Lošinj – tipičen kvarnerski ali hrvaški otok? SLIk A 1: AMeRIŠKA AGAVA, KI So Jo nA Lo ŠInJ ZAne SLI PReD KAKŠnIMI 200 LetI , cVetI SAMo enKRA t V žIVLJenJu. t akrat požene več metrov dolg cvet, nakar rastlina odmre (zaliv Javorna na Lošinju). Foto: A. Polšak Anton Polšak 8 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja k ako začeti prispevek? l ošinj in sosednji otoki? l ošinjski ali Creško-l ošinjski arhipelag? Cres in l ošinj? n ekaj je odvisno od tega, na kaj se prispevek nanaša, nekaj pa od poimenovanja otočja, o katerem pišemo. l ošinj je namreč le eden izmed otokov v severnem j adranu oziroma k varnerskem zalivu. n ajvečja otoka sta Cres (405,7 km 2 ) in k rk (405,2 km 2 ). Prvi je najdaljši, drugi največji po površini, a je njuna površina tako enaka, da jo včasih tudi zamenjujejo. k Cresu bi lahko prišteli še l ošinj (74,37 km 2 ), saj gre pravzaprav za en otok, ki ju deli umetni kanal pri osorju (k avuada ali osorska vrata), prekopan že v rimskih časih. Podoben, a precej mlajši kanal (kanal Privlaka pred mestom mali l ošinj) deli na dva dela tudi l ošinj sam. v prispevku bo predstavljen l ošinj, otok na zunanjem robu kvarnerske skupine. n e ravno velik, a tudi ne tako majhen, da o njem ne bi bilo kaj povedati. l ošinj je približno to, kar si pod pojmom hrvaški otoki najpogosteje predstavljamo: zgrajen večinoma iz apnenca, dinarske smeri, porasel bolj ali manj s sredozemskim rastlinstvom, na njem živeči ljudje pa so bolj ali manj povezani s turizmom. l ošinj je dolg okrog 32 km, širok pa do 5,1 km. Po hrvaški enciklopediji (splet 1) zvemo, da je dolžina otoške obale 121,2 km, koeficient Dr. Anton Polšak Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si COBISS: 1.04 Lošinj je zgrajen večinoma iz apnenca, dinarske smeri, porasel bolj ali manj s sredozemskim rastlinstvom, na njem živeči ljudje pa so bolj ali manj povezani s turizmom. Slika 2: Mali Lošinj je največje naselje na otoku Lošinju. Zadaj desno hrib osorščica z najvišjim vrhom t elevrina (589 m). Foto: A. Polšak 9 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja Povzetek Hrvaški otok Lošinj sodi med manjše hrvaške otoke, ki pa si zasluži nekoliko več pozornosti, kot bi jo pripisali samo njegovi velikosti. tako je zelo bogata že njegova flora, prav tako pa tudi druge naravne značilnosti, med katere sodi najprej geologija. Za geografa je ključno tudi poznavanje nekaterih dejstev o družbenem oz. gospodarskem razvoju, saj brez tega ne moremo razumeti v preteklosti izrazite depopulacije. ta je bila značilna zlasti za tako imenovane zunanje otoke lošinjskega arhipelaga. Ključne besede: otok l ošinj, pomorstvo, turizem, lošinjski arhipelag Lošinj – Typical kvarner or Croatian Island? Abstract the croatian island of Lošinj is one of the smaller croatian islands, but deserves more attention than its size would have us think. namely, it has very abundant flora, and other natural features, which first and foremost include geology. It is crucial for geographers to be familiar with some facts about the social or economic development, because otherwise they cannot understand the pronounced depopulation which occurred in the past. this depopulation was especially characteristic of the so-called outer islands of the Lošinj archipelago. Keywords: island of l ošinj, seafaring, tourism, l ošinj archipelago osorščica sega z najvišjim vrhom t elevrina kar 589 m visoko. v išina sicer ni izjemna, je pa dovolj visoka, da se ob prehodu vremenskih front nanj »obesijo« deževni oblaki. severni del otoka je obsežnejši in širši kot južni, na njem pa je na polotoku k urila tudi dovolj ravnine za manjše letališče. v srednjem delu se otok z malološinjskim zalivom zelo zoži; najprej pri kampu Poljana, nato pa pri Privlaki, kjer je tudi umetni prehod za manjše ladje. j užno od tu bi lahko rekli, da gre za južni del otoka. t a del otoka je dolg približno 9 km, širina pa na najširšem delu komaj presega 3 km. a li je to veliko ali malo, je vprašanje razmerij in pogleda obiskovalca. k ljub nizkim nadmorskim višinam (izjema je osorščica), je