rtar.tK 'U___________________________________________________________________■______________________________________________________________ssffjavsss Bi || If V m || m /B m m m * »m. a**. 30-. Uredništvo v Ljub- ^ fflf MM M M M J* W M ML J M/ MM M M EL 24" 'el 29'00 P M Celju: Slomškov trg uredniStv« 80-70. 80-69 in 30-71 Po5L Sek- ra5-> WuMJan« 15.621 Št. 94 Ljubljana, petek, dne 24. aprila 1931 Leto II. Vojni minister general Stevan Hadžič f Beograd, 23. aprila. A A. Davi ob 7 20 je preminul armijski general Stevan Hadžič, minister vojske in mornarice na razpoloženju. Zadnji dnevi pred katastrofo. Beograd, 23. aprila. I. Čeprav je bil general Hadžič v zadnjem času bolan, vendar je vest o smrti tako zaslužnega moža, elitnega častnika in velikega bojevnika, prišla dooela nenadoma. Zadnje dni svojega življenja je bil general Hadžič zelo dobro razpoložen in se je tudi prav dobro počutil. Rad je sprejemal svoje prijatelje, ki so bili v skrbeh za njegovo zdravje. Ohromelost desne roke in noge se je dan za dnem manjšala. Na pravoslavni veliki petek je odlični bolnik, ki je dotlej ležal, zapustil posteljo. Pozneje je moral spet leči. Pred dvema dnevoma se je, čeprav je bilo njegovo stanje v splošnem dobro, general Hadžič protožil zdravnikom, da ga boli srce. Zdravniki so dognali, da mu srce hitreje bije kot ponavadi. Svojega vedrega razpoloženja pa general Hadžič medtem ni izgubil. Z vseh strani je sprejemal brzojavke, v katerih so mu njegovi spoštovatelji in prijatelji želeli, da bi čim prej ozdravel. Tudi včeraj je bil general Hadžič razpoložen. Okrog 17. ure je še s svojim narednikom Dragičevičem, ki ga je imel zelo rad, igral partijo domine. Kasneje so prišli k njemu zdravniki, med njimi tudi njegov zet dr. Nikolajevič. Zdravniki niso mogli dognati nikaldli novih znakov, da bi se bita njegova bolezen poslabšala. Tudi niso mogli niti od daleč pričakovati katastrofe. Ko so odšli, je general mirno prebil noč. Zjutraj pa, tik pred 7.20, je podlegel novemu močnemu smrtonosnemu napadu. Tedaj je začutil, da se mu bliža poslednja ura. Bil je pri popolni zavesti. Objel je soprogo in hčer, se poslovil od vseh domačih in se jim potožil, da mu je težko. Nekaj mnut za tem je ob nepopisni žalosti vseh prisotnih armijski general Hadžič izdihnil. Sožalje Nj. Vel. kralja in kr. vlade. Ko je kralj izvedel, da je umrl general Hadžič, je s kraljico v spremstvu pohodnika Veljkovičn takoj šel na generalov dom. Nj. Vel. sta izrazili pokojnikovi soprogi ge, Eli Hadžičevi in ostali rodbini svoje sožalje. Ob 9-30 je prispel v hišo žalosti armijski general in ministrski predsednik g. iivkovič z ministrom pri predsedstvu vlade dr. Srškičem. Ob 1. uri dopoldne sta prispela poljedelski minister Šibenik in minister Neudorfer. Opoldne je prišel na dom generala Hadžiča minister za javna dela dr. Kosta Kumanudi. Vsi so izrazili pokojnikovi soprogi in rodbini svoje sožalje. Ministra Demetrovič in Preka sta izrazila rodbini generala Hadžiča pismeno sožalje. Minister za gozde in rudnike inž. Sernec je poslal soprogi generala Hadžiča naslednje pismo: »Zelo"spoštovana gospa! Neizbežna smrt je znova segla po svoji žrtvi. Preostalo je biti plemenito srce, dokončalo se je življenje, posvečeno nesebičnemu delu za kralja in domovino. Zaradi prerane smrti Vašega blagega soproga globoko zadet se klanjam manom svojega nepozabnega druga. Naj bo velikemu pokojniku lahka zemlja jugoslovanska! Vas, zelo spoštovana gospa, pa prosim, da sprej mete v tem trenutku težke tuge in boli izraze mojega globokega spoštovanja in iskrenega sočutja. Dušan Sernec.« V imenu vseh jugoslovanskih dobrovolj cev je izrazil g. Dobrič brzojavno sožalje. Bivši ministrski predsednik dr. Anton Ko rošec je poslal ge. Eli Hadžičevi pismeno sožalje. Nacionalna Žalost. Z armijskim generalom Stevanom Hadžičem odhaja v večnost ena izmed najsvetlejših pojav v vrstah višjih oficirjev naše slavne vojske. Njegovo dolgoletno uspešno delovanje na vojaškem polju je bilo tako tesno spojeno z obstojem in razvojem, s slavnimi deli, žrtvami in trpljenjem, s preizkušnjami in z zmagami naše armade, da je bila osebnost pokojnega generala Hadžiča v pravem pomenu besede zgodovinska osebnost. Zgodovina, ki jo je pisala srbska vojska iz predvojnih časov na poljanah zmage in slave, je bila tudi njegova zgodovina, tudi njegovi dogodki, ki se jih je aktivno udeleževal. Pokojnik je imel svoj aktivni in uspešni delež pri vseh onih velikih dejanjih predvojnega srbskega naroda, ki so bila napravljena kot neobhodna priprava za končnega vstajenja in ujedinjenje celotnega jugoslovanskega naroda. Uresničil pa je to veliko idejo vrhovni in naj-odločilnejši napor: epske osvobodilne borbe z neskromnim sovražnikom vseh naših plemen na slovanskem jugu, albanska kalvarija in po njej končni naskok do popolnega zloma tlačiteljske habsburške monarhije in do sijajnega triumfa ideje jugoslovanske svobode. Pri vseh teh zgodovinskih činih je veliki pokojnik direktno, požrtvovalno in uspešno sodeloval, s čimer si je zgodaj zagotovil v vojski redko popularnost in priljubljenost Še posebno popularna pa je bila viteška postava pokojnega generala Hadžiča med vojaki jugoslovanske divizije, ki se je borila v svetovni vojni na romunski fronti v Dobrudži. Pokojni Hadžič je bil železen poveljnik te železne divizije. Na tem položaju so še posebno prišle do veljave njegova redka osebna hrabrost kakor tudi njegove izredne organizacijske sposobnosti. Po ujedinjenju je bil pokojnik ponovno vojni minister in je kot tak nadaljeval svoje plodno delovanje v službi domovine. V času njegovega ministrovanja se je izvršila ena najpomembnejših sprememb v naši armadi v duhu nove jugoslovanske ideologije; staroslavne zastave srbskih polkov so bile nadomeščene z novimi jugoslo vanskimi polkovnimi zastavami. Svečanosti, s katerimi je bil pospremljen ta čin, so bile pravi mejnik v povojni zgodovini ne samo naše slavne vojske, temveč tudi vsega našega jugoslovanskega naroda. V 1. 1929 povodom odkritja spomenika Iliriji in Napoleonovemu neznanemu junaku je posetil pokojni Hadžič Ljubljano ter se je udeležil te pomembne svečanosti kot zastopnik vlade in armade. Njegova popularnost, ki je bila že prej med Slovenci splošna, se je tedaj še poglobila. Smrt generala Hadžiča je potopila v veliko žalost vso jugoslovansko vojsko. Toda ta naša vojska je kri od naše krvi, je cvet naše nacije, naš ponos in naš up, tako da je njeno žalovanje po velikem pokojniku tudi žalovanje vsega nnroda, vse Jugoslavije, je nacijonalna žalost. Večna slava spominu velikega generala! Večna slava Stevanu Hadžiču. Sijajna karijera. Pokojni armijski general Stevan Hadžič se je rodil dne 19. februarja 1868. leta v Beogradu. Tu je končal višjo gimnazijo ter vstopil nato v vojno akademijo. Po končani vojni akademiji je bil imenovan za artilerijskega podporočnika (1889). L. 1896 ga vidimo že kot generalštabnega kapetana II. razreda, a tik pred balkansko vojno je bil imenovan za generalštabnega polkovnika. General je postal proti koncu svetovne vojne, in sicef 18. aktobra 1918, a dne 21. oktobra 1. 1923 je bil povišan na stopnjo armijskega generala. Poleg domače vojne akademije je pokojni general Hadžič dovršil tudi rusko gene-ralštabno akademijo v Petrogradu, kjer se je nahajal od 1. 1891 do 1895. Od 1. 1895 do 1896 je bil učitelj v podoficirski šoli, a od 1. 1896 do 1897 vršilec dolžnosti načelnika štaba drinske divizijske oblasti. Od 1. 1897 do 1901 je bil ordinančni oficir Nj. Vel. kralja, dalje šef prometnega odseka glavnega štaba, načelnik štaba konjiške divizije in načelnik štaba donavske divizije. Od 1. 1902 do 1904 je bil poveljnik 0. pehotnega polka, naslednje leto šef obveščevalnega oddelka v generalnem štabu in poveljnik 18. pehotnega polka. V 1. 1906 (je postal šef generalštabnega oddelka vojnem ministrstvu, katero službo jo vršil do leta 1910. Naslednji dve leti je bil vojaški odposlanec v Petrogradu. V balkanski vojni je bil pokojni general Hadžič poveljnik drinske divizije prvega poziva, a v svetovni vojni najprej poveljnik šumadijske divizije, a potem načelnik štaba prve armade do 1. 