo spremembe pravil obravnavala prihodnja redna 1 glavna skupščina, ki bo spomladi leta 1937. Spre-i jel je bil tudi predlog dr. Pavlina, da se revidirajo do tedaj posamezni pravilniki Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki naglasa splošne etične in programatične smernice za delo .ISZZ v bodoče. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Predsednik dr. Marušič je nato zaključil kongres. Zahvalil se je vsem zastopnikom, zlasti zastopniku Nj. Vel. kralja, ler nalo zaključil zborovanje.
LjubVana : Hašk O : O
Ljubljana, 25 oktobra.
Od današnjih nasprotnikov so gledalci več pričakovali, kakor so jim ti nudili Na igrišču Pii-morja se ic nabralo siccr precci manj gledalcev, kakor na zadnii ncdelii, a vendar lih ie bilo še vseeno okrog 2000, ki pa niso odšli zadovoljni domov. Ljubljana je bila večino igre v premoči, a vendar ni nudila tistega, da ln sc moglo reči, da smo zadovoljili ž njo Najslabši mož v celem mo: šivu ie bil Mahkovcc. ki bi bolje napravil, ako bi zapustil igiiščc Nasprotno pa ie bila obramba danes na odlični višini in se ic odlikoval še. prav posebno vruiur Logar Napad ic nastopil v spremenjeni postavi, ki pa kliub temu m mogel mc naplavili. Imel je sicer ludi nekaj smole, v splošnem pu ie bil picpočasen in ic streljal preveč visoko ali pa mimo Občinstvo ic danes ves čas poopii olo domačo cnajstonco in io bodrilo, a ie mogla s;, m o mestomo zadovoljili Žoga kar ni hotela v mrežo, dasiravno smo io včasih žc tako-rekoč videli notri. Mislili smo, da l>o vsai v drugem polčasu, ko ie imela Ljubljana neprimerno
več prilik za gol kol gostje, našlo pol v mrežo.
Hdik ie prišel s precejšnjo sigurnostjo v Libliano po točke. To bi se mu skoral posrečilo, či tudi bi bila i jegova zmaga u-zaslužena Več snu- pričakovali tudi od nicga, ki nr-rr jc ugajal edino iedaj, kadai ie igral pred golom Ljubljane ali ko jc bila igra izenačena Parkrat se ie prav nevarno približal domačemu golu in ie ustvaril taki- Miline c dn tn ne biln prav nič čudneg i (ko bi pobasal ibc lo.čki. Napravi ic par prav lepih potez in to ie bilo ludi vse, tako. da se lahko reče o današnji igri v splošnem samo tole:: zadovoljil ic edino sodnik, ki ie bil najboljši mož na poliu
Moštvi sta nastopili v naslcdnnh postavah:
Ljubljana: l.ogar:)ug, Bertoncelj, Kukanja, 1'upo, Boncelj-Slapar, Mahkovec, |ež, Berloncelj IL, Jar.ežič.	.
Hašk: Žmara-Slivak, Konstantinovic-Paievič, llik Domečin-llrubec, Horvat, Hitrec, Požeg, l ink.
Sodnik Vasilicvič iz Belgrada te sodil prav dobro in zel oobjektivno
i iii iimiii lllllll
| diktirano enaistmeirovko sheljo Svelic golman u v roke
Sodil I lohacher dobro
Mariborski šporf
Maribor 2o. oktobra
SK Maribor : SK Celje 2:1 (1:0)
Tekma je nudila deloma prav dober šport. -Marilior je imel več od igre in je /e ludi vodil z. 2 : 0, ko je Celje iz neposrednega laula diktirano enajstmetrovko pretvorilo v gol. V napadu Mariboru je igral zopet Žaro, ki je pri kranjskem Korolutiu precej pridobil. Mora se še vživeti \ svoj okoliš iu postal bo izvrstna moč Gole so zabili za Marilior Miloš in Žaro za tVlji pa Slamič enajstmetrovko. s((1|j| je zaradi odsotnosti odrejenega sodniku Schfinerja g Nemec zadovoljivo. Občinstva je bilo okoli 300.
Pred to tekmo sta igrali rezervi Maribora in Rapida. Zmagal je sigurno Rapid s 0:2 (3:1). Sodil je g. Klippstetler.
SK Zelezničar : SK Cahovec
2:1 (1:1)
Tudi predstavnik Maribora si je pridobil važni dve točki. Tekma se je odigrala ua stadionu, kjer pa je bilo navzočih le :W)o gledalcev. Igra i<■ bila v prvem polčasu zelo dobra,. Lepi napadi so se vrstili na oba gola in so igralci olvli klubov pokazali Vpe sposobnosti. Druga polovica igre pu ni bila dobra. Žoga se je večkrat nesmiselno zabijala sini in tja. Zmaga Železničarju ie gotovo zaslužena, todn po položiju pred golom bi mogel rezultat biti ludi obraten, takovčnni so prav žilavo iu nadvse požrtvovalno moštvo. Gole so zabili zn Železničarja Ronjak in Ravnik, za Ctiko-večki SK |ii> Reliojnik.