na otoku vse polno pohodniških in planinskih poti, a je lahko poleti hoja zaradi vročine kar naporna, kar pomeni, da tudi 200 metrov višinske razlike ni tako (zelo) malo. Poti so marsikje speljane ob kraških suhih zidovih, ki pa nudijo kaj malo sence. se pa vsaj ni treba Slika 3: osor z osorskimi vrati (Kavuada) razmejuje Lošinj s cresom (slikano z Lošinja). Mesto, v rimski dobi imenovano Apsorus, v bizantinski opsara, je bilo nekdaj najpomembnejše mesto na Lošinju oziroma cresu, prav tako pa se že v prvi polovici 6. stoletja omenja kot sedež škofije. Foto: A. Polšak Slika 4: Vrhnji del južnega Lošinja ima nadmorsko višino malo nad 200 m. V sredini vrh Grgošćak (240 m). Foto: A. Polšak razčlenjenosti 1 pa 4,0. k er je obala naravni vir za različne gospodarske dejavnosti in seveda tudi za bivanje in oddih, to ni nepomemben podatek. d aljša obala namreč pomeni tudi več in boljše možnosti za razvoj vseh naštetih dejavnosti. n ajvečje naselje na otoku je mali l ošinj (6091 prebivalcev leta 2011), čeprav je na otoku tudi veliki lošinj, ki pa je precej manjši (901 prebivalcev istega leta). Naravne značilnosti otoka o menili smo že, da si pod imenom l ošinj predstavljamo tipičen hrvaški otok, a je precejšnja izjema že površje. n ajvišji hrib 1 k oeficient razčlenjenosti obale, ki velja za otoke, je razmerje med dolžino dejanske obale nekega otoka in dolžino obale, ki bi jo imel okrogel otok enake površine. 10 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja bati kač, saj na otoku ni nobene strupene vrste. o krog otoka je speljana tudi pohodna pot, deloma betonirana, deloma makadamska ali naravna, od koder v manj kot 50 minutah dosežete vrhnje sleme. t u so najvišji vrhovi Umpiljak (173 m), sv. ivan (234 m) in najvišji g rgošćak (240 m). Nekaj geoloških značilnosti geološka zgradba otoka je mnogo bolj pestra, kot se zdi na prvi pogled, a omenili bomo le nekaj ključnih dejstev. v ta namen smo uporabili javni pregledovalnik geološka karta Hrvatske 1 : 300.000 (splet 2), ki je mnogo manj podroben kot naš za slovenijo; je pa za zahtevnejše uporabnike na voljo tudi najnovejša geološka karta l ošinja, a žal le v tiskani obliki. z ato smo uporabili le nekaj podatkov iz predstavitve ob njenem izidu (splet 3). o tok gradijo v večinskem deležu kamnine kredne starosti, manjši delež pa je paleogenih (eocenskih) in mlajših kamnin. eocenske kamnine, kjer so obilno zastopani srednje do debelo plastnati foraminiferski apnenci, gradijo jz stran otoka, pod njimi so kamnine kredne starosti in to debelo plastnati pelagični apnenci, tanko- do debeloslojni mikritni apnenci iz tropskih lagun ter še globlje tankoplastoviti laminirani apnenci in breče iz plitvega morja ter še druge vrste apnencev. seveda bi bila takšna zgradba idealna, a v geološki zgodovini je prišlo do dinarskega narivanja s severovzhoda, kar pomeni, da so starejši apnenci narinjeni na mlajše (eocenske). v grobem lahko rečemo, da je to narivanje, ki hkrati pomeni tudi debeljenje dinarske platforme, povzročilo splošno grezanje kopnega, vsaj v primerjavi z apeninsko platformo (del je italijanska obala, ki je v grobem rahlo dvigajoča se obala). Ugotovimo pravzaprav to, Slika 6: obala Sončnega zaliva v Čikatu z lepo nagubanimi debeloplastnatimi pelagičnimi apnenci formacije Liski (zgornja kreda). ob obali Čikata namreč poteka stik med zgoraj ležečimi eocenskimi foraminiferskimi apnenci in spodaj ležečimi nagubanimi zgornjekrednimi rudistnimi apnenci (fm. Liski), ki na tem mestu poteka višje po gozdu. Foto: A. Polšak Slika 5: Zaliv Mrtvaška je skrajni jug Lošinja. Zadaj otok Ilovik. Foto: A. Polšak 11 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja da se dinarske geološke strukture nadaljujejo tudi na otoke ali pa, rečeno drugače: otoki so del dinarskega gorotvornega procesa, le da so posamezni deli pod morsko gladino. t ako imamo nekakšen fenomen, da je gorotvorno gubanje vzporedno z dvigovanjem kamninskih gmot povzročilo tudi grezanje in nastanek otokov. Potrebno je le še dodati, da je nastanek otokov v današnjem obsegu vezan