1916. Nato je bil poveljnik dobrovoljske divizije v Rusiji, a od marca 1917 do 1919 je bil vojni odposlanec v Romuniji. Po ujedinjenju ga vidimo na položaju vojnega ministra v številnih vladah naše ujedinjene domovine, pa je bil prvi adjutant Nj. Vel. kralja Aleksandra in zopet vojni minister. Tudi v novi vladi, ki je bila obrazovana na podlagi zgodovinskega manifesta od 6. januarja 1929 mu je bilo poverjeno ministrstvo za vojsko in rtiornarico, ki ga je vodil do pred kratkim, ko je vsled bolezni moral zapustiti svoj visoki položaj. Pokojnik je bil tudi priznan vojaški pisatelj in učitelj. Več let je bil profesor na vojni akademiji. Objavil je v »Ratniku« številne članke in razprave, a poleg tega tudi posebno delo »Taktika u istoriskim primerima« (1900). Naj končno omenimo, da je bil pokojni general Hadžič imel vsa naj višja jugoslovanska odlikovanja, med tem tudi Kara-djordjevo zvezdo I. stopnje, a poleg tega tudi številno zelo visoka odlikovanja raznih drugih držav. Ko ga je hotel Nj. Vel. kralj za njegove zasluge ponovno odliko-vati, mu ni več mogel podeliti novih redov in ga je počastil s tem, da mu je poklonil svojo sliko s posvetilom. Pogreb danes ob 14. uri. Beograd, 23. aprila. 1. Državni odbor za pogreb zemskih ostankov generala Hadžiča je na svoji seji sklenil, da se bo pogreb vršil jutri, dne 24. t. m. ob 14. uri na državne stroške. Predsednik odbora je poveljnik Beograda armijski general Vojislav Tomič. Zeinske ostanke generala Hadžiča so danes ob 15. uri prepeljali v Oficirski dom. .J. V veliki dvorani, ki je vsa odeta v črnino, so položili krsto na mrtvaški oder. Šest podčastnikov ji izkazuje poslednjo čast. Sest velikih sveč obseva lice velikega vojaka. Pred odrom so na 15 velikih blazinah zbrana vsa odlikovanja jugoslovanskega generala. Od 15. ure dalje roma velika množica Beograjčanov k zemskim ostankom pokojnega vojskovodje, da mu izkaže poslednjo čast. Pred izhodom iz Oficirskega doma je knjiga, v katero se podpisujejo. Z državnih zgradb plapolajo črne zastave. Dr. Beneš o nemško-avstrijski pogodbi Češkoslovaški zunanji minister naglasa neizvedljivost sporazuma Trdna solidarnost držav Male antante Praga, 23. aprila, d. Na današnji seji zunanjega odbora poslanske zbornice je govoril zunanji minister dr. Beneš o nemško-avstrijski carinski zvezi. V prvem delu svojega govora je dokazoval, da je ta carinski načrt neizvedljiv. Ne more se držati stališče, da bi smelo Društvo narodov to vprašanje proučiti samo s pravne strani, kajti gospodarska vprašanja, in posebej avstrijska gospodarska vprašanja, so dandanes politične narave. Pa tudi z gospodarskega stališča je načrt carinske zveze neizvedljiv, ker bi se Češkoslovaška prav tako malo kakor Francija hotela odpovedati klavzuli največjih ugodnosti. Odprava te klavzule bi pomenila trgovinsko vojno vseh proti vsem. Ustvaritev dveh blokov, ki bi si stala drug drugemu nasproti, pa bi napetost še zvišala. Če bi se Češkoslovaška priključila carinski zvezi, bi se izpostavila gospodarskemu napadanju tistih držav? ki se ne bi odpovedale klavzuli največjih ugodnosti. Hhrati bi s tem utegnila mnogo več izgubiti, kakor pa bi s pristopom pridobila. V političnem oziru bi Češkoslovaška v bloku 70 milijonov ljudi izgubila vsak pomen. Zato bi se mogla priključiti samo kaki kombinaciji, ki bi bila sklenjena v Ženevi. Mir se brez sporazuma med Berlinom in Parizom ne da doseči. Carinska zveza je samo priprava za priključitev Avstrije k Nemčiji, o čemer pa sme odločati samo Društvo narodov. Končno bi se morala Češkoslovaška tako proti jugu kot proti vzhodu preorientirati, kar bi bil težak proces. Minister je podal nato temno sliko posledic, ki bi nastale Avstrijo, če bi se carinska zveza uresničila. Za tem je govoril o Briandovem načrtu in je izjavil: Gospodarska kriza se more rešiti po etapah s sodelovanjem vse Evrope vštevši tudi države, ki niso članice Društva narodov, predvsem Rusijo. Najprej se morajo celike industrijske države kakor Francija, Nemčija, Italija in Švica med seboj zediniti glede porazdelitve presežkov žita v Evropi in dovoliti agrarnim državam preferenčne carine brez protikoncesij in ob ohranitvi klavzule največjih ugodnosti. Kadar bi bila tako rešena agrarna kriza, bi morale industrijske države najvažnejše svoje industrijske carine stabilizirati, jih znižati in prilagoditi in tako preiti k prosti trgovini, v začetku še samo v Evropi. Tako bi po ovinku prišli do situacije, ki jo obsega misel nemško-avstrijske carinske zveze, toda ne samo 'l. Nemčijo in Avstrijo, temveč za vso Evropo. Dr. Beneš je končno izjavil: Češkoslovaška je Avstriji in njeni vladi odkrito prijateljsko naklonjena. To je bila moja politika vseh 12 let, kar sem zunanji minister, in bo kljub vsem sporom taka tudi naprej ostala. Tudi naši odnošaji do Berlina ostanejo kakor so, odkrito prijateljski. Splošna politika Češkoslovaške se s sedanjimi dogodki ne bo spremenila. Edinost z Malo antanto in solidarnost s Poljsko se je v polni meri izkazala. Da je bil tu in tam v Jugoslaviji in Rumuniji kdo desorienti-ran, ne bo nihče tajil, pa se tudi temu ne čudil. Svarim pa vsakogar, ki bi hotel govoriti o kaki neslogi, ker se bo vsak zelo motil. — Ce naj pride do nadaljnjih korakov v evropski konsolidaciji potem moramo iziti iz tega spora zbližani, ne pa še bolj vznemirjeni. Povratek bana dr. Marušiča Beograd, 23. aprila. 1. Noooj ob 19.35 le odpo-val z brzovlakom v Ljubljano ban Dravske toval banovine dr. Drago Marušič. Poljski glas proti zatiranju Slovanov v Italiji članek Vladimirja Kneblewskega v »Denniku Poznanskem« Seja ljubljanskega občinskega sveta Varšava, ‘23. aprila. AA. Poljski katoliški duhovuik Vladimir Kneblevski je napisa) v »Denniku Poznanskem< članek pod našlo vom »Fašizem in jugoslovanski katolicizem.« V članku opisuje podrobnosti preganjanja Slovanov v Italiji. Med drugim pravi, da je bilo več kakor 1200 oseb, največ mladine, obsojeno in polieijsko kaznovano. Dva nadškofa, Mahnič in Karlin, sta morala zapustiti svojo čredo, sedanjemu nadškofu v Gorici Sedeju pa delajo neprilike. Zlasti preganjajo fašisti duhovništvo in inteligenco. Nato omenja Kneblevski dogodke v Zagrebu in poslanico nadškofa Bauerja ter udarja, da sta v istem duhu tretirala to var tudi Francija in Anglija. Vatikan se je postavil na pravilno stališče, ko ni obsodil dr. Bauerja. Vatikan ima pravico zahtevati od Kvirinala na podlagi lateranskega pakta, da se Slovencem da možnost rabiti v cerkvi materinščino. Papež je tudi nedavno v svoji poslanici priporočil, naj vsaka narodnost moli Boga v svojem jeziku, in obsodil vsakogar, ki bi na kakršenkoli način izvajal v tem pogledu nasilje. Belgijsko dijaštvo za profesorja Moulina Spomenica italijanskemu dijaštvu -- V nedeljo bodo v Bruslju velike manifestacije Rim, 23. aprila. AA. Brzojavka belgijskega dijaškega društva italijanskemu dijaškemu udružetiju je povzročila v Italiji veliko razburjenje. Belgijske dijaki so naprosili svoje italijanske tovariše, naj intervenirajo v korist belgijskega profesorja Moulina, k; je bil aretiran pod obtožbo, da je agitiral proti fašizmu. Italijanski dijaki so odgovorili, da se ne bodo vmešavali v sodne zadeve m pomagali človeku, ki je koval zarote proti fašistični državi in prinašat njenim sovražnikom pisma. Paril, 23. aprila. Iz Bruslja poročajo: Dijaška protestna povorka proti aretaciji profesorja Moulina je odgodena na nedeljo. Bruselj, 23. aprila. AA. Belgijska študentovska zveza za Društvo narodov je zahtevala od mednarodne študentovske federacije za Društvo narodov, naj izvede energično akcijo za profesorja Moulina. Dogodki v republikanski Španiji Razburjenje vsled vprašanja ločitve države in cerkve vlade proti begu kapitala Uk repi Madrid, 23. aprila. AA. Ministrski svet je sklenil izdati nove poštne znamke z znamenjem republike. Rim, 23. aprila. AA. Italijanska vlada je pozvala svojega poslanika v Madridu, da prizna začasno špansko vlado. Berlin, 23. aprila. AA. Nemška vlada je priznala začasno špansko vlado. Zunanje ministrstvo je pozvalo nemškega poslanika v Madridu, naj stopi z novo špansko vlado v uradne stike. Madrid, 23. aprila. AA. V časopisju se je vnela oetra debata o nameravani ločitvi cerkve Ln države. Konferenca z Albertom Thomasom Beograd, 23. aprila. AA. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje Je obvestil gospodarske ustanove in prizadete organizacije, da bo 28. t. m. ob 10. uri v Beogradu v prostorih Industrijske zbornice skupna konferenca zastopnikov ministrstva, delodajalskih organizacij in delavskih organizacij z Albertom Thomasom, ravnateljem mednarodnega urada za delo. Na tej konferenci se bo razpravljalo o vprašanjih našega socijalnega zavarovanja. Dr. Kramar o nemško-avstrijski uniji Praga, 23. aprila. AA. Na kongresu privatnih uradnikov je imel včeraj dr. Karel Kramaf govor, v katerem je naglašal nevarnosti, ki so v načrtu avstrijsko-nemške carinske unije. Glavna nevarnost je priključitev, ki ne bi pomenila samo povečanja nemškega ozemlja, nego tudi okrepitev vsegerinanskega duha. Dalje je govornik orisa] nesrečne posledice nameravane carin, unije tudi za Avstrijo in je rekel, da bi bila carinska unija s češkoslovaško za Avstrijo pravilnejša. Kongres jugoslovanskih agronomov Zagreb, 23. aprila, k. Danes je bil na svečan način otvorjen kongres jugoslovanskih agronomov v Zagrebu. Kongresu so prisostvovali za-Ktopniki civilnih in vojačkih oblasti z banom dr. Perovičem in armijskini generalom Marijem na čelu. Bau dr. Perovič je pozdravil navzoče, enako jih je pozdravil tudi zastopnik zagrebškega župana senator Muževič. Kongres je nato prešel na svoj program. V soboto so bo glede na ta kongres vršilo v Maksimirti na fakultetskem posestvu poskusno oranje z raznimi sistemi traktorjev. Grški glas o finančnem položaju Jugoslavije Solun, 23. aprila. AA. Tukajšnji dnevnik »Ma-kedonika Nea« priobčuje članek o financah Jugoslavije. Članek je opremljen s sliko Nj. Vel. kralja. Pisec primerja letošnji proračun s prejšnjimi in ugotavlja njegov napredek in štednjo. Iz tega proračuna je razvidno, da svetovna kriza ni vplivala na Jugoslavijo. V zvezi z novim proračunom je tudi srečna rešitev uradniškega vprašanja Razen tega prinaša proračun razne davčne olajšave. To so vse uspehi modrega vodstva kralja Aleksandra. Bolgarska vladna kriza Sofija, 23. aprila. AA. Bolgarska agencija poroča: Kralj Boris je sprejel danes v avdijenco vodjo demokratske stranke Malinova ter mu poveril mandat za 9estavo nove vlade. Ko je odhajal z dvora, je Malinov izjavil novinarjem, da je sprejel mandat za sestavo koalicijske vlade in da se bo takoj posvetoval s Sefi strank, da Izpolni poverjeno mu nalogo. Balkanski teden v Carigradu Ankara, 23. aprila. A A. Anatolska agencija poroča: V »vezi s prireditvijo balkanskega tedna je prispelo že mnogo udeležencev, zlasti di* jako v Carigrad. Vso oskrbo imajo v rokah dijaška društva in Touring-Club. Madrid, 23. aprila. AA. Vlada bo pregledala vse banke v Madridu in njene podružnice, da ugotovi, kolikšne vsote so bile prenesene v inozemstvo in kdo so lastniki teh vsot. Na podlagi teh podatkov bo vlada pozvala lastnike teh vsot, da denar ponovno nalože v španskih zavodih. Kasneje bodo za kršitelje teh določb predvidene stroge kazni. Madrid, 23. aprila. A A. Havas poroča, da je vrhovni svet bank sogilasno odobril ukrepe finančnega ministra glede preprečitve bega kapitala iz države, zlasti vrednostnih papirjev. Konferenca Male antante Bukarešta, 23. aprila, d. Vsakoletna konferenca zunanjih ministrov Male antante se bo vršila dne 4. maja v Bukarešti. Kongres uradnikov računske stroke Beograd, 23. aprila. AA. Društvo državnih uradnikov računske stroke kraljevine Jugoslavije bo imelo svojo redno skupščino od 3. do 5. maja t. 1. v Zagrebu. Finančni minister je s svojim sklepom dovolil vsem uradnikom-članom društva dopust za le tri dni brez potovanja samega, načelniki oddelkov in šefi uradov pa bodo po potrebi službe in potovanja dali posameznim uradnikom dopusta še toliko dni, kolikor ga potrebujejo za potovanje iz kraja službovanja do Zagreba in nazaj. Prometno ministrstvo je -udeležencem dovolilo četrtinsko vožnjo. Brezuspešen italijanski protest v Innsbrucku Innsbruck, 23. aprila, d. Tukajšnji italijanski generalni konzul je posredoval pri deželnem glavarju tirolskem in protestiral proti temu, da bi se 24. aprila t. 1. odkrila spominska plošča učitelju J imehoferju, ki so ga lani v Bocenti fašisti ustrelili, ker nosi plošča napis, da je bil Innehofer od fašistov umorjen. Generalni konzul je zahteval od deželnega glavarja, naj bi odkritje spominske plošče sploh izostalo ali pa naj bi se vsaj odstranile žaljive besede o unn>-ru, ker bi sicer morala Italija odkritje te plošče smatrati kot neprijazen čin. Tirolski deželni glavar je odgovoril, da postavitve te plošče ne more prepovedati. Glede spremembe napisa pa more samo zaprositi prireditelje spominske svečanosti, da ustrežejo konzulovi ž^lji. Do sedaj še ni bilo sklenjeno, da bi se tekst spremenil. Postavitev in odkritje spominske plo-iče se bo na vsak najin vršilo 24. aprila. Sestanek slovanskih botanikov Varšava, 23. aprila. AA. V začetku junija bo sestanek slovanskih botanikov. Sestanek ima nalogo, zbližati slovanske znanstvenike in ustvariti čim ožje sodelovanje med njimi. Razen v slovanskih jezikih se bo govorilo tudi francoski. Vohunska afera v Strasbourgu Pari*, 23. aprila. AA. V Strasbourgu je varnostno oblastvo prijelo 4 osebe, osumljene špi-jonaže. Vse štiri so priznale, da so opetovano potovale v Stuttgart, kjer so oddale načrte o francoskih trdnjavah ob Reni. Pomorski sporazum Pari*, 23. aprila. A A. Havas poroča, da |e francoska vlada izročila italijanski in angleški vladi pismeno spomenico, ki v njej pojasnjuje francosko stališče o pomorskem sporazumu. Pariz ’3. aprila. AA. Proučitev novih francoskih predlogov o pomorskem sporazumu bo trajalo nekaj dni. Premestitev Beograd, 23. aprila. AA. S sklepom prometnega ministra je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta premeščen Marcel B r u n d v II/8 ■ postaje Ljubljana, glavni kolodvor, k prometno - komeroijalneniu oddelku ljubljanske direkcije. Ljubljana, 23. aprila. Danes popoldne se je vršila javna seja občinske uprave. Otvoril jo je župan dr. Puc, ki se je spominjal nenadno siniti armijskega generala Stevana Hadžiča, vojnega ministra na raz-položenju. Pokojnik je bil eden najboljših svetovalcev Ni. Vel. kralja. Pridobil si je ogromnih, nevenljivih zaslug za naše osvohojenje in za reorganizacijo naše armade. Bil je eden tistih, ki je imel same prijatelje, a nobenega sovražnika. Slava mu! župan se je nato spominjal smrti odličnega prijatelja našega naroda, francoskega novinarja Augnsta Oatfvaina, ki ima večne zasluge za zbližanje francoskega in našega naroda. Pokojnik je zastavil vse svoje moči za male slovanske narode. Ob izbruhu svetovne vojne se je postavil na stran zatiranih avstrijskih narodov in je bil Masarvkov in Benešev prijatelj. Slava mu! Spomin obeh velikih pokojnikov je občinski svet stoje počastil. Državni svet je odbil našo pritožbo glede stroškov vzdrževanja okrajnega glavarstva za Ljubljano okolico, za katerega bo morala mestna občina še nadalje skrbeti. Za veliko noč sem prejel od vdove industrijska Jakila iz Karlovca 10.000 Din za ljubljanske siromake. Za ta velikodušen dar se ji prisrčno zahvaljujem. (Ploskanje.) Zadeva nove carinarnice je končno reSena in se že drugi teden začne * zgradbo. Prodaja Delavske zbornice odobrena Podžupan prof. Jare je poročal, da so pogajanja glede prodaje palače Delavske zbornice zaključena. Treba je le še odobritve upravnega sveta Delavske zbornice, zato se naj sklepanje odloži. Predsednik finančnega odseka g. Tavčar je bil za to, naj se kljub temu sklepa, nakar je podžupan prof. Jare referiral o pogajanjih in predlagal občinskemu svetu, naj sprejme predlog, da se poslopje Delavske zbornice na Miklošičevi cesti proda Delavski zbornici, ker ima mestna