Gozdni teh SK Reke
Ob lepem vremenu sc je vršil danes dopoldne gozdni tek SK Reke. Poleg tekačev Reke so startali še člani Ilirije. Smučarskega kluba Ljubljane, Korotan,- (Ljubljana), 2SK tlcrmesa in SK Kamnika. Vsega skup.ij je startalo 18 tekačev. Ke-zultati so sledeči Na 5 km. Najboljši čas Brufan Jože |SK Kamnik) 22.40, Dular Tone |SK Reka) 24.8, Dekleva Milan (Smuč, ki Lj.) 24.16. Na 3 km. I. mesto: Sehcr Anton (Ilirija) 15.1, II slo: Šemrov Lado (SK Reka) 15.3. III meslo dog Jože (Smuč. ki Lj.) 15.5.
lov za tolovaji
če pokaže, kje je denar. • •
me-
Ne-
Amater : Reha 3:2 (0:1)
Margiič, ki je pravkar tedaj prišel domov Pre ganjal iu ic, pridružili so se mu šc sosedje, ki so enega hitro uieli, drugi pa se ie branil z nožem ler so na komai ukrotili. Vlomilca sta )crnci Ko-.plazila skozi vrtna vrata v niso iver .	j^ Sv T neia pr, Konjicah in Martin Sle-
da sta sama v h,si, sla se nezemrono ^cc^.z av.^ien .1ij Qba ^^ 1/r()l;|i,
Maribor, 25. oktobra.
V Videzu pri Slov. Bistrici so doživeli raz-burljiv lov za vlomilci, o kalerem govori šc sedai vsa okolica. Pri posetniku Ivanu Marguču na Vi-dežu sla sc okrog 16 poiuvila dva neznana moška ter se splazila skozi vrtna vrata v hišo Ker sta mislila, __ spravila na odpiianje omar in predalov ler premetavala vse od vrha do tal Našla pa nista denarja, ki sta ga iskala, pa. pa sta vzela več ur m drugih dragocenih predmetov ter si z njimi nabasala žepe Na nodstrešju sta sunila kos preka-jene svinjine. Pri tem delu iu ic zalotila šestletna domača hčerka Pepca, katero ie eden od lopovov zdčel nagovarjati, naj pove, kie shranjuje oče denar. Za nagrado ii ie obljubil en dinar, ker pa sc ni udula, jo ie začel pretepati, V tem trenutku pa ie prišla Margučeva žena ter začela
Hermesa
Ljubljana, 25. oktobra. Včeraj in danes je bil na igrišču ASK Primor-ja lahkoatletski sestanek Hermesa — toda brez Ilermežanov. To je značilno za naše lahkoalletske razmere m to tembolj, ker je bi! današnji .sestanek ŽSK Hermesa obvezen in bi bila v prvi v rsti Hermesova glavna naloga, da pripelje na igrišče, če že ne vse pa vsaj večino svojih aUelov. Sestanka so se v glavnem udeležili atleti 1 nmorja, ki je ob tej priliki skušalo rušiti državne rekorde, kar se mu je delonri tudi posrečilo, da1;e so sodelovali na tej prireditvi še atleti Ilirije in Planine ler Železničarja. Kljub poznemu lelnemu času so bili doseženi nckaleri prav lepi uspehi in sme upati ljubljanska skupina, ki nastopi 8. novembra proti skupini Julijske Be -e iie, na_ najboljše uspehe. V posameznih panogah so bili doseženi tile uspehi:
Skok v višino (seiiiorji)' 1. Zupančič (II.) 170 | m; 2. Svelic (II.) 1 (-5 m, 3. Planina (Prim.) 1.63 m. Skok s palico: t. Zupančič (II.) 3.30 m; 2. Ga-
šperšič (Plim) 3.30 m: 3, Pribošek (II.) 3.20 m; 4. Kulakov (Prim.) 3.10 m.
Štafeta (400 krat 300 krat 100 m); L. Primorje v postavi: Peteršek, Gaberšek Skušek in Kovačič 2:03.5. nov jugosl. rekordi
Kladivo: 1. Ing. Stepišnik (II.) 45.80 in; 2. Jeglič (11.) 37.20 m, 3, Kajfež (Prim.) 23 08 m.
Krogla seniorji: ln». Stepišnik (11.| 12.31 m; 2. Jeglič (II.) 12 m, 3, Illade (Železničar) 11.06 m.
Disk seniorji: 1 Jcg'ič (II.) 38 13 m; ing. Stepišnik (M.) 36.55 m. 3. Kajfež (Prim ) 35.98 m.
Tek na 5 km: 1. Bručan (II.) 16:47 4/5, 2. I'erc (Prim.) 18:22 2 5.
T<d< na 100 m nin.: 1. Vider (Plan.) 12.9, 2. Ša-lehnr IP1.I 1 \9, 3 .Gašpari (Pl.) 13.
Šlaf la C00 krr.t 4 0 k-al 'PO kral 200 m: 1. Primorje v postavi: Goršek. Gabr.f"k Pleteršek in Kovačič v času 3:38 4 5- nov iugost rekord.
51,olt v višino juriorj'' S leh • (Pl.l 1.50 m; 2 Vider ("l.) 1.15 m. 3. Pire 11 i im.) 1.10 m, 4. Gaspari (Pl.) 1.40 m.