na dvig morske gladine po koncu pleistocena za okrog 80 m. Podnebje Lošinja l ošinj ima omiljeno sredozemsko podnebje, a razlike glede na pravo sredozemsko podnebje niso tolikšne, da ga ne bi mogli uporabiti tudi za šolsko rabo. v okviru jadranskega območja je njegovo podnebje nekako v srednjih vrednostih med hladnejšim severnim in toplejšim južnim delom. Povprečja so precej varljiva, a si jih vseeno nekaj poglejmo. Grafikon 1: Klimogram Malega Lošinja (temperature in padavine v obdobju 1971–2000). Vir: Splet 4. srednja letna temperatura zraka je v m alem l ošinju v obdobju 1971–2000 znašala 15,3 o C, povprečna letna količina padavin pa 930,5 mm. v tem obdobju so bili v povprečju 4,3 megleni dnevi, v povprečju pa tudi 1,4 dni, ko je zmrzovalo (največ celo 11 dni). sončnih ur je bilo v povprečju 2555 ur na leto, kar je nekoliko manj kot na primer na Hvaru (2740 ur), a več kot v r ovinju (2400 ur) ali kontinentalnem z agrebu (1900 ur). v praksi to pomeni, da so lahko zimski dnevi zoprno hladni in vetrovni, poleti pa tudi še komaj vzdržna daljša suha in vroča obdobja. Podnebje je opazno toplejše kot ob severnem jadranskem obrobju – zlasti pozimi, padavin pa je praktično enako (Portorož v istem obdobju: povprečna letna temperatura 12,8 o C, januarska 4,1 o C, 21 meglenih dni in 2334 ur sončnega obsevanja). Rastlinstvo Lošinja bi lahko več ali manj označili za sredozemsko, čeprav so nekatere, danes močno razširjene vrste (na primer alepski bor), umetno zasajene in nato razširjene izven svojih naravnih rastišč. t ako lahko govorimo o avtohtonem rastlinstvu in rastlinstvu, ki ga je tja prinesel in razširil človek. z aradi tega, ker je bil l ošinj (skupaj s Cresom) še do konca ledenih dob povezan s kopnim v smeri proti Učki, ima mnogo skupnega s sosednjimi območji, ima pa tudi nekaj posebnosti. Poudariti velja, da je bil otok še pred 150 leti mnogo manj porasel z gozdom, kot je danes. t akratna kulturna pokrajina je bila tipično kraško-otoška: v veliki meri iztrebljeno in v suhe zidove zbrano kamenje, s čimer so naredili kolikor toliko primerno površje za vinograde, travnike in pašnike. d anes si človek kar težko predstavlja, kakšen obseg in količino kamenja predstavljajo ti suhi zidovi. Čeprav so jih ponekod podrli ali pa se kamenje udira samo po sebi, še vedno kaže na videz nekdanje pokrajine (slika 6). n ekdanje kmetijske površine v veliki meri prerašča makija, deloma pa pred stoletjem ali več urejeni parki (na primer parka Pod javori in Čikat). z a otok je značilno sredozemsko rastlinstvo z znano prilagoditvijo na suho obdobje leta in višje temperature v tem času. Čeprav je (evropsko) sredozemsko rastlinsko območje sorazmerno veliko in raznoliko, je skupna značilnost rastlinstva gotovo sklerofilna prilagoditev listov zlasti lesnih rastlin. l isti so usnjati, Dinarske geološke strukture se nadaljujejo tudi na otoke ali pa, rečeno drugače: otoki so del dinarskega gorotvornega procesa, le da so posamezni deli pod morsko gladino. Danes si človek kar težko predstavlja, kakšen obseg in količino kamenja predstavljajo suhi zidovi, sestavljeni iz kamenja, iztrebljenega po površju. Slika 7: Suhi zidovi z oljkami in močno razširjenim Wulfenovim mlečkom (Euphorbia wulfenii) v bližini komunalne deponije na Lošinju. Rast mlečka je gotovo pogojena s pedološkimi in podnebnimi dejavniki, sicer tolikšne razširjenosti te rastline ne bi bilo. Foto: A. Polšak 12 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja podpovprečno majhni in s povoščeno kutikulo 2 zaradi manjšega izhlapevanje vode. Prav tako so pogosti tudi listnati sukulenti (dobro razvito vodno tkivo v mesnatih listih, npr. netresk, agava (slika 1), na l ošinju, še zlasti pa na sosednjem Cresu, je veliko mlečkovk (Euphorbiaceae) (slika 7)). z a botanika je gotovo tudi tak otok, kot je l ošinj, vreden preučevanja, saj se tam nahaja izjemno veliko število rastlinskih vrst. g lede vegetacijske odeje velja poudariti, da je otok zgodovinsko prešel več faz. Prvotno je prevladoval hrastov gozd (hrast črnika ali črničevje – Quercus ilex in puhasti