občina pri poslopju letno 407.000 Din primanjkljaja. Delavska zbornica je sodelovala pri zgradbi te hiše samo na ta način, da je podpisala za 3,392.000 Din gradbenih obligacij mestne občine pod pogoji, da projektira občina v zgradbi en del prostorov po predlogih zbornice za delavske ustanove in da se odda ves ta del z določeno najemnino za 15 let Delavski zbornici. Delavska zbornica je sedaj stavila mestni občini ponudbo za odkup. Mestno občino je veljala zgradba 7,888.286 Din. Od tega bi bilo odbiti že amortizirano vsoto v znesku 66.643 Din, tako da bi znašala kupnina 7.226.643 Din. To kupnino bi Delavska zbornica plačala na ta način, da bi najela posojilo pri Mestni hranilnici v znesku 3 milijonov Din in hi potem ta denar odštela mestni blagajni, ostanek pa bi se poračunal i obligacijami, ki jih je DZ kupila od mestne občine o priliki ugradbe v unesku 3,31*2.500 Din, ko je ta znesek vložila v gradbeni fond, deloma bi ostanek v znesku 834.143 Din položila v gotovini. Najemnim strankam se ne sme odpovedati pred letom dni, t. j. med časom prevzema poslopja po DZ. Izvzeta so samo tri stanovanja, namenjena za delavski azil. Občinski svetnik dr. Ravnihar je bil mnenja, da ta predlog ni ugoden za mestno občino. Letna potrebščina za DZ izkazuje 407.000 Din, česar si ne more prav predstavljati. Mesina občina prejema vendar najemnino, DZ je gospodar v svoji hiši, zato ne uvidi potrebe prodaje. Misli, da je treba ta račun pregledati in napraviti rentabilitetnj račun, da se vidi, kaj je ugodnejše za mestno občino. Občinski svetnik dr. Fettich je citiral pogodbo med mestno občino in DZ in je ugotovil, da je prodajo poslopja DZ priporočati, ker bi bil primanjkljaj 407.000 Din v prihodnjih letih še večji in je koristno, da se ga znebimo. Podžupan prof. Jarc je poudaril, da se prodaja lahko mirne vesti priporoča v interesu mestnega gospodarstva. Dr. Ravnihar: Kam bo Sel ta denar? Zupan dr. Pue: Za amortizacijo našega dolga t Predlog referenta podžupana Jarca je bil nato sprejet. Demagogija »Slov. Naroda« Predsednik finančnega odseka g. Tavčar je nato referiral o Jakopičevem paviljonu v Later-manovem drevoredu. Jakopičev paviljon j« v spotiko Plečnikovemu regulacijskemu načrtu, zato naj bi se paviljon odstranil. To mnenje se sedaj proučuje. Mestna občina bo vse storila, da se zaščiti interes oblikujočih umetnikov. Referent je prebral prošnjo g. Jakopiča glede pravice prodaje do prostora zadaj v paviljonu do njegove smrti. Njegove materijalne prilike so se poslabšale, zato si dovoljuje ponuditi v nakup omenjeno pravico. Po oceni strokovnjakov je vredna glede na uporabnost prostora in na njegovo starost 25 do 30.000 Din. Sprejet je bil predlog, da se izplača g. Jakopiču 25.0’10 dinarjev. Zupan dr. Pue je nato s ^Slovenskim Na;n-dom« v rokah ugotovil, da je objavil »Slovenski Narod« v današnji številki pod naslovom »Jakopičev paviljon pred padcem« nezaslišan napad. »Članek žali občinski zastop in ga odklanjamo! fJlankar bi prav lahko dobil potrebne informacije na magistratu, če bi se le potrudil! Protestiramo proti takemu pisanju! To je nučin, kakor se danes ne sine pisati!« Župan je tudi zavračal očitke istega člankarja glede tromostovja. »Mestno načelstvo nima uičesar skrivati! Meni ni znano, da so kakšni načrti skrivajo! Apeliram na novinarje, naj ne postopajo na tak deinagoški način, ker škodujejo interesom mestne uprave in samim sebi. (Ploskanje.) Poročila finančnega odseka Prošnja A. Lajovica za odkup parcele v Linhartovi ulici se odkloni. Prošnja za nakup zemljišča Ignacija Zajca v Zeleni jami St. 23 je bila sprejeta. Zgradba šolski poliklinike se odstavi z dnevnega reda. Najemninski dolg Ivana Lesarja. Ane Koša- kov« in Ane Emeršičev e se odpiše. Zavrnile so se pritožbe proti odmeri pasje takse linina Belantiča. Franca živca. Kr. Kačiča in Franca Dereude. Prošnja ruskega Rdečega križa za brezplačno prepustitev stavbnega zemljišča v Trnovskem predmestju v Kolezi.ii je bila sprejeta pod pogoji: da se zgrade hiše po stavbnih predpisih in kot bo zahteval gradbeni urad. dalje da se oddajo stanovanja le takim strankam, glede katerih ne bo imelo mestno načelstvo nobenih pomislekov in če bo ruski RK nameraval kdaj hišice prodati, da jih bo ponudil najprej v nakup mestni občini po ceni prometne vrednosti, ki jo bodo imele hišice v času, ko bodo dogotovljene. Poročila gradbenega odseka Sledila so poročila gradbenega odseka, za katerega je poročal podžupan prof. Jare. Izdalo se je uporabno dovoljenje za prizidek hladilnice k mestni klavnici. Sprejeta je bila ponudba posestnikov Bezeljaka. Kogovška in Bizjaka za odkup sveta za 6.000 Din, ki se porabi za razširjenje Verov-škove ulice. Sprejet je bil gradbeni program *a I. 1931., ki obsega izvršitev asfaltnih hodnikov na 30 ulicah, kar se financira iz 10 milijonskega posojila, ki je že odobreno, a ne najeto. K programu so govorili občinski svetniki: Likozar, Rupnik, Frelih. Olup, Musar, Lovša, Šterk. Turk, Rebek in končno podžupan Jarc, ki je dal pojasnila k izvajanjem govornikov. (ilede ureditve okrog nove šišenske cerkve s tem, da se odkupijo parcele od posestnikov Rupnika. Zadnikarja in Kneza, se je sedaj dosegel sporazum in so se sprejele ponudbe teh posestnikov. Sklenil se je odkup sveta od dr. Ažmana, ki se bo potreboval za novo carinarnico v znesku 225.000 Din. Sprejet je bil odstop sveta struge Gradaščice g. Golji, odklonjen pa je bil nakup sveta Stane Kautetovc. Prošnja družbe American Motors Ltd **>in, c) za vsako nadaljno nadstropje 100 Din več, č) od gostita, penaionov, hotelov po Številu postelj in sicer: do 10 postelj plačujejo letno 500 Din, do 20 postelj letno 1000 Din, do 50 postelj letno 2000 Din, za vsakih nadaljnih 50 postelj 1000 Din več. Točilnice plačujejo isto pristojbino kot gostilne in sicer do 10 postelj 500 Din. Dnevna kanalizacijska pristojbina se plačuje od vsalkega gosta, ki je podvržen plačilu zdraviliške takse po zdraviliškem redu Vključno tudi od omega gostfl, ki je te takse po zdraviliškem redu prost, za vsako noč 1 Din. Te pristojbine ima plačati hišni gospodar in je ne sme gostom zaračunati posebej. Vsa kanalizacijska dela so preračunjena na dva in ena četrt miljooa dinarjev. Na Bledu se zilasti v poslednjem času mnogo razpravlja in govori o kanalizacijskih pristojbinah. Nekateri pravijo, da naj plačujejo pristojbine oni, ki imajo od kanalizacije koristi in to so tisti, katerim se fekalna voda odteka po kanalih v Savo. Drugi, katerih hiše so oddaljene, in se jim radi tega ne morejo priključiti kanalizaoijake cevi, zato mislijo, da so radi tega prikrajšani. Resnici na ljubo naj bo povedano, da je namen kanalizacije v prvi vrati zboljšati sanitarne razmere na Bledu in s teni zajedno dvigniti renome zdravilišča in letovišča, da si bo tako pridobil sloves, kakršna imajo druga evropska letovišča. Znamo je, da so naši kakor tudi inozemski zlasti dunajski zd ravni,ki resno odsvetovali svojim pacijentam Bled kot zdravilišče, kajti jezero je bilo nečisto, polno nesnage, ker se je dosedaj odtekalo vanj mnogo fekalne vode. Letoviščarji so dobiti pri kopanju v jezeru črevesni katar, zato je obstojala nevarnost, da bo spričo n a v eden e ga dejstva padel tujski promet na Bledu, kar bi bilo v škodo vsem Blejcem, tudi onim, katerim se za enkrat umazana voda še ne odteka v kanal Koristi kanalizacije iima vsakdo, kdor je zainteresiran na tujskem prometu, končno pa tudi vsak sleherni Človek, ki se kaplje v jezeru. Ker se kanalizacija napravlja v prvi vrsti radi tujskega prometa, se je bo odplačevalo tudi s tega donosa, kar je edino pravilno. Zdravstvene doklade, katere so se plačevale lansko leto v izmeri 96%, so letos odpadle, to pa zato, ker je zdravstven zastop prevzela ba- Imenovanje ulic na Jesenicah V smislu zakona št. 205 z dne 18. februarja p, 1. o imenih krajev ln ulic In o zaznamovanju hiš s številkami je posebna občinska komisija obstoječa iz gg. dr. Fr. Kogoja, okrožnega zdravnika. dr. Maksa Obersnela, generalnega tajnika TPD ln staroste našega Sokolskega društva; duhovnega svetnika Kastelica Antona, mestnega župnika; Gospodarlča, meščan -sko-šolskega učitelja; Valentina Markeža, uradnika KID ln Planinška Imenovala ulice ln ceste mesta Jesenice takole: 1. Prostor pred kolodvorom, ki bi obsegal kolodvor, pošto, hotel »Paar« in vilo dr. Kogoja: »Trg kralja Aleksandra I.