Nil lastnem igrišču so morali danes Vičuni kol boljše moštvo klonili simpatičnemu iu požrtvovalnemu nasprotniku iz Trbovelj in mu prepustili obe točki Reka, ki je že v tekmi proti Slovanu odklepali vežna vrata, lopova sla planila iz hiše I razočarala svoje pristaše, je ponovila svojo slabo ter se podala v beg, za niima pa ic udri posestnik igro. Rahla premoč v prvem in drugem polčasu ■ • ...	Mj znsenčj|a uspehe Amaterja, katerega zmaga ie
popolnoma neoporečna.
Gostje so iznenndili s požrtvovalno in koristno igro ter imajo izenačene moči tako v obrambi luikor v napadu. V obrambi je steber šušter. ilo-čim se je uveljavil v napiidu Sajevir v sredini, j ki je povezal napadalne akcije in je bil ludi slalno opnsen za vrata Vlčanov. Prav dober je bil ludi Jordan na desnem krilu.
Početek sam je mnogo obetal za Rečane, vendar so bili napadi izvajani ležerno in mlačno, brez vsakega poleta, nehali pa že ob bokih. Mnogo šans. popolnoma zrelih, pa je bilo zaslreliaiiih. V zadnjih sekundah je končno našla žoga. streljana iz, kota po Ježu. pot v mrežo. V drugem polčasu je Amater po Šusterju izenačil. Sodil je g. PeČar dobro.
menšek iz sodišču
Mariborski železničarji svojemu dobrotniku
Pred šestimi meseci je umrl v Mariboru dr Vincencij Drasc.h. ki je bil dolga leta železničnr-ski zdravnik. S svojo veliko socialnostjo in dobroto si je pridobil pri vseh mariborskih železničarjih izredne simpatije, da so njegovo smrt vsi ob-č.uilili kot veliko izgubo Mariborski železničarji pa so se izkazali hvaležni svojemu dobrotniku. — Takoj po njegovi smrti so sklenili, da mu postavijo spomenik in začeli se med svojimi vrstami 7. nabiralno akcijo. Danes popoldne so na mestnem pokopališču na Pobrežju odkrili spomenik pokojnemu dr. Drasc.hu. Spomenik obstoju iz bronastega poprsja na kainonitem podstavku. Izdelal ga je tehnični uradnik železniške delavnice Ivan Cop. Ogromno število železničarjev in njihovih svojcev se je danes zbralo na grobu pri slovesnem odkritju spomenika. Med oficielnimi zastopniki so bili predstavniki Zdravniškega drušiva, šef železniške delavnice inž. Vidic. obn postnjena-čelnikn Pernic in Cernič, šef terensko sekcije inž. llinterlechner, šef kurilnice inž. Znvršnik. zaslop-nik železniškega bolniškega fonda v Ljubljani g Molan. oddelek gasilcev v kroju pod vodstvom poveljnika g Kesslerja Svečanost je otvoril nastop žclez.ničarske godbe in pevskega zbora Drava nalo pa |e uradnik Niulek iniei govor, v katerem je orisal pokojnega dr Drasrha kot človeka in I dobrotnika železničarjev. Pevci so zopet zapeli in godba je zaigrala, oh zaključku pn se je v Imenu prirediivenega odbora zahvalil vsem darovalcem g Celcer
Slovan : Korolan 2:1 (1:1)
V Kranju je nepričakovano Slovan odvzel Korotanu 2 lofki. Odločilni gol je padel v drugem polčasu po llmetrovki. Pri Slovanu sla se odlikovala golman in Doberlet. Sodil je g. Košar.
II RAZRED:
Si oboda (irafika lar.
Mladika Jadran :
: Moste ti : 2 (0:2). Sodil g. Vidic. Korolan 3:0 (2:0). Sodil g. Do-
: Slavija 3:3 (I : 2). Sodil g. Kos. Mars i : 1 (I : II). Sodil g. Ketelj.
BSK : Slavija 2 : 2 (i: 1)
Tekma ic potekla s stalno prcmoOio BSK, ki ie imel smolo. Vse njegove žoge so končale v stotivi ali preko nje. medlem, ko ic sarajevska Slaviia izkoristila dva prodora m dala dva gola, ki sla n prinesla eno točko, ki bo igrala v državnem prvenstvu važno vlogo
Celjski šporf
Primorske vesli:
w
S kol Fogar zapusti Trst
e je, da se je osemletni deček pri-in ves vznemirjen vprašal mamico:
»II Piccolo di Trieste« objavlja dne 15. oktobra naslednje uradno poročilo i/ Rima:
»Ob priliki posebne avdiience, ki ic bila nedavno dovoljena Ni. Ekscelenci, je monsi< nor Al. l ogar razodel Njegovi Svetosti svojo prošnjo, nai blagovoli sprejeti njegovo demisijo na sedež škofa Iržaško-koperskega. Sveti oče ic uslišul prošnjo tega visokega prelata in ie imel ž njim zelo oolg in liubcznjiv razgovor. Monsignor Fogar no zapustil Trst verjclno žc proli koncu tega meseca in sc bo preselil v Vatikansko mesto, kjer bo prevzel neko novo zelo važno visoko službo.