hrast – Quercus pubescens Willd, ki mu na Hrvaškem pravijo hrast medunac). vegetacijska odeja se je spreminjala tudi zaradi podnebnih nihanj, sestave prsti in drugih naravnih dejavnikov. Po nekaterih podatkih je na cresko-lošinjskem arhipelagu med 1.100 rastlinskih vrst, kakor navajajo turistične informativne table na otoku, in 1.500 vrst rastlin (splet 5), od katerih je kar nekaj endemitov in reliktov. Botanično raznolika je zlasti osorščica z več kot 700 rastlinskimi vrstami, kjer so v nižjih nadmorskih višinah prave sredozemske, proti vrhu pa je vse več takih, ki so značilne za celinski del Hrvaške. o krog 230 vrst rastlin je zdravilnih, na otoku pa raste še okrog 80 vrst, ki so jih na otok prinesli od drugod. z a l ošinj je 2 Po Botaničnem terminološkem slovarju (Batič in sod., zrC sazU, 2001) je kutikula prevleka na zunanjih celičnih stenah povrhnjice iz kutina (voskasti polimer višjih maščobnih kislin in alkoholov) in voskov, pogosto prekrita z voščenim poprhom. značilna prava sredozemska (eumediteranska) zimzelena cona (črničevje), medtem ko je za severni del Cresa – severno od meraga – bolj značilna submediteranska listopadna cona (puhasti hrast in beli gaber). o krog polovico otoka pokrivajo suhi travniki in kamnišča z že omenjenimi suhimi zidovi, ki ščitijo zemljo pred erozijo, največ pa jih je po parcelnih mejah. Posebnost je območje med zalivom studenčića in l iski, ki je poraslo z zimzeleno makijo in gozdom bodljikavega hrasta ali prnarja (Quercus coccifera), kar je najsevernejša meja njegove razširjenosti. Prav tako je približno tu tudi severna meja razširjenosti rožmarina, ki tu še množično uspeva (splet 6). o b našem kratkem obisku otoka konec meseca aprila je bilo že na daleč vidnih nekaj izstopajočih rastlinskih vrst, med katerimi naj omenimo naslednje 3 : sivkastobela črna meta Marrubium incanum, rumeni jasmin Jasminum humile (gojeno), beli slizek Silene latifolia, kimasti bodak (osat) Carduus nutans, navadni koprivovec Celtis australis, ilirski grahovec Asragalus illyricus, poletni zlati koren Asphodelus aestivus, kanarska dlakava detelja Dorycnium hirsutum, morska gorjuša Cakile maritima, kobulasto ptičje mleko Ornithogallum umbellatum, Prasium majus, brškin Cistus incanus (sinonim Cistus villosus), žajbelj Salvia officinalis, laški smilj Helichrysum italicum, kretska nokota Lotus cytisoides, morski koprc Chritmum maritimum, navadni gadovec Echium 3 z a pomoč pri določevanju rastlin se zahvaljujemo dr. Petru g lasnoviću s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Botanično raznolika je zlasti Osorščica z več kot 700 rastlinskimi vrstami. Slika 8: navadni koprivovec Celtis australis. Foto: A. Polšak o pomembnosti rastlin pričajo tudi mnogi zapisi na spletu in marsikatera informativna tabla na otoku, ki obiskovalca opominja na to, kaj nekega meseca cveti ali zori, torej tako ali drugače diši. t ako januarja in februarja dišijo limona, pomaranča in mandarina, marca rožmarin, lovor in evkalipt, aprila šparglji, lošinjska čebula in boraga, maja žajbelj, sivka, smilj in ozkolistni trpotec, julija bugenvileja, meta in pokalica, avgusta oleander, nešplja in figa, septembra žižola, grozdje, indijska figa in morski koprc, oktobra mirta, jagodičnica, regrat in granatno jabolko, novembra oljka, divja vrtnica in kutina, decembra pa bor, agava in brin. od prej omenjenih rastlin omenimo še, da se za prehrano lahko uporablja tudi zrel plod navadnega (tudi mediteranskega ali evropskega) koprivovca. n ajprej je plod zelen, nato porumeni, ko je dovolj zrel, pa je črn. njegov les je trd in žilav, hkrati pa prožen. Uporabljajo ga v kolarstvu, rezbarstvu, sodarstvu, za izdelavo piščali in vesel. iz prožnih vej izdelujejo biče in ribiške palice (splet 7). Pomembna je tudi njegova uporaba v medicinske namene (splet 8: http://www. digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_praca_ sladana.pdf). 