«. 2. Od restavracije »Tancar« do konca mestne meje:: »Gosposvetska cesta«. 3. Cesta proti občinski klavnici: »Na Plavžu« (Spodnji Plavž). 4. Pot od državne veste (desno proti žagi g. Cuferja): »Pot na Zerjavec« (Zgornji Plavž). 5. Od g. Cuferja (banovinska cesta) proti Sv. Križu nad Jesenicami: »Cesta na Golico«. 6. Od g. Cuferja proti železniški kurilnici »Železničarska ulica«. 7. Od mestnega magistrata (stara šola) do cerkve: »Cerkvena ulica«. 8. Od občinske hiše (mimo mizarja g. šlbala) do posestnika Repeta: »Kosova ulica«. 9. Od g. Mežika (kolarja) do posestnika g. Lavrlneca: »Na Murovi«. 10. Od hotela »Pošta« do grajščine na brvi: »Kralja Petra cesta«. 11. Od tovarne do g. Markeža »Cankarjeva cesta«. 12. Od državne ceste do I. delavskega konzumnega društva: »Delavska cesta«. 13. Od kolodvora do šole: »Prešernova ulica«. 14. Od šole do Lukmanovega trga: »Prosvetna cesta«. 15. Od Mencingerja do otroškega vrtca: »Sv. Ciril-Metodova ulica«. 16. Od posestnika g. Veber Štefana do g. Ko-rantarja: »Gregorčičeva ulica«. Iz seje občinskega odbora v Ljutomeru Občinski odbor je 17. t. m. razpravljal najprej o ustanovitvi odbora za prehrano prebivalstva in vojske v izrednih slučajih ter izvolil vanj gg. Zemljiča, Honigmanna, Dijaka, Seršena in Sutoliča Ivana. Glede konjaške tarife, ki jo je predložila zadruga konjačev, je bil odbor mnenja, da je previsoka in jo je treba /.nižati na polovico. Za nastanitev sreskega načelstva plača mestna občina 10.516 Din, to je 40 odstotkov vsega zneska. Odsek r.a pregled občinskih računov je svoje delo opravil ter ugotovil, da so ti kakor tudi računi električnega podjetja do nekaterih malenkosti v redu. Zato predlaga, naj se odobrijo, kar se je zgodilo soglasno. — Kraljevska banska uprava je odobrila občinske takse, med katerimi je nekaj povsem novih. — Sreslco načelstvo pa poroča, da ne bo dobil dovoljenja za vinotoč noben vinogradnik, ki ima zasajeno tudi šmarnico. Glede kuriva in stanarine učiteljev je prispel odlok, da pripada vsaki učiteljski osebi stanarina in samo kurivo za poročenca, z neučitelji omoženim učiteljicam razen stanarine pa tudi za samca. — Na to je obč. odbor izbral pripravljalni odbor za ustanovitev vodne zadruge, ki bi naj s časom izvedla potrebno regulacijo Ščavnice in Globetke. V tem odboru so gg.: Zemljič, Dijak, Rajh Jakob, Schmidt, Krainz in Seršen. Občina Stročja vas, ki je v prvi vrsti interesirana na regulaciji, je pozvati, da sestavi tudi svoj pripravljalni odbor. O akcijo se ob- 17. Od g. Šlibarja do g. Sablatntka: »Industrijska ulica«. 18. Od železničarja g. Robiča do Kočarja: »Aljaževo cesto«. 19. Pred grajščlno na Savi: »Ruardov trg«. 20. Od grajščine do mostu: »Cojzova cesta«. 21. Pred glavno pisarno KID: »Lukmanov trg«. 22. Od Savske cerkve mimo stare »kantine«: »Fužinska cesta«. 23. Od g. Vilmaria (Markota) do »krivega mostu«: »Hrenovca«. 24. Od Ferjana (carinarnice) mimo g. Hafnerja do konca železniške čuvajnice: »Skladiščna ulica«. 25. Od grajščine do konca vrta železniške čuvajnice: »Vrtna ulica«. 26. Od g. Vidica (peka) mimo kino »Radio« do državne ceste: »Vodnikova ulica«. 27. Od osnovne šole do g. Pirša: »Slomškova ulica«. 28. Od spodnjega mostu mimo g. Torkarja st. dalje: »Ukova«. 29. Od železniške čuvajnice mimo tov. g. Bernarda do Tušarja: »Nad progo«. 30. Od g. Pretnarja (štefuca) mimo kavarne ge. Iv. Čopove: »Pod Mirco«. 31. Od mostu (pri g. Hermanu) proti g. Lazarju v Kurji vasi: »Savsko nabrežje«. 32. Od mostu mimo g. Vllmana: »Jadranska cesta«. 33. Okolica okrog vil »Anton«, Hrovat ln dr.: »Illriska ulica«. 34. Od g. Rabič Fr. mimo g. Sveteta: »Pod gozdom«. 35. Od Kobala do g. Šlibarja: »Obrtniška ulica«. Kraji Sv. Križ, Prihodi, Plavškl Rovt ln Hrušica ostanejo Imena neizpremenjna ln se ne bodo delili v ulice. Tablice z napisom teh krajev s številkami so že dospele, za mesto samo pa dospo v najkrajšem času. vesti tudi Breško načelstvo, da pozove še druge občine na sodelovanje. Izvolil se je tudi odbor za povečavo vodovoda, oz. vodovodne zadruge, v kalerem so gg.: Šinigoj, Hdnigmann, Vilar, Schmidt, Krainz in Kukovec Viktor. Za eventualno vojaško garnizijo bo mestna občina dala stavbišče brezplačno na razpolago. Za pobiranje davka na poslovni promet v mesarski obrti bo skrbela občinska pisarna. Odbor je nadalje sklenil, da popravi oz. očisti studenec pri kontroli sodov. Izjavil je, da je v principu za to, da kupi mestna občina za nastanitev sreskega načelstva privatno poslopje in ga primerno preuredi, ako se ji zagotovi odgovarjajoč državni prispevek. Odbor za imenovanje ulic in trgov mora do prihodnje seje pripraviti oziroma pregledati svoj predlog. Za ugotovitev kako bodo posestniki ob Ščavnici in Globetki, očistili strugi teh potokov in sicer po naročilu sreskega načelstva, se izvolita dva občinska odbornika. Kjer še delo ne bo opravljeno ali pa le površno, tam ga bo opravila mestna občina na stroške dotičnih posestnikov. Nato je občinski odbor sprejel prosilko Antonijo Vučko v občinsko zvezo ter sklenil, da se pritoži proti odločitvi sreskega načelstva o neki drugi zadevi glede domovinske pravice. Zvezi slušateljev univerzi v Ljubljani se je dovolila majhna podpora in prav tako Zvezi kulturnih društev. Občinski odbor je nato rešil še nekaj prošenj za podpore, sprejel vdovo bivšega pokopiča Marijo Lebar v občinsko stanovanje ter sklenil pri slučajnostih, da popravi odcep kolodvorske ceste od banovinske, ki je v slabem vremenu vedno pod vodo. Kmetijsko* nadaljevalno šolstvo ob severni meji Se bolj ko drugod po širini naši banovini je ob naši meji kmet.-nad. šolstvo, posebno v gospodarskem pogledu, potrebno. Naš človek vedno gleda nemške sosede, kako se oni osamosvajajo na gospodarskem polju, a ni vedel, da je ravno šola tam mnogo k temu pripomogla, kajti oni pošiljajo svoje otroke v strokovne kmetijske šole, da potem pravilno in prav vodijo svoja posestva in gospodarstva, ki so vzor vsem. In to je prejšnja oblast v Mariboru uvidela ter organizirala kmet.-nad. šotle po naših selih. Že prej so tu pa tam imeli take šole, a bile so brez načrta in le tam, kjer bo bili ljudje, ki so imeli za to smisel. Kjer pa teh šol ni biilo, so se vršila razna predavanja strokovnjakov, da so ljudstvo zainteresirali za panoge, ki so bile bolj zanemarjene. V letu 1928 se je tudi v St. liju v Slov. gor. ustanovila kmet.-nad. šola. V odbor so vstopili možje, ki so se zato zanimati in takoj prvo leto je vstopilo nad 20 fantov. Vodja šoile je od vsega začetka tamk. učitelj Adam Sardoč, kateri neumorno dela na meji nad deset let. Lani je zapustilo 16 fantov šolo, ki že sedaj kažejo prav veliko zanimanja in veselja do domače grude in poskušajo delati po navodilih in naukih, kii so jih dolbili v tej šoli. Letos pa je bil zaključek drugega letnika, t. j. onih, ki so začeli lani. Teh je bilo 11. Kraljeva banska uprava se za te šole posebno zanima, ker je poslala k zaključku svojega zastopnika g. svetnika prof. K r o š 1 a. Načelnik kmet.