Tržaški škof dr Alojzij Fogar tudi za.es te dni odhaia s svojega dosed, njega mesta. Kakor pravi gornja brzojavka, sc bo preselil v Va ikonsko mesto, kjer bo dobil drugo službo. Dodati je treba da mu bo sv oče podelil nadškofovski naslov. Škof dr. Fogar ie bil rojen v Parnu 1. t»a2. Svoje bogoslovne študije ic dovršil v Innsbrueku, nakar ic postal katehet na državni girnaziii v Gorici Vsa Gorica ga ie poznala in ljubila ne Ic kot odličnega vzgojitelja, marveč tudi kot plemenitega duhovnika, prijatelja mladine in siromakov. Med vojno je bil z Goričani v zaledju, kjer ie organiziral in vodil duhovno pastirstvo med begun i italii. irske narodnosti. Tudi v Ljubljani ic imel pridige za Italijane. Dasi po očetu in no jeziku Italijan, ie imel široko srce po starokrščanskem načelu, »da smo ljudje vsi bratje, bratje pa tudi vsi narodi«. Sveta stolica ga je poslala tudi v di-
Elektrifi! acija že'eznt'c
v Jultjski kra'ini
lz Rima poročajo, da bo železniška uprava konec tega meseca /opet predala promelu nekai železniških prog, ki so bile elektrificirone. Italijanska drŽava polaga veliko važnost no tO, da sc ta obmejna pokrajina popolnoma elektrificiro. Tako je bila že lani 28. oktobra izročena promehi novo elekfrificirana proga Videm-Trbiž, letos dne 21 aprila je bila elektrificirana proga Vidcm-Go-nca-Trsf ter proga Cervinjan-Bivio-San Polo. Prihotlnii torek, dne 23. oktobra pa bodo predane prometu zopet nove važne piogc, ki so bile v zadnjih mesecih elektrificirone, oziroma bodo dokončno urejene šc tekom zime do spomladi. S temi deli bo elektrificirana vsa proga iz. Postojne do reke čez St. Peter na Krasu. Tako bo prihodnji torek uradna otvoritev proge Bivio Galle-ria-Postojna, llivio Viadotto-Bivjo Gallcria ter SI. Peter na Krasu-Reka. V aprilu prihodnjega leia pa bodo končane proge Divača-St. Peter na Krasu, do prihodnjega julija proga Divača-Posfojrm in do avgusta proga St. Peter na Krasu-Reka.
Električno silo za ie nove proge daje državna elektrarna Societa Adriatica di Elecirieita v Nove, odkoder gredo močni daljnovodi od 130 000 voltov deloma za irbiško progo, deloma pa bodo služili progam od St. Petra na Krasu do Opatiie in Matulje. Ostale proge bodo dobivale električno pogonsko silo od podposiajc v Opčinah, odkoder jo bodo daljnovodi razposlali na označene proge. Ves elektrifikacijski načrt ic dosedai stal 35 milijonov lir in so delavci delali vsega skupaj okroglo 76.000 dni.	. .
V zvezi s temi elekfrifikaciiskimi naerb je treba omeniti tudi velika vodovodna dela na Soči, kjer gradijo na spodnjem toku velika obzidja, da ustje Soče regulirajo, a kier nameravajo isiočas-no zgraditi tudi jezove, Ui bodo služili za rime državne elektrarne, ki naj pomagajo pri elektrifikaciji julijske pokrajine.
Nov upravitelj Alojzijevišca, ki |e bilo, kot jc »»Ponedeljski Slov.« že poročal od fašističnih oblasti zaprto, ie bil imenovan z dekretom goriškega prefekta. Dosedanji komisar dr. Marce lo Anlonini ie zaprosil, da ga upraviteliske službe rnzrcšijo, nakar je prelektura dogovorno z nadškofijskim oi dinarijatom v Gorici postavila za komisarja nad imcljem nekdanjega Alojzijevišca msgr. Giovanniia Buito.	.
Kobarid ima novo občinsko upravo. Goriški preteki je imenoval nove člane kobaridskega občinskega sveta. Imenovani so sledeči: Za delodajalce: Lazzari Franccsco ftol predstavnik pokrajinske fašistične kmetske organizacije, lvancic Franccsco kot zastopnik krajevne fašistične kmet-
Opljavana
plomatsko službo na Baltik, kjer ic igral odlično vlogo Za škofa v Trstu ie bil imenovan I. 1924 in si je namah pridobil vsa srca Tržačanov in podeželskega ljudstva v laki meri. kol se to Ic redko dogaja. Celo drugoverci m brezverci so ga spoštovali in radi l< njemu prihajali Na tem visokem m odgovornosti polnem mestu je bil Fogar škof v pravem pomenu besede, ki jc stal na braniku za osnovne božje in naravne pravice naroda in vsakega posameznika Po smrti goriškega nadškofa je ostal šc edini na tem mestu, sam v tej borbi. Moral ic popuščati, toou svojih dolžnosti nikdar ni onuslil, svoje časti nikoli omadeževal Bridke ure ic moral prestati, ko ga ie začel Iržaški tisk grdo napadati, a se ni mogel braniti. Njegovi verniki so sočuvslvovali z niim, čeravno so bile vse sile nu delil, da sc tega škofa odtuji od ljudstva Zadnje briUke preizkušnje ie šc doživel v Lazaretu na Ri-žani, kjer ie delil zakrament sv. birme obdan orožnikov in miličnikov. Vsako javno priznanje od strani ljudstva je bilo preprečeno, celo javen sprevod iz župnišea v cerkev ie bil onemogočen. V takšnih okolščinah ic moral, čeravno težko, o: lo-žiti pastirsko palico. Ob svojem odhodu s tržaškega škofovskega prestola, ki mu bo ostal dika za vse bodoče čase, bo dr. Fogar imel mirno zavest, da ic pošieno mislil in krščansko ravnal, da ie »dober boj bojeval in vero ohranil«. Im.di bo smel tudi upanje, da mu ne bo odrečena krona pravice, ki mu jo bo poklonil Bog, pravični sodnik«.