13 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja Slika 10: Ilirski grahovec Astragalus illyricus. Foto: A. Polšak Slika 12: Rumena ceduljka Glaucium flavum. Foto: A. Polšak Slika 11: Poletni zlati koren Asphodelus aestivus. Foto: A. Polšak Slika 13: ostra homulica Sedum acre. Foto: A. Polšak Slika 9: Čopasta hrušica Muscari comosum. Foto: A. Polšak vulgare, Wulfenov mleček Euphorbia wulfenii, rumena ceduljka Glaucium flavum, neapeljski luk Allium neapolitanum, čopasta hrušica Muscari comosum, srebrni grint Senecio bicolor (verjetno zgolj gojeno/podivjano), mehka krvomočnica Geranium molle (ali Geranium pussilum), ostra homulica Sedum acre, ameriška agava Agave Americana idr. verjetno bi botanik prepoznal vsaj 10-krat več vrst, pa se ne bi kaj posebno mučil. n e gre za tekmovanje v poznavanju vrst, ampak za zavedanje, da je pri geografskem preučevanju pokrajine treba dati dovolj veliko pozornost tudi rastlinstvu, ki je – poleg prsti – največkrat le obrobno omenjeno. n i pa odveč dodati, da je med omenjenimi rastlinami kar nekaj tudi zdravilnih ali kako drugače uporabnih (na primer navadni koprivovec). 14 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja Prebivalstveni razvoj 1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011 Belej 225 226 230 328 334 376 393 437 343 269 197 136 96 72 64 55 Ćunski 488 491 505 517 502 548 552 427 290 252 244 133 93 136 150 165 Ilovik (Mali Lošinj) 385 387 400 452 453 471 512 473 393 399 346 213 147 145 104 85 Male Srakane 0 0 29 45 34 30 0 0 49 56 17 2 2 1 2 2 Mali Lošinj 5.626 5.658 5.603 4.975 4.689 5.530 4.132 4.014 2.908 3.247 3.882 4.278 5.244 6.566 6.296 6.091 Nerezine 919 924 1.047 1.180 1.308 1.424 1.559 1.282 981 719 586 456 410 397 371 353 Osor 253 254 284 291 305 352 366 321 219 148 97 98 70 80 73 60 Punta križa 154 155 158 232 227 225 196 212 238 187 194 102 69 81 61 63 Susak 1.089 1.095 1.111 1.333 1.335 1.412 1.564 1.541 1.629 1.434 1.199 323 247 188 188 151 Sveti Jakov 148 149 159 190 217 244 275 228 210 132 90 50 35 41 37 77 Unije 517 520 630 678 696 758 783 717 457 402 273 113 85 81 90 88 Ustrine 100 101 118 137 143 160 174 212 183 120 99 55 46 34 27 22 Vele Srakane 0 0 59 86 92 112 0 187 119 109 92 17 16 9 8 3 Veli Lošinj 1.958 1.969 1.938 1.859 1.932 1.992 1.552 1.608 1.060 813 852 868 906 994 917 901 MALI LOŠINJ 11.862 11.929 12.271 12.303 12.267 13.634 12.058 11.659 9.079 8.287 8.168 6.844 7.466 8.825 8.388 8.116 Preglednica 1: Število prebivalcev na Lošinju in sosednjih otokih, ki spadajo pod upravno območje mesta Mali Lošinj, ob popisih med l. 1857 in l. 2011. Vir: Splet 9 in splet 10 Poudariti je treba, da je šlo v prvem obdobju tudi za množično izseljevanje italijanov zaradi spremembe državne oblasti. n ajprej je izseljevanje zajelo sam l ošinj, v obdobju 1961– 71 pa intenzivno tudi tako imenovane zunanje otoke. g ledano v deležih, se je število prebivalcev najbolj zmanjšalo na nekaterih manjših otokih (na primer na susku z okrog 1600 v času po drugi svetovni vojni na 151 leta 2011 ali pa na iloviku z okrog 400 na 85 v istem obdobju). t ako je danes po nekaterih predvidevanjih v severni a meriki okrog 10-krat več ljudi s poreklom s suska, kot pa jih tam živi (okrog 150). v zadnjih desetletjih sicer kaže na povečevanje števila prebivalcev, čeprav ne v zadnjem popisnem obdobju (med leti 2001 in 2011). v tem obdobju se je število prebivalcev zmanjšalo v kar 10 od 14 naselij, za približno 200 celo v največjem malem l ošinju. Po l ajiću in mišetiću (2013, splet 11) to pomeni, da ima večina območja še vedno neugodne demografske trende, izjema so le naselja mali l ošinj, n erezine in sv. j akov. t ak demografski razvoj lahko imenujemo tudi dvosmeren (povečevanje : zmanjševanje), ki še povečuje diferenciacijo med območji rasti oziroma zmanjševanjem števila prebivalstva. v tem pogledu je najmanj ugoden demografski razvoj na zahodnih otokih (Unije, velike in k o govorimo o prebivalstvu l ošinja, pa tudi v drugih pomenih, je potrebno povedati, da imamo v mislih območje upravne enote mesta l ošinja (g rad l ošinj), ki zajema samo mesto mali l ošinj in še 13 naselij, od katerih jih lahko nekaj enačimo z imeni otokov (Unije, vele srakane, male srakane, susak in i lovik), drugi so