V NEKATERIH OZDIH
Kakšen je odnos do revolucionarne preteklosti?
Posvot             predsednikov
osnovnih organizacij sindikata in njlhovlh konJerenc. ki ga je pripravil obfilnski sindikalni svet, }e pokazal, da je razprava O izhodiSCih organlziranostt in metod deiovanja ZSS za-stavljena Siroko. zato bodo lahko delovni Ijudje v vseh ozdih podali premištjene pri-pombe in predloge h kongre-snim dokumentom Ustava, zakon o zdruienem delu in drugi sistemski zakoni ter sta-li&La zveze komunistov o na-daljnjem razvoju političnega sistema samotrpravljanja so povečali vlogo Zveze sindika-tov v razvoju samoupravnth, družbenoekonomskih in poli-tlčnlh odnosov. Zato se bodo morali vsi sindikatni aktlvisti v najl občini zavzeti za nadalj-njo opredelitev funkcij Zveze sindikatov v zdruzenem delu in v pohtičnem sistemu, za us-klajevanje dosedanjih načel njene organiziranostj s spre-membami, ki so bite uresniče-ne v združenam delu in politič-nem slstemu. za opredetjeva-oje metod in vsebme dela ter za razvijanje oblik organizira-nosli v Zvezi sindikatov.
Sindikalna dejavnosl je in-tegralni del poHtičnega si-siema in je samostojna v odnosih z organi in Institucija-mi, ki sprejemajo odločitve, kar pomeni. da deiuje kot nji-hova notranja stla s polno družbeno soodgovornostjo prl sprejemanju odločitev. Funk-cije. vsebina dela tn natoge Zveze sindikatov in drugih druŽbenopolitiCnih tvr drui-benih organizacit temeliijo na fsti programski usmeritvi na gradftvi socialistiCne samou-pravne družbe. Pri uresnlčeva-nju skupne programske usmerttve izraža vsaka od njih specifične interese delovnih Ijudi in občanov v družbi, v&aka pa ima tudi posebno vlogo in naloge v političnem slslemu soclallstičnega sa-moupravltanja. Zaradi čedatje pomembnejše vtoge sindika-tov pri uresničevanju ustave in zakona o zdruzenem delu. po-sebne naloge pri razvoju do-hodkovnih odnosov. razvoju samoupravljanja in pri ure-sničevanju ustavnega položaja delavskega razreda, bodo pri organih Zveze sindikatov ustanoviti družbene svete. Tl sveti bodo prispevali k pravo-ČasnejSi in učinkovitejSt akciji ler k večji povezanosti druž-benih subjektov pri uresnifie-vanju skupnih nalog. Oružbeni sveti naj bi se angaiirali predvsem v fazi pripravtjanja stallšč in odločitev, torej predno se organi Zveze sin-dikatov Izrečejo o pomemb-nejših družbenlh zadevah. Se-veda bodo lahko uresnrčili svojo vlogo le, te bodo v njih delovali vsi družbenl dejavniki. Na posvetu so poudarili, da je treba ločiti gradivo o izhodi-ftčih organiziranosii sindikatov Jugoslavlje od republižkih izhodlSfi. Posebej se bodo zav-zeli za požtvitev dela sindikal-nih skupln, ki so zaradi speci-fiinosti svojega dela po vsej domovini.
Začenja se tudi javna razpra-va o aneksih samoupravnth sporazumov o temeljih planov SIS družbenlh dejavnosti ob-fiine Bežigrad za leto 1978, Razprava bo potekala v delav-skih svetih. delovnih skup-nostih in svetih krajevnih skupnosti. Sindikatl so nosilec akcije, za vse potrebne obra-zložitve pa so zadolžene stro-kovne službe. V ta namen bo izvrjni svet občlne Bežigrad organiziral posvet s pred-sedniki delavsklh svatov. svetov krajevnih skupnosti in individualnirrii poslovodnimi organi, na katerem bodo pred-
stavniki  SIS  podrobneje  ra-
zložili poroiila o realizacijt programov SIS v preteklem tetu tn anekse oziroma dopot-nila k 3amoupravnim sporazu-mom za to leto. Istočasno se začenja javna razprava o sa-moupravnem sporazumu o združevanju sredstev za opravfjanje kolektivnih komu-nalnih storitev v naSi občini. Potekaia bo na zborih delav-cev v ozdih in delovnih skup-nostth, na katerlh bodo po po~ trebi sodelovali tudi pred-stavniki komunalne skupnosti.
Razpravljalci so se zavzeli za argumentirano dokazovanje. da je treba te anekse in novi samoupravni sporazum spre-jeti. Pogovarjati pa se je treba tudl o pomanjkljivostih tegasi-stema, ugotoviti, kako je bil realiziran program in zakaj je nasta) presezek aii primanjktjaj sredstev. saj hoče delavec ve-deti, kako se sredstva, ki jih odvaja, vračajo. Na koncu so zavzeli stali&Če. da se bodo sindikati držali sprejetega srednjeročnega ptana občine Bežigrad.
Marko Kocjan je omenil tudi 2e sprejete samoupravne spo-razume in povzel. da je bil spo-razum o združevanju sredstev za pot spominov in tovahStva najslabše sprejat. Poudari) je, da je to neodgovomo obnaSa-nje do na&e revolucionarne preteklosti, saj združeno deio ni pokazaio polne zavesti do tradicij narodnoosvobodllne borbe. Tu se je treba Se pose-bej zamisliti, saj gre za sradstva, ki «o se ob novom t«tu navadno -pojedla in po-darila«, §e razumljiveje pa bo, te povemo, da gre le za 100 dinarjev na zaposlenega v naži občini skupaj v petih letih. Zato so se sindikalisti zavzeti, da povsod. kjer Se niso spon-tano prevzeli te obveznosti, ustrezno . ukrepajo.
Obravnavali so Še delo sin-dikalnih skupin in sklenili, da osnovna organizacija stndika-ta ni le predsednik, ampak vse Članstvo, ki naj sprejema sklepe s svojimi staliiči. Pogoj pa )e. da zaživijo sindtkalne skupine, kl naj bodo obenem tudi samoupravne skupine.
DANE BESEDNJAK