ske zveze; Pravalo llmberlo kol zastopnik krajevne fašistične organizacije trgovcev. Za delojemalce: Baccari Frederico kot zastopnik pokra-linskc fašistične zveze kmelskih delavcev. Hrast Simon, kot zastoi «iik pokrajinske fašistične zveze trgovskih nameščencev.
Umrl je kapitan Karel Gerolinič, podrav-nalclj znane parobrodne družbe »Cosu'ich« v Trstu. Pokojni se je rodil no Lošiniu 1. 1877 icr ie bil od lcla 1907 v službi Cosuhchovc parobrodne družbe, kier ie dolgo let služboval kot kapelan največjih prckooccanskili pomikov, nazadnje pa postal podravnalelj podielja. Bil ic član fašistične organizacije od prvih početkov, toda njegovi slovenski m hrvatski uslužbenci pri podjetiu ga imajp v dobrem spominu vsled njegove objektivnosti, čeravno so obžalovali, da jc pozabil no svojo jugoslovansko rodno mater. Družba »Cosulich« pa ic pod niegovim spretnim vodslvom zelo napredovala.
Novo cesto zgrade v Gorici med trgom della
Vitloria in ulico Franccsco Crhpi. Slroški so proračunom na 3 milijone lir, ki jih bo plačala goriška občina.
Velik požar v Erze in Monlc. Iz Ajdovščine poročajo, da ie iz. neznanih vzrokov izbruhnil silovit požar, ki ie napravil ogromno škodo. Uničena so vsa poslopja fašistične kolonije, nadalje gospodarska poslopju in hiša Frančiške Kobal, ki ima najmanj 25.COO lir škode. Pri reševalnih delili je bil lažje od plamenov ožgan Andrei Gregorčič, ki sc zdravi v bolnišnici.
Protifašistična zastava v Ilirski Bistrici. »Giu-stizia c Libcria« poroča iz Trsta dne 16. oktobra, da je dne 28 septembra r< no zjutraj naenkrat za-plapolala uprav na vojašnici karabinjerjev in gra-ničarjev v Ilirski Bistrici rdeča, protifašis!i:na zastava. Orožništvo jc iakoj aretiralo veliko šlc-vilo vaškega in okoliškega prebivalstva, a_ sc je po dolgem zasliševanju izkazalo, da ie rdečo zastavo razobesil eden od italijanskih- finančnih stražnikov, ki ie svoje deiarnc tudi priznal. Oblasti so poleg tega carinika aretirale vse orožnike in graničnrie ter carinikc, ki so v vojašnici stanovali. Kakor poročajo, pridejo vsi pred vojaško sodišče v Trstu.
»00 karabinjerjev je zasedlo mejo pri Postomi Cerkno, kot poroča »Istra«. Vsaka maihna vas je dobila svoio posadko od 6 do 8 leh gr ničnrjev (carabiuieri comfinari). Vseka posadka ima tudi svojo lastno uiricno postojanko na razeoago. Civilnemu ljudstvu jc doslop do obmejnih utrdb popolnoma onemogočen, lz tega sklepajo, da gradi vojaška uprava zopet nove obsežne obmeinc utrdbe in hoče preprečiti, da bi kaj prišlo v javnost. Prebivalstvo je izpostavljeno raznim si-kanam.
ain Iliils h a t z a Binkerle, dfts hust nia an Kropf. Spielt, leitl. splcll (liis auf, ik bor enk bol zoln, mei Valer is gestern U beril Geldhaufn gfaln.«
Zgodilo se jokal domov in ves vznemirjen vpr Mama, nli imam greh k:-i sem moral peli oni umazani stavek »mei Diandle is sauher«, učitelj nam je grozil, morali smo ga ubogati.«
In mi, koroški starši, ki plačujemo zu naše šole visoke davke, naj molčimo? Mi naj pošiljamo svoje otroke v šole k ničvrednim, izprijenim pro-palicam, ki imajo edino prednost da so apostoli vsemogočnega koroškega lleiniatsbunda. Ker se v domovini ne smemo ganiti, kor v domačem listu ne smemo povedali resnice, se poslužujemo pač le edino možne poti, da javno protesti rajno proli peklenskemu zastrupljevanju naše nedolžne dece.