naselja na otoku l ošinj (veli l ošinj, mali l ošinj, Ćunski in sv. j akov), naselja na Cresu (Belej, Ustrine, Punta k riža) ali pa ozemeljsko segajo tako na l ošinj kot Cres (osor in n erezine). Število prebivalcev ob popisih med letoma 1857 in 2011 prikazuje preglednica 1. v celoti gledano je število prebivalcev na otokih naraščalo do desetletij pred drugo svetovno vojno – največ (13.634) jih je bilo ob popisu l. 1910, najmanj pa ob popisu leta 1971 (6.844), kar je le polovica največjega števila. Prebivalci so na teh otokih vsaj do druge svetovne vojne do neke mere še vztrajali, a se pojavi tudi že izseljevanje, zlasti v prekomorske države (a merika, j užna a frika, a vstralija), in s tem zmanjševanje števila prebivalcev (izrazito na primer Ćunski, ilovik, nerezine in tudi mali lošinj). Poglavitna vzroka naj bi bila zaton jadrnic ter prevlada parnikov v pomorstvu in pa bolezen vinske trte. Po drugi svetovni vojni se je zaradi slabih gospodarskih razmer in slabega stanja infrastrukture (voda, elektrika) začelo izseljevanje večjih razsežnosti. Izseljevanje prebivalcev, ki je bilo močno že pred drugo svetovno vojno, je svoj višek doseglo v času po drugi svetovni vojni in v 70. letih prejšnjega stoletja. 15 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja male srakane, susak), na južnem otoku i lovik in creških naseljih Belej, Ustrine in Punta k riža. Padec skupnega števila prebivalcev v obdobju 1991–2011 za 755 prebivalcev je tako posledica negativnega naravnega prirastka (223 več umrlih kot rojenih) kot tudi negativnega migracijskega salda (532 več odseljenih kot priseljenih), kar je bistvena razlika glede na celotno kvarnersko otoško skupino, kjer se število prebivalcev povečuje in to zlasti zaradi priseljevanja (l ajić in mišetić, op. cit.). z a lošinjsko otočno skupino je za zadnje obdobje še vedno prisotno odseljevanje z zunanjih otokov in priseljevanje le-teh na sam l ošinj oziroma v mesto mali l ošinj. n a teh otokih je še vedno premalo delovnih mest, slabše so možnosti šolanja mladih, pozimi pa so zaradi vetra pogosto problematične tudi trajektne povezave in s tem oskrba prebivalstva z osnovnimi potrebščinami. zdi se, da sodobni turizem, ki v polni meri zaposli del tamkajšnjega prebivalstva le za dva do tri mesece, še zdaleč ni dovolj za (enakomeren) razvoj l ošinjskega arhipelaga, kar lepo opazimo, če te otoke obiščemo v hladnejši polovici leta, torej izven turistične sezone. r ealnost je torej daleč od tega, kar na prvi pogled vidi (razvajeni) poletni turist. Zgodovinski razvoj in gospodarstvo med prvimi prebivalci l ošinja so bili iliri, za njimi pa r imljani. njihov prodor na vzhodno jadransko obalo se je začel že z bitko l. 229 pr. n. št., trajal pa vse do leta 9 n. št. r imljani so na l ošinju kultivirali zemljo in gradili razne podeželske vile, zlasti okrog Ćunskega, sv. j akova, n erezin, na otoku sv. Petra in na sosednjem iloviku. s prihodom Hrvatov, ki so v začetku 7. stoletja poselili sz jadransko obalo, se je romansko prebivalstvo umaknilo v mesta, na otoku v osor. n ekdanja kultivirana območja so opustela, rimske vile pa propadle. Hrvati so poselili Cres, današnji l ošinj pa je ostal neposeljen, saj je v času vojn postal zarasel in težko prehoden. Če verjamemo viru na spletu, so Hrvati spremenili ime otoka iz osorja v l ošinj (slab, za bivanje neprimeren otok) (splet 12). Prvič se današnje ime navaja v nekem dokumentu iz leta 1384 kot isola di l ussin (splet 13). v poznem srednjem veku je bil otok izmenično pod Bizancem, srednjeveško hrvaško državo in Benetkami. l eta 1920 je otok pripadel italiji, po drugi svetovni vojni pa Hrvaški. v nasprotju s kmetijskim Cresom je bil l ošinj bolj usmerjen v pomorstvo, pa tudi v trgovanje in ladjedelništvo. od 15. stoletja sta na pomenu pridobili naselji veli in mali lošinj. Pomen otoka se je povečal po propadu Beneške republike (1797), še zlasti pa v drugi polovici 19. stoletja z razmahom velikih jadrnic. s pojavom parnikov je izgubil pomen, začelo se je izseljevanje prebivalcev, ki je med obema svetovnima vojnama