-nad. šole je bil domači g. župnik svetnik V račko, kateri poučuje tudi na tej šoli. Njegova zasluga je, da ta šola obstaja. Po pozdravu je podal svoje obširno poročilo vodja šole g. Sardoč, ld se je zahvalil kralj, banski upravi za poaornost. Nato so fantje pokapali, kaj sio se naučili. Gg. učitelji so anali najti pot v njihova srca. Nato je povzel besedo g. svetnik Krošl, ki je ponovno fante vzpodbujal in se veselil njih napredka. Na koncu pa se je zahvalil eden tečajnikov v lepih besedah odboru in trudu učiteljstva. Nazadnje so fantje dobili spričevala in. v sporni« vsak po eno brošuro (Breskev in marelica). Vzrok, da ni več obiskovalcev je pač ta, da tu ni velikih slovenskih kmetov. Večino tvorijo viničarji. Veliki posestniki so le Nemci, ki so so naselili še pred vojno in dvolastniki. Naš človek gre v bližnji tovarni in na železnico, da poleg svojega malega posestvica še nekaj zasluži, da more shajati in preživljati sebe in obilno družino. Pomen teh šol je tudi v narodnem iu državnem pogledu velik. Fantje so bili po končani osnovni šoli pripuečeni sami sebi. Zaenkrat prihajajo samo tisti, ki imajo zato veselje. Počasi, ko bodo vid eli, da se le nekaj na uče ln ima jo koristi od tega, bodo še drugi prišli. Po ustanovitvi te šole pa je vez med šolo in domom še boljša, ker se učiteljstvo i njimi in starši večkrat shaja ter jim daja razna navodila in nasvete. Če bi la šola nič drugega ne nudiila kot samo to, bi bilo tu na meji dovolj. V šoli so fantje slišali ludi o postanku naše države in dinastiji ter o Slovanstvu sploh, kar fantje prej niso slišali. S lem se fantom utrdi in vzbuja ljubezen do vsega, kar je našega. Ob meji bi morali povsod ustanavljati take šole. Sprva gre bolj težko, a vendar gre, ker na ta način pride učiteljstvo in podeželska inteligenca s fanti v ožji stik. Naj živi kmetska šola in kmetski stan ter ž njim močna država! Zdole pri Brežicah Slavnost. Dne 19. t. m. je imela naša župnija slavnostni dan. Naš č. g. duhovni svetnik in župnik Alojzij Š o b a je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda. Po nalogu g. sreskega načelnika mu je izročil odlikovanje g. župan. Za svoje marljivo in vestno delovanje bodisi v cerkvi, šoli in tudi pri drugih korporacijh je v resnici zaslužil to visoko odlikovauje. 1. maja bo preteklo 33 let, odkar izvršuje svoj duhovniški poklic na Zdolah. Vsi župljani in občani mu želimo, da bi obhajal še 50-letnico župniko-vanja na Zdolah. Cuidta: Farnznor Homan * 55 Poleg tuje primesi je bilo Lucijino obličje podobno prijaznim potezam njenega očeta. Vendar pa je ležala na njem neka senca otožnosti, ki je bila bržkone posledica očetovega žalostnega konca. Ta senca je Farnmora vselej bolestno in očitajoče opominjala njegovega greha. Tudi zdaj ga je njen obrazek spomnil preteklosti. Tako je bil zatopljen v misli, da se je zdrznil od strahu, ko je poleg njega sedeča mati izpregovorila: »Lucilia kmalu ne bo več otrok.c »Za božjo voljo,« je odgovoril, »puslt, naj ostane otrok čim dlje možno!« »Za to nimam moči. V prihodnji uri se utegne popek razcvesti.« »Prekleta tista ura!« Lionel Caryll, ki je slišal te besede, je začudeno pogledal Farnmorovo obličje; ni vedel, da je bil ta vzklik samo izraz globoke želje, da bi mogel s svojo roko voditi njeno življenje. Bal se je, da ne bi kdo drug ogrožal njeno veselost in srečo. Lucilia hi mogla razumeti besed, ki so jih o njej' govorili, toda slišala je glas in zdramila se je iz svojih sanj. Naglo je vstala, pristopila k Farnmoru in sedla z otroško ljubkostjo k njegovim nogam na stolček. »Nekaj bi vas rada prosila, lord Cecil,« je začela zaupno. »Mene, Lucilia? Saj veš, da ti je vselej že vnaprej dovoljeno vse, česar prosiš.« Veselo se je nasmejala. »No dobro, pa me vzemite v Erlebro s seboj.« »Kaj hočeš v Erlebru?« »Vaš grad je to, zato ga imam tako rada. Tudi sem že toliko slišala o njem govoriti in brala sem o njem. Tisti samostani in gozdovi so gotovo nekaj izrednega. Rada imam starodavne legende, nanašajoče se na grad. Torej, dragi, dobri lord Cecil, ali me boste vzeli včasih s seboj tja? Saj ni tako daleč!« Njene pohlevne, vesele besede so mu bili vbodljaji v srce. V Erlebro naj jo vzame s seboj. Tam se je začela strašna žaloigra, po kateri je osirotela. Vsak kamen ga je tam spominjal na njenega očeta. Kar streslo ga je pri tej misli. Ker ji ni mogel odbiti prošnje, jo je potolažil, da se to zgodi nekoč pozneje. Valdor, ki je medtem končal igrati, je vstopil v salon in slišal Lucilijino prošnjo ter videl Farnmorovo zadrego, ko je obotavljajoče se odgovoril varovanki. Tema se je začudil. »Vaša varovanka je lepa kakor jutranja zarja,« je re kel Francoz, ko sta s« pozno v večer izprehajala pod lipami in kadila. »Spominja me nekoga — toda koga? Ali mi ne bi morda vi povedali?« »Jaz?« je odgovoril lord Ceeil s prisiljeno ravnodušnostjo. »Dobro vem, da sem nekoč nekje videl podobno obličje,« je fcatrjeval Valdor. »Morda sem poznal njettft starše.« »Morda. Toda oba roditelja sta ji že davno umrla, tako da bi se ju težko spomnili.« »Wochsal! Woehsal!« je ponavljal Valdor in si napeljal spomin. »Pravite, da je ta mlada dama Ogrka po rojstvu? Saj mi ne boste zamerili, ker sem tako radoveden?« »Prosim vas, Valdor,« je rekel Farnmor s hladnim nasmeškom. »Napravil sem si svoje mnenje o pokolenju gospodične. Moja domišljija je šla tako daleč,« je priznal, »da sem jo imel za vašo bližjo sorodnico. Spočetka sem mislil, da je vaša hčerka, Farnmor.« Minister se je glasno zasmejal. »Dragi gospod, kako ste prišli na to misel 1 Ze okolnost, da stanuje mlada dama v hiši moje matere, bi vas morala odvrniti od takih misli.« Grof se je zasmejal. »Seveda, seveda! Pa še eno vprašanje, lord! Zakaj ste ji odbili prošnjo, da bi jo vzeli s seboj v Erlebro? Sam bi vas najrajši zaprosil, da bi napravili kratek izlet tja.« c/sk Drovsfec barncvine d Ban dr. Drag« Marušič danes ne ho sprejemal strank. (AA.) d Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju y,a člane trgovce v gornjegrajskem srezu bo v soboto 25. aprila t. ]., in sicer v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne ge. Šarbove od 9. do 12. ure predpoldne, v Mozirju pa v posebni sobi hotela pri Pošti od 14. do 16. ure. d Grernij trgovcev za sre* Kranj ima svoj' 12. redni občni zbor dne 29. aprila 1931 ob 13. uri v Narodnem domu v Kranju z običajnim dnevnim redom. d L. M. .Škerjančeva skladba »Souatina da caniera« za godailmi kvartet, ki je imela v poslednjem času jako velik uspeh na koncertih v Češkoslovaški in Nemčiji, bo izvajana v ponedeljek 27. t. m. v mali dvorani Konzerthausa na Dunaju. Izvaja jo Zagrebški kvartet na svojem koncertu, ki se vrši pod pokroviteljstvom našega poslanika ministra Grge Amdjelinoviča. Na sporedu so poleg tega tudi še kvarteti Odaka, Baranoviča in Papandoipulo-Pečiča. d Volna, bombaž, nogavice in pletenino v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 LE »PAN« OVRATNIK VAS NAPRAVI ELEGANTNEGA. 943-6 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 763, termometer 7-8, relativna vlaga 72%, tiho, deloma oblačno, dež (13 mm). V Mariboru je kazat barometer 701-8, termometer 7-2, relativna vlaga 38%, smer vetra NW, oblačnost 10, dež (1'4 min). Deževalo je tudi v vseh drugih krajih v državi. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 15.7, v Mariboru 12*2, najnižja temperatura je bila v Ljubljani 5-8, v Mariboru 6’3, v Zagreta 7 in v Beogradu 8-1. Ejuhljana Petek, 24. aprila 1931, Jurij. Pravoslavni: 11. aprila Antiina. Nočno službo imata lekarni T r n k o e z y na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. * ■ Davkoplačevalci, ki eo podvrženi v letu 1981 plačevanju zgradarine, pridotoine, rent-nitne im družabnega davka, ee opozarjajo, da njih je plačevati po predpisu iz leta 1930. Podrobna navodila so razvidna v razglasu, ki je nabit na mestni deski od 21. aprila do 15. maja 1931. ■ Mladinska telovadna akademija Sokola L na Taboru se vrfid v nedeljo 26. t. m. ob pol 16 uni v veliki dvorani sokolskega doma g sledečim sporedom: 1. godba; 2. simbolične proste vaje ženske dece s punčkami; 3. skupinske vaije e palicami moške dece; 4. vaje na gredeh ženske dece; 5. godiba; 6. kovač, vaje s petjem moške in ženske dece; 7. konjički, simbolične rajalne vaje ženske dece; 8. godba; 9. vaje s krogom, moška deca. Spored se nato nadaljuje pri pogrnjenih mizah » pogostitvijo sokolske dece, staršev in prijateljev mladine. Pri čajanki bo naslednji spored: 1. godba; 2. deklamacija; 8. valček v paru; 4. žabe, recitacija; 5. harmonikar izvaja najnulajši in najboljši harmonikar; 6. deklamacija; 7. pevska točka; 8. ciciban in čebelica; 9. godba. Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki za kritje režijskih stroškov. Vsi prijatelji mladine vljudno vabljeni. Zdravo! ■ Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, 27. aprila 1931 ob pol 19. uri v dvorani Okrožnega urada za »avarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št. 20., XVIII. vajemSko predavanje. Predava gospod prof. Janko Mlakar o temi: >Naše planine« s »kioptičninvi slikami. — Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri ki pomočniki. To predavanje, M bi »e moralo vršiti že dne 20. t. m. je bilo v sle d tehničnih ovir preloženo na 27. t. m. ■ Veliki koncertni aparat je združila naša gledališka uprava za svoj III. simfonični kon-oerit, ki bo v petek, 1. maja v veliki unionski dvorani. Nastopijo solisti: alti sika gospa Beraot-Golobova in baritonista Milan Jug in Anton Petrovčič. Operni orkester je pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice, sodeluje pa tudi kompletni Matični ženski in moški zibor. Program je velezanimiv. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. M Društvo »Dom slepih« v Ljubljani ima v četrtek dne 30. aprila 1931 ob 6. uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata svoj redni letni občni zbor. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu sprememba pravil. K obilni udeležbi vabi odbor. ■ II ii mlel »Samson«, oratorij, ki spada med največ izvajane Handlove oratorij«, bo na sporedu 4. maja. Izvaja ga ljubljanska »Sloga« v Unionu. Vstopnice bo prodajala Matična knjigarna. Sodeluje kvartet solistov, mešan zbor in orkester. ■ Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. uri vaja m e š a n e g a z b o r a v 3>Unionu« (ne v operi). ■ Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo opozarja svoje člane in prijatelje ponovno na zanimivo predavanje g. prof. dr. Hjalmarja Brocha, ki bo danes na 8. rednem sestanku sekcije ob 18. uri v predavalnici Mineraloškega instituta Aleksandrove univerze. -Vstopnine ni. Vabljeni vsi! ■ Iz bolnice. Pod preglednik finančne kontrole v Mokronogu Kralj Franc se je vozil na službenem potu s kolesom. Pii tem mu je na mokri cesti zdrčalo ter se je pri padcu zlomil levo ključnico. Ključavničarja v Strojnih tovarnah in livarnah Ivana Papelja je doletela pri delu težja nezgoda. Ko je pilil železo, mu je odletel košček v desno oko. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Neža Indihar, 47 let stara, zasebnica; Marija Turk, roj. Pavlin, 52 let stara, soproga železničarja, Poljanska cesta 19; Januarij Detela, 65 let star, sprejemnik mest. dohodarstv. urada, Celovška cesta 94; Franc Čarman, 73 let star, sluga, Galjevica 160. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje! m Delo Nemcev na meji. Avstrijski Nemci posvečajo v zadnjem času vedno več pažmje svojim obmejnim krajem, posebno onim, ki so naseljeni s Slovenci. Tako so sedaj poslali k Sv. Duhu na Kobanskem 20 zložljivih postelj, katere so namestili v avstrijski šoli, kjer so na razpolago izletnikom, Iti v vedno večjem številu posečajo našo mejo. m Rezultati ljudskega štetja v Studencih. Popisovalni odbor v Studencih je v sredo dovršil delo in objavil rezultate ljudskega štetja. Naše vesti o skoro 9000 prebivalcih so se nanašale na Studence in Pobrežje, torej na vso neposredno južno okolico Maribora. Studenoi sami štejejo 4335 prebivalcev. Od leta 1921 je občina narasla za 735 duš ali 17-2%. Hiš je 441, prirastek znaša 101 novo hišo ali 22-9%. Zanimivo pa je da je v Studence pristojno le 1531 prebivalcev, v Maribor 495, ostali ipa drugam. Tujih državljanov je 187. Večinoma so to Primorci in Korošci. Nemci, ki so leta 1921. tvorili še 12-58%, so padli sedaj na 2%. m V Vuzenici v Dravski dolini so pri sedanjem ljudskem štetju našteli 1775 ljudi, in sicer 875 moških in, 900 žensk. Slovencev je 1711, Srbohrvati 4, Nemcev 56, ostali 4. Družin je 329, gospodarstev 225, hiš pa 285. m Članom »Meje«! Cilani in članice >Meje« se naprošajo, da oddajo knjiige za obmejne knjižnice v kluibovem lokalu (Narodna obrana) v Grajski ulici št. 5. Tam je na razpolago tudi vpisna knjiga. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!«. 985 m Izlet Ljudske univerze v Studencih. Ljudska univerza v Studencih bo priredila o Bin-koštih izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Spotoma sl bodo izletniki ogledali tudi elektrarno na Fali. m Sezija na Počitniškem domu pri Sv. Martinu na Pohorju. Na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju bo olvorje-na letošnja sezija 13. junija. Vse priprave gospodarskega značaja za poslovanje kolonije so že v teku, v pripravi je tudi gradba velike steklene verande, ki bo dobro služila kot obednica ob slabem vremenu in kopalni bazen ob potoku, ki teče na posestvu Počitniškega doma. Letos se bo sprejelo po sto otrok v treh skupinah. m 4 milijone Din za nadure. Po mestu krožijo fantastične vesti, da morajo podjetniki izplačevati ogromne vsote delavcem za 50% povišek nadurnega dela, ki jih delavci zahtevajo za pretekli čas. Kdo vesli širi, se sicer ne da točno dognati, in tudi ne v kakšne namene. Dejstvo pa je, da so te govorice prav tako neosnovane, kakor novica, da je bila odpovedana služba 2000 tekstilnim delavcem, kolikor jih niti vseh skupaj v Mariboru ni. Zadnje dni so izbruhnile celo govorice, da bo morala samo ena naj večjih mariborskih tekstilnih tovarn izplačati delavcem za nadure nič narnj ko 4 milijone dinarjev in da je radi tega njen obstoj v resni oipasnosti. Prav dotična tovarna pa ni izplačala za nadure niti par tisoč dinarjev, tako da niti v poštev ne pride. Oči vidno imajo govorice tendenčne namene proti delavskemu gibanju za nadure. Celje * Glasbena Matica v Celju priredi svojo XI. glabeno matinejo v nedeljo 26. aprila v mali dvorani Celjskega doma. Na koncertu nastopi gdč. Anita Mezetova s solospevi Lajovica, Pavčiča, Štritofa in R. Straussa. Člani učiteljskega zbora Glasbene Matice ga. Mirca Sancinova (klavir), g. Dušan Sancin (vijola) in g. Karlo Sancin (gosli) bodo poleg drugega tudi izvajali Corellijevo sonato ter Mozartov trio. * Adapcijc in novi obrati. Pri sreskem načelstvu so zaprosili: Cilenšek Marija za trgovino z mešanim blagom v Kamencah št. 19, občina Braslovče; Bač Rudolf za branjarijo v Mariji Reki št. 27; Peperko Ivan za gostilno v Vezovju št. 1, občina Kozje; Oberžan Ivan za adapcijo pekarne v Za vodni št. 33; premogokopu v Drobnem dolu je dovoljena gradnja električne centrale. * Hmeljarska prodajna zadruga, ki se je nedavno ustanovila in bo imela svoj sedež v Žalcu, ima svoj prvi občni zbor v nedeljo 25. t. m. ob 8 30 v mali dvorani hotela »Evrope« v Celju. Na dnevnem redu je volitev načelstva in nadzorstva, nekatere druge važne zadeve zadruge in slučajnosti. Hmeljarji, ki še želijo pristopiti k zadrugi, storijo to še lahko pred začetkom občnega zbora. * Smrtna kosa. V javni bolnici je 23. t. m. umrl 75-letni prevžitkar Teržan Fran iz Zagorja v šmarskem srezu. — Za Kresijo št. 16 je umrla 15 mesecev stara hčerka delavke Novak Marija. * 200 zidarjev in 150 dninarjev dobi delo. Stavbenik g. Korošec Drago v Celju št. 7, pošta' Šmartno ob Paki, je obvestil Borzo dela v Celju, da potrebuje 10 polirjev, 200 zidarjev in 150 dninarjev, s katerimi bi odrinil v Skoplje, kjer se bo gradilo 2000 hiš za naseljence iz vse države. Zidarji bi si morali sami kuhati in bi morali radi tega vzeti s seboj kuharsko in jedilno orodje, kakor tudi odeje in slične potrebščine. Ker morajo biti hiše do zime gotove, naj se interesenti čim preje javijo pri celjski borzi dela, kjer dobe tudi natančnejša obvestila. * Kompanjoua jo iskal, pa ie moral v zapor. Trgovski pomočnik K. F. iz Ljubljane se je v torek z avtotaksijem pripeljal v Celje ter šel k neki stranki svoje tvrdke in ji pripovedoval, da mora prevzeti na celjskem kolodvoru vagon Bat’a-čevljev, za kar potrebuje 5000 Din, ki jih mu naj stranka posodi. Kot protiuslugo pa bo K. vzel stranko kot kompanjoua v neko no-v podjetje, ki jima bo neslo 15.000 Din na mesec. Ker se je stranki ta ponudba zdela precej sumljiva, je zadevo prijavila policiji, ki je podjetnega fanta zaprla radi poskusa sleparstva. Vse njegove navedbe so se namreč izkazale