Gospodje okrog koroškega deželnega šolskega sveta, [iri trpljenju vašili rodnih matera vas rotimo in pri svelosti v bolečinah porojene naše dece, spreglejte vendar! Kam boste pahnili nekoč tako verno koroško ljudstvo! Ali si hočete res vzgojiti tolpo ubijalcev, nečistnikov. analfabetov? Ali v tem vidite svoje visoko poslanstvo? Kot rod-j no matere naših otrok smemo apelirati vsaj pri vas na zdrav in pravičen čut. ki nekaterim vzgojiteljem po naših šolah povsem manjka.
In še mal doživljaj k temu žalostnemu poglavju:
Vozil sem se skozi slovenski Škocijan v Pod
j
slovenska Koroška
: Kindersinn und Viitergeist, Muttersprache ist ihr Band, Wirket, dass es nicht zerreisst Ali ihr Geister Hand in Hand.< (R. Dehmel.)
1. Šolske razmere.
Kakor bolestna melodija proseče odmevajo zgorajšnje lepe besede nemškega pesnika že dolga stoletja v srcu trpečega koroškega ljudstva. Vsi Slovenci jih slišimo, sliši jih vsa javnost od blizu in daleč ter s pomilovanjem zre na oni košček praslo venske zemlje, kjer gospodarstva propadajo in matere mro kjer vera gineva, kjer rleca ne sme več poznati matere in ljubezni do nje, kjer podtalni zmai bruha sovraštvo in razkol med rodne brate. Tudi koroški lleimatbund sliši te proseče besede, loda on se jim cinično roga, navajen od vsega početka čisto drugih melodij.	.....
Vedno zopet obsipava nemško časopisje nase vodilne može z očitki, češ, kako so nepravični napram nemški manjšini v Jugoslaviji. Pnbijemo pri tej priliki: mi se zavedamo, kakšne brezpri-merne imodnosti uživa pri nas nemška manjšina. Mi na ludi vemo, da gotovi elementi ne bi mirovali in bi vedno zopet trobili v svet o izmis jenih Šikanah. četudi bi naša država slehernemu Nemcu ua jugoslovanskem ozemlju postavila kraljevsko krono na glavo in mu dodelila celo armado slovenskih lakajev, nad katerimi bi po mili volji
vihteli valpelov bič.	.	.
Kakšna razlika obstoja v tem oziru med Nemcem in med koroškimi Slovenci! Le ti gredo v svoji potrpežljivosti lako daleč, da se komaj minejo ko jim Heimvvehr ubije nadepolnega mla-Sega kulturnega delavca, ki je poleg tega se lan državotvorne organizacije. »Pred preki ™ * jalcem! bi morala vendar bit. enoglasna zahteva vsega krščanskega ljudstva na Koroškem pa i nj bo slovensko ali nemško Mi Korosc moč»trpimo zaradi ljubega miru, ko nam Hein a	zastruplja mladino, razdira družine in izpodkopuje
ljudsko moralo.	„„,_
Naša miroljubnost in potrpežljivost gre četo tako daleč, da molčimo, ko nam llounvvehr potvo-rl umrtno nrošnio. predloženo g deželnemu gla-
juni, kjer pasliruje blagi študentovski atek Poljan-cev Cenček. Na cesti se je v moji pričujočnosti odigral sledeči prizorfek: učiteljica je hudovajo pestila šestletnega fantka: »\Yirst sagen Griiss Golt!« Fantek pač ni razumel tuje in stroge dame in se je kremžil v jok. Ko torlure le ni hotelo biti konca, so ji je spretno izmuznil ter jo pobrisal jiroli domu. Ubogi deček I — Jaz sem pa nehote prišel do novega spoznanja. Takoj lili je
koliko je eins und eins,« in zakaj je tedaj učiteljica tako urno pripomnila: »Der Bulic ist gei-stig ein Hascherl.«
Takšna je naša šola in kar nas najbolj boli: pod krinko krščanstva. Dal Bog, da bi ne padel nelzbrisijiv in nezaslužen madež pri tem na Cerkev, nositeljico pravega krščanstva.
Drobne koroške vesli
Avstrijska oblast carini naše nabožne liste.
Iz Celovca nam poročajo, da je avstrijska oblast začela jioliirati carino od naših slovenskih nabožnih listov, ki prihajajo na Koroško. Naročniki »Bogoljuba« se vedno v večjem številu pritožujejo, da morajo za vsako številko plačati po 1 šiling carinske pristojbine, kar je v dinarjih 9 dinarjev za številko. Izjavljajo, da v takih razmerah sploh ne bodo mogli več lista naročevati. Podobne pristojbine pobirajo carinske oblasti tudi od naročnikov »Glasnika«. Naše odgovorne oblasti prosimo, naj so interesirajo jio primerni poti, od kdaj jo Avstrija uvedla carino na našo nabožne listo in zakaj jo je uvedla. Ako se zadeva ne da drugače urediti, potem naj tudi naša oblast udari visoko carino na avstrijske liste, revijo in knjige, ki prihajajo v Jugoslavijo, ne da bi jim kdo delal carinskih ovir. Represalije se v tem primeru edino pravilen odgovor na neumestne ukrepe avstrijskih oblasti, ki očividno hočejo preprečiti, da bi slovenski Korošci dobivali v roke lepo slovensko čtivo.