zajelo »le« nekatere kraje (mali in veli lošinj, Ćunski, ilovik, nerezine, osor, Unije), svoj višek pa doseglo v času po drugi svetovni vojni in v 70. letih prejšnjega stoletja. so pa v zlatih časih tamkajšnjega pomorstva leta 1854 odprli pomorsko šolo, leta 1872 pa sta bila mali in veli l ošinj proglašena za klimatski zdravilišči. gospodarstvo otoka se je s tem preusmerilo v turizem, ribolov in ladjedelništvo. t urizem je danes glavna dejavnost, ladjedelništvo se je ohranilo le v manjšem obsegu, ribolov pa je le obrobna dejavnost. v m alem l ošinju deluje tudi srednja šola a mbroza Haračića 4 z več programi: od poklicnih usmeritev do splošne gimnazije. od nekdanje pomorske smeri pa se je ohranil program za pomorskega navtika – nanjo spominja tudi v obliki ladijskega premca oblikovana šolska stavba. Glavna gospodarska dejavnost na otoku je gotovo turizem. znan je tamkajšnji slogan Lošinj – otok vitalnosti. s tem svetu sporočajo, da tamkajšnje podnebje in narava na človeka vplivata blagodejno. k ot smo omenili, so že v drugi polovici 19. stoletja začeli razvijati zdraviliški turizem, danes pa v veliki meri prevladuje poletni kopalni turizem. k ot omenjajo časopisi, je bila prav lanska sezona (2016) po obisku in nočitvah turistov spet rekordna. Hrvaški turistični portal (splet 14) se je razpisal o rekordnem obisku otoka od januarja do avgusta leta 2016, ko so zabeležili 1.855.972 nočitev in 238.769 prihodov turistov 5 . n ajveč nočitev je bilo v kampih (48,6 %), nato v hotelih (17 %) in drugih zasebnih nastanitvah (18,8 %). v lastnih objektih oziroma pri sorodnikih je bilo opravljenih 15,6 % nočitev. v tem obdobju je bilo največ gostov iz slovenije (27,9 % nočitev), sledili pa so gostje iz n emčije (19,3 %), italije (13,6 %) in domači, hrvaški gostje (13,2 %) 6 . n ajveč turistov je bilo zabeleženih 9. avgusta tega leta, in sicer 27.587 (velja za celotno upravno območje mesta mali l ošinj, ki sicer šteje nekaj nad 8.000 prebivalcev). 4 a mbroz Haračić (1855–1916) je bil botanik, meteorolog in srednješolski profesor. v m alem l ošinju je več let opravljal meteorološka opazovanja, na podlagi katerih je dunajska vlada razglasila kraj za klimatsko zdravilišče. Preučeval je tudi otoško rastlinstvo in ustvaril veliko herbarijsko zbirko, ki jo danes hrani Botanični zavod n aravoslovno-matematične fakultete v z agrebu. Po njem se imenuje lošinjska čebula ali t. i. divji por (Allium ampeloprasum L. var. lussinese Haračić). 5 Uradni podatki za celo l. 2016 navajajo 1.877.643 nočitev (le za okrog 22.000 več, kar pomeni, da gre za razliko v metodologiji štetja nočitev!) in 272.793 prihodov turistov (splet: http://www. dzs.hr/Hrv_e ng/publication/2016/04-03-02_01_2016.htm). 6 v letu 2016 so največ nočitev na Hrvaškem ustvarili gostje iz n emčije (23,7 %), slovenije (9,9 %), a vstrije (9,0 %) in italije (6,9 %). Sodobni turizem, ki v polni meri zaposli del tamkajšnjega prebivalstva le za dva do tri mesece, še zdaleč ni dovolj za (enakomeren) razvoj Lošinjskega arhipelaga. Če verjamemo viru na spletu, so Hrvati spremenili ime otoka iz Osorja v Lošinj (slab, za bivanje neprimeren otok). Prvič se današnje ime navaja v nekem dokumentu iz leta 1384 kot Isola di Lussin. 16 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja z animalo nas še je, kolikšno je število turistov oziroma nočitev po mesecih. Podatki kažejo, da gre za velike razlike med letnimi časi. d aleč največ nočitev ustvarijo turisti julija in avgusta (več kot 63 % vseh nočitev leta 2016), velik obisk je še junija in septembra, medtem ko je novembra, decembra, januarja in februarja skupaj ustvarjenih le 2,4 % nočitev. Grafikon 2: Število nočitev turistov po mesecih na območju Malega Lošinja leta 2016. Vir: Splet 15 Slika 14: Hrvaški Apoksiomen v lošinjskem muzeju. Vir: Splet 17 o b omembi turistov naj spomnimo, da ima mali l ošinj od leta 2016 tudi izjemno arheološko najdbo l ošinjskega apoksiomna, enega izmed 8 tovrstnih kipov rimskega atleta na svetu. Apoksiomenos (grško ἀποξυόμενος, apoksyómenos: tisti, ki s sebe s strgalom strga) je