Nemški dom dobi Dobrlavas. Zemljišče je odstopil gostilničar Pvuser proli pogodbeni obveznosti, da bo samo on smel v nemškem do nu točiti pijačo. Nemška posojilnica je darovala 500 šilingov, Heimvehr (ki se tod imenuje lleimatbund) je daroval kar 10.000 šilingov, »Siidmarka« pa je tudi dala 10.000 šilingov. Dom bodo z veliko nemško nacionalistično jiroslavo otvorili prihodnjo sjioiiilad.
Umrla jc mati pokojnega velikovškega kanonika Ivana Žela ga. Marija Žel, doma od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Pokopali so jo ob veliki udeležbi duhovnikov in ljudstva, ki jo pokojnico do zadnjega sjioštovalo.
»Die Tseliuschenhande« imenujejo tukajšnji Heiimvehrovci in vsenemci, ki se skrivajo pod odejo lieimatbunda, tiste slovenske narodno zavedne ljud', ki so hoteli letos organizirati gospo-dinjski tečaj v Svečah. Tečaj so hoteli z nasilstvi na vsak način preprečiti. Letali so okrog slovenskih domov in naravnost grozili staršem tistih deklet, ki bi se vpisala v gospodinjski tečaj, ne pa v nemškega, ki so ga hoteli vsilili.
Nov zvonik na Kosovem polja

Novi zvonik v ogrodju. Vidi sc tudi stari zvonik.
leseni
Janjevo na Kosovem polju, 25. okl.
Danes na praznik Kristusa-Kralja je jikoplion-ski škof dr. Iven F. Gnidovec slovesno blagoslovil pri cerkvi sv. Miklavža v janievu 32 m visok nov zvonik. Cerkev sv. Miklavža v janjevu ie ena : največjih katoliških ccrkva na našem jugu; ?i novi j zvonik, ki so ga z velikimi žrtvami postavili ja- i njevei somi pod vodstvom svojega župnika V. Za- j krajška, daleč na okoli nima sebi enakega. Zani- I
Pogled iz zvonika na del mesta Janjevo z niiiiarctom.
mivo ie, da so pri postavitvi lega zvonika sodelovali mnogi Slovenci. Načrte jc naredil pod vodstvom univerzitetnega profesorja ing. S. Globoč-nika mladi arhitekt ing. Tomaž Štrukelj. Strešno konstrukcijo je sestavil slovenski naseljenec na Kosovem polju )osip Pavlin, pokril je zvonik in napravil križ slovenski klepar iz. Skoplja j. Šauer. Visoko nad polmesecem na minaretu je zablesiel križ.
Proslava 80 letnice
očeša slovenske stenografije
varju, da jo izroči državnemu kanclerju ob priliki njegovega obiska slovenske Koroške.
Kakor opljuvana dekla si danes slovenska Koroška s svojimi žuljavimi rokami zakriva obličje in svoji neizmerni bolesti ne najde izraza. Je tudi boljše, da ga ne najde; kajti drugače bi kakšni merodajni osebi naše sosede še znala priti »absurdna misel«, da so koroški Slovenci nezadovoljni, da se jim godi mar krivica Toda k dejstvom!
Neki nad vse častni za cerkev in narod zaslužni koroški kulturni delavec se je izrazil o u t rak v i s t i čn i šoli, da je njen cilj povsem negativen: ubiti v otroku zadnjo kal ljubezni do vsega lepega, dobrega in resničnega. Drugega pozitivnega cilja tako zvana utrakvistična šola ne pozna. Oglejmo si danes samo, kakšno pesem goji sodobno učlteljstvo po slov šolali na Koroškem.
Pesem, dobra in lepa, je c-rlen izmed najvažnejših faktorjev pedagoškega dela. Saj otroška duša sama ni nič drugega kot nadvse nežna pesem, sprejeta od rodne matere in milo doneča v domači svet. Naši koroški otroci pa ne smejo poznati te lepe domače pesmi Od prvega razreda naprej so trudi učiteljstvo. gotovo po navodilih od zgoraj, da ubije zdravi in nožni čut nedolžne naše dece.	. ..
Evo tukaj nekaj onih kvant, ki tvorijo danes v katoliški Avstriji glavni del otroškega petja po slov. šolah na Koroškem.
»Deitsch liasl sie Fftrchane, vvindlsch borove, Ilollenburg pa Ilumparco, Klagenfurt Celovc. Deitsch liast das Teifl. vvlndiseh Hiiditsch, so sagen sie iiherall in Kran und in Flitsch. Ocha, ocha. Mitzl, hoclia, der Plara tanzt a mit sein blitzblaun Paraplui, ti verdamana ti!«
In šo ena, v okornem labudskem narečju, kakor nalašč za otroško psilio v dobi najvažnejšega razvoja:
»Die Lavnttalcr Dirndlan hobn Stcickhiitlnn
drauf,
hohn a Zettale drin, steht Treppale drauf. Mei Diandle is sauher von Fuas bis zum Kopi,
Ljubljana, 25. oktobra.