namreč naziv za atleta, ki po končanem tekmovanju s svojega telesa s strgalom odstranjuje olje, znoj in prah (splet 16). g re za 1,92 m visok bronast kip, ki je nastal v 2. ali 1. stoletju pr. n. št. v tedanji g rčiji. med prevozom na ozemlje r imskega cesarstva v 1. stol. n. š. morebiti v Pulj, o glej ali r avenno, je bil potopljen v bližini l ošinja pri otočku vele o rjule. zgodovinarji še vedno ne vedo vzroka potopa, saj okrog najdišča niso našli nobenih ostankov ladje, ki bi kazali na brodolom. t ako je tudi možno, da so okrog 300 kg težak kip med neurjem enostavno odvrgli z neke ladje, da so jo razbremenili. v rednost tega kipa je, poleg redkosti tovrstne tematike apoksiomna, tudi to, da je najceloviteje ohranjen kip, kljub napakam ob vlivanju pa skrbno dodelan, kar priča o njegovi nekdanji pomembnosti. veljavo mu daje tudi izdelava v bronu, kar je bistvena razlika glede na nekatere tovrstne kipe, ki so izdelani iz marmorja. t o ni oglas za obisk muzeja, ampak dejstvo, ki ga znajo tam dobro turistično tržiti. k ot zanimivost naj povemo, da ima muzej a poksiomena le eno najdbo in to je ta znameniti bronasti kip. o b obisku muzeja smo izvedeli, da je od odprtja aprila 2016 do konca avgusta istega leta imel muzej že 20.000 obiskovalcev. 17 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja Sklep k ako bi bilo mogoče odgovoriti na v naslovu članka zastavljeno vprašanje? gotovo je l ošinj za geografa zanimiv otok, pa naj pride na otok kot turist, ali pa ima še kakšne bolj strokovne ambicije. Že za hrvaške razmere ne ravno velik otok ima bogato zgodovino (zlasti, če upoštevamo še osor), prav tako rastlinstvo, geološko zgradbo in še kakšno naravno prvino. g lede družbenih potez, če poudarimo zlasti prebivalstveno in gospodarsko problematiko, pa ima ob nekaterih posebnostih drugim hrvaškim otokom zelo podoben razvoj in izzive. zdi se, da je sodobni razvoj turizma prinesel l ošinju in sosednjim otokom dobre razvojne možnosti, a samo enostranski poletni turizem (še) ne zadostuje za celosten razvoj. Viri in literatura 1. Splet 1: http:/ /www.enciklopedija.hr/natuknica. aspx?ID=37204 (dostopno 20. 8. 2017). 2. Splet 2: http:/ /webgis.hgi-cgs.hr/gk300/default. aspx (dostopno 20. 8. 2017). 3. Splet 3: http:/ /www.hgi-cgs.hr/images/2016/ cres%20losinj/PReZent AcIJA%20oGKRH%20 cres&osinj%20Lo WReS.pdf (dostopno 20. 8. 2017). 4. Splet 4: Klimatski atlas Hrvatske 1961–1990, 1971– 2000. Splet: http:/ /klima.hr/razno/publikacije/ klimatski_atlas_hrvatske.pdf (dostopno 20. 8. 2017). 5. Splet 5: https:/ /www.artmedias.com/hr/otok- losinj-mali-losinj-flora.asp (dostopno 20. 8. 2017). 6. Splet 6: https:/ /www.artmedias.com/hr/otok- losinj-mali-losinj-flora.asp (dostopno 20. 8. 2017). 7. Splet 7: http:/ /www.drevesnica.si/43505_celtis- australis-navadni-koprivovec (dostopno 20. 8. 2017). 8. Splet 8: http:/ /www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/ dn_praca_sladana.pdf (dostopno 20. 8. 2017). 9. Splet 9: http:/ /www.dzs.hr/Hrv/censuses/ census2011/results/censustabshtm.htm (dostopno 20. 8. 2017). 10. Splet 10: http:/ /www.dzs.hr/Hrv/DBHomepages/ naselja%20i%20stanovnistvo%20Republike%20 Hrvatske/naselja%20i%20stanovnistvo%20 Republike%20Hrvatske.htm (dostopno 20. 8. 2017). 11. Splet 11: Lajič, I., Mišetić, I., 2013: osnovni demografski procesi na kvarnerskim otocima od 1991. do 2011. Godine. Geoadria 18/1 (2013), str. 71–92. Dostopna na: http:/ /url.sio.si/xfw (dostopno 20. 8. 2017). 12. Splet 12: https:/ /www.artmedias.com/hr/otok- losinj-mali-losinj-povijest.asp (dostopno 20. 8. 2017). 13. Splet 13: http:/ /www.enciklopedija.hr/natuknica. aspx?id=37204 (dostopno 20. 8. 2017). 14. Splet 14: http:/ /hrturizam.hr/mali-losinj-ostvario- rekordnih-1-855-972-nocenja/ (dostopno 20. 8. 2017). 15. Splet 15: http:/ /www.dzs.hr/ (dostopno 20. 8. 2017). 16. Splet 16: https:/ /sl.wikipedia.org/wiki/ Apoksiomenos (dostopno 20. 8. 2017). 17. Splet 17: http:/ /visitlosinj.hr/Resources/ imagesupload/formatted/20199_bigImage.jpg (dostopno 20. 8. 2017). 18 GeoGrafija v šoli | 3/2017 širimo obzorja