G. gimn. ravnatelj v pok. Franc Novak praznuje dvojni redek jubilej: v četrtek 22. t. m. je dopolnil pri čvrstem zdravju 80 letnico svojega življenja in letos poteka 50 let, odkar se je kot suplent na ljubljanski gimnaziji začel baviti s slovensko stenografijo. Zastopniki Slovenskega stenografskega društva so mu na rojstni dan čestitali na njegovem domu v imenu društva kot svojemu častnemu članu in v imenu vseh prijateljev stenografije. Povabili so ga k proslavi, ki je bila danes ob 10 v lepo okrašeni dvorani trgovske akademije. G. ravnatelj je povabilo tudi z veseljem sprejel. V dvorani se je -zbralo precej inteligentov ter veliko dijakov in dijakinj, posebno iz državne trgovsko šole in trgovske akademije. Prosvetno upravo je zastopal prof. Franc Ferjan. K proslavi so prišli direktorji Josip Reisner, dr. Karel Pir-jevec, dr. Anton iSreznik, Josip Gogala, profesorji Josip Marn, dr. Janko Pretnar, Josip Osana in šo drugi častilci g. ravnatelja Novaka.
Prof. dr. Blaž Svetel j, |>redsednik Slovenskega stenografskega društva, je otvoril proslavo. Povdarjal je, da zasluži g. ravnatelj Novak spoštovanje zaradi intenzivnega dela za našo stenografijo. Dosegel jc prvenstvo med vsemi tekmeci. Ko je g. ravnatelj začel poučevati v šoli, je bilo malo učencev. Lansko šolsko leto pa je bilo okoli 1200 učencev in učenk na trgovskih šolah, okoli 700 na srednjih in okoli 300 na meščanskih šolah, skupno okoli 2200 učencev in učenk. Priglaša se jih toliko, da ni mogoče vseh sprejeti. Z izbranimi besedami je česlital g. ravnatelju, dijakinja trgovske šole pa mu je podala šopek. G. ravnatelj Novak je na čestitke ginjen odgovoril: »Svojo najprisrč-nejšo zalivalo izrekam vam vsem in vsakemu posebej za ljubeznivo počastitev. Zaradi ginjenosti ne najdeni primernih besed, zato lepa, srčna
hvala!«	.
Nato je Franc Kolman iz Maribora čestital v imenu mariborskega krožka Slov. stenografskega društva ter v inieuu krožka -Sidra« na trgovski akademiji. Dijakinja trgovske akademije jo občuteno deklamirala rimskega pesnika Avsonija epigram na stenografa v prevodu prof. Fr. Omerza. Profesor Jernej Pavlin je opisal Novakove zasluge za slovensko stenografijo. Ravnatelj ga je
večkrat spodbujal, naj izda zgodovino stenografije. Predavanju sta sledili še deklamaciji dijakinje trgovske šole in dijaka trgovske akademije. — Končno se je predsednik lepo zahvalil vsem, ki so prišli k pomenljivi in preprosti, pa tem prisrč-nejši proslavi.
Sv. maša zadušnica za pok. g. Jos. Pajniča, dolgoletnega člana križanske moške kongregacije, bo v torek, 27. oktobra ob G v križanski cerkvi. Prosimo obilne udeležbe od strani sobralov in prijateljev.
Razsfava čs?„ povone knjige
V vseh prostorih Trgovskega doma (Gregorčičevo ulica) bo od 28. i m. do 9. novembra odprta raz.slava češkoslovaške povojne knjige, ki jo jc s pomočjo jugoslovanske-češkoslovaškc lige v Ljubljani in posebnega pripravlja'inega odseka v Pragi uredil akademski odsek j. C. lige v Ljubljani. Razstava bo bsegala preko 1000 najlepših povojnih kniig, ki so izšle na Češkoslovaškem, poleg leposlovja tudi znanstvenih knjig, glasbenih, umetniških ler zbirko exlibrisov. Svečana otvoritev razstave bo na češkoslovaški narodni in državni praznik dne 28. oktobra točno ob 20 zvečer (prireditev bo oddajala tudi ljubljanska radio-postajal Slavnostni govor govori predsednik j. C. Lige g. dr. E Stare, otvoritveni govor pa predsednik akademskega odseka jurisl I Prochoska. Po pozdravnih govorih posameznih ustanov, bo uvodno besedo o razstavi in češki Knjigi sploh govoril urednik B. Borko Po olvo-rilvi sledi skupen ogled razslave. Sodeluie akademski orkester. Danes opozarjamo na io otvoritev, obenem pa ludi na prireditve celega češkoslovaškega kulturnega tedna. Ves la čas bodo namreč na prostorih razslave posamezna strokovna predavanja o češkoslovaški kniigi ler sploh kulturnem življenju, obenem pu se bo v okviru tega tedna tudi repertoar našega narodnega gledališča lako diume kol opere oziral na češkoslovaška dela (Konjeniška patrulja in Botra smrt). O posameznih priredilvali bomo sproli poročali.