kol neresnične, vrhu tega pa je še šoferju, ki ga je pripeljal iz Ljubljane, ostal dolžan 750 Din. Novo mesto Osebna resi. Sodnik Emil Pureber ter sodni pripravnik Vladimir Punčuh sta v isti lastnosti prestavljena s 1. majem k okrožnemu sodišču v Mariboru. Knjigo o Gorenjski pripravlja znani založnik in izdajatelj brošure »Dolenjska metropolo Novo mesto« g. Karel Mahorčič. Rokopisi so že zbrani, velika je tudi že sedaj subskripcija in to celo v Ameriki. Knjiga bo večja in mnogo popolnejša od svoje dolenjske predhodnice. Izide v početim meseca junija. Pogorela je gospodarska lopa in obžgal se je poleg stoječi kozolec posestnika Jožeta Mesojedca v češči vasi tam za cegelniško hosto. — Požar je nastal iz tlečih ogorkov, ki so bili pomešani med pepel, ki ga je gospodinja navadno tam odgalaga. Prihitela je požarna bramba jz bližnje Prečne, še bolj pa je gasil sveti Florjan, ki je kar škafoma zlival dežnico na pogo- Jz dvuffih banovin Najtežje je umoriti prvega.. Razprava proti Razbojniku Mediču. V Šibeniku se nadaljuje razprava proti razbojniku Todoru Madiču. V torek in sredo so bile zaslišane priče, predvsem neki Jakov Vr-volja, ki Mediča najbolje obremenjuje. Vrcolja Je Mediča peljal do hiše umorjenega Volareviča, katerega so spremljali njegovi pajdaši. Volarevlča so zvezali z žico in ga odpeljali v bližnji gozd, kjer Je globok vodnjak. Tedaj je Volarevič spoznal, kaj razboniki nameravajo. Legel je na tla in ni hotel naprej. Medič in neki Ernjak sta ga začela tolči po glavi, nato so ga pa odnesli do vodnjaka, kjer so ga naj-prvo oropali, potem pa vrgli v vodnjak. Vrcolja je pripovedoval kako Je spoznal razbojnika Mediča in kako ga je ta nagovarjal, naj postane član njegove razbojniške tolpe. Dal mu je tudi navodila, po katerih naj se ravna v svojem nor vem poklicu. Medič mu je zatrjeval, da je najtežje ubiti prvega človeka, potem pa gre vse samo od sebe. Rekel je tudi, da ga peče vest, da je Volareviča ubtl. Priča je izjavila, da glavno krivdo ne nosi Medič, temveč Volarevičev svak, ki je Mediča najel za. umor. Na sestankih so se razbojniki razgovarjali o ljudeh, katere bi se izplačalo oropati. Ugotovili so, da so to Amerikanci, t. j. domačini, ki so se vrnili z dolarji iz Amerike. Po izpovedi te priče je Medič stopil bližje k Vrcolju in mu zabrusil v obraz: »Ni res kar govoriš!« Nato so bile zaslišane še druge priče in je pri tem prišlo do burnih prizorov med njimi in razbojnikom Medičem. Po prečitanju poročila vojaških oblasti, ki so potrdile, da Medič ni bil v uniformi, ko so ga aretirali, temveč je bil oborožen samo s karabinko, je bila razprava po umoru kmeta Volareviča zaključena. b Rcvolverski napad v fotografskem ateljeju. Iz Dubrovnika poročajo: V fotograskem ateljeju Toth je bil izvršen atentat na gospo Toth. — Dopoldne je prišel v atelje nekdanji pomočnik Mladošič in je 5-krat ustrelil z revolverjem na gospo ter jo dvakrat zadel, na- kar je pobegnil. Go. Toth so nezavestno prepeljali v bolnico.. Atentatorja so prijeli. Atentator Je izpil stekleničico lizola in so tudi njega spravili v bolnico, vendar pa je izven nevarnosti. Občinski uradnik, ki ie stradal 130 dni Pred nedavnim časom je vzbujal v Beogradu veliko pozornost Rus Suvorin, ki so ga imenovali »apostola stradanja«, in ki je zdravil ljudi s pomočjo stradanja. Ker je nekaj njegovih pa-cijentov žalostno končalo s smrtjo predno so ozdraveli, je moral Suvorin pred sodišče, ki mu je seveda prepovedalo zdravljenje s stradanjem. Po Surovinovi metodi se je pa vkljub temu zdravil neki Vojislav Tomič, občinski uradnik iz Vranja. Bil je težko bolan na želodcu. Zdravil se je z vsemogočimi sredstvi, a nobeno ni pomagalo. Zdravniki so mu kar naprej povedali, da je njegova bolezen neozdravljiva. Tedaj se je Tomič odločil poskusiti s Suvorinovo metodo stradanja. Devetnajstega aprila 1929 je pričel stradalno kuro in vzdržal brez jedi 50 dni, 51 dan po stradanju si je privoščil kar 50 pomaranč. Njegova bolezen se ni dosti izboljšala. Zato je začel z drugim stradanjem, ki je trajalo 40 dni. Ležal je v postelji in zavžil tupatam nekoliko sadja. V roko mu je prišla tedaj tudi knjiga nekega angleškega zdravnika, v kateri razlaga ta stradanje kot najboljše zdravilo. Shujšal je tako, da ga prijatelji niso več poznali. Tudi onemogel je tako, da se v postelji skoro ni mogel premakniti. Bila ga je sama kost in koža. Dobil je neverjetno tanko in popolnoma prozorno kožo, vendar je vztrajal in začel nekaj mesecev po drugem stradanju s tretjim stradanjem, ki je trajalo 40 dni. Šele po treh mesecih je vstal iz postelje in počasi začel uživati posebno hrano ter se kmalu tako opomogel, da je mogel hoditi in delati. Med stradanjem je užival samo limone. Danes se Tomič počuti izborno, opravlja svoje delo in zdravniki, ki so ga po stradanju preiskali, so mu dali izpričevalo, da je popolnoma zdrav. rišče in prihranil ljudem mnogo truda. Ognje-gasci so preprečili veliko nesrečo požara, ki bi se bil lahko raztegnil na vso vas. Nočni napad. Ko se je v enem zadnjih večerov vračala gospodična Tili Praprotnikova domov na Grm, jo je med potjo bolj na samoti ustavil neznan tujec z vprašanjem, kje je Got-na vas. Gospodična mu je pokazala z roko, v katen je držala ročno torbico, ki jo je tujec nepričakovano iztrgal iz rok in pobegnil. V sredo je bila v mestu že izvršena neka aretacija, ki je baje s tem nočnim napadom v zvezi. Starčkova nesreča. Sivolasi upokojeni sodni oficijal g. Anton Milavec je v lastni sobi tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo nad kolenom ter so ga morali prepeljati v bolnico. Pomlad prihaja letos izredno počasi tudi v našo dolino. Polahko zelene vrbe ob Krki, kostanji po drevoredih brste in kažejo nabreklo P°Pje, grmičevje po vrtovih in nasadih, pa po bregovih. Lastovke so že dalj časa med nami, večkrat so se med tem že zbirale, kot bi hotele spet odleteti, ker zrak je povsem jesenski, hladen m vlažen.. Pravi april. Petkrat na dan aolnce, pa spet dež. Krka in pritoki so močno narasti ter se skalili. Bled Tatvina v zakristiji blejskega župnišča. Pred kratkim se je splazil v zakristijo blejskega župnišča neznan tat, ki je iz predala mize odnesel Štiri oltarne prte. Vodovod imamo zaprt. Radi kopanja jarkov aa kanalizacijske cevi, je vodovod večkrat zaprt. Delavci nalete pri kopanju jarkov do vodovodnih cevi, katere morajo mestoma radi kanalizacijskih cevi prestaviti^ radi česar ustavijo vodo. Prvi gostje v Park-hotelu. Pred kratkim so prišli na Bled prvi gostje, ki so nastanjeni v Park-hotelu. Gostje so prišli iz Nemčije. Grand Hotel Toplice je pod streho. V pritličju se z mrzlično naglostjo forsira mavčni stropni omet. Napeljava centralne kurjave in električne razsvetljave se z deli končuje. Vila Adrija, ki stoji nad Toplicami, bo v najkrajšem času gotova. 1. maja pridejo že tujski gostje. Obrežni zid s &karPO se je pogreznil v jezero. Na Vidovdanski cesti, ki pelje od Toplic na Mli-no, se je pred kratkim pogreznil obrežni zid s Skarpo v jezero, kar bo še bolj oviralo kanali-»acijska dela. Pension Vila Danica je otvoril g. Žorž Ni-kitin. Več luči. Cesta, ki pelje od vile Mayer do pensiona Svobode v Zelečah je ponoči popolnoma nerazsvetljena. Ker je ozka cesta obdana krog in krog z živo mejo in košatim drevjem, vlada tu prava egiptovska tema. Pred časom Je svetila na tej cesti poleg vile Mankoč električna žarnica, ki pa je zginila iz neznanega vzroka. Merodajni krogi naj bi poskrbeli, da pride prepotrebna električna žarnica zopet na svoje mesto. Laško So* ijului-gospodurski tečaj »Kmetske prosvete«, ki bi se imel vršiti v nedeljo 26. 1. m. v prostorih slovenske šole v Laškem, je preložen na 10. maja t. 1. Trbovlje Kmetijsko nadaljevalna šola ima svoj letni šolski zaključek v nedeljo 26. t. m. ob 9. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Trbovljah, kjer bo tudi razstava učiil in posameznih izdelkov. Po zaključku šole, ob 10. uri bo predaval okrožni zdravnik g. dir. Jensterle o higijeni kmetskih stanovanj. Predaviainje se vrši s sfciop-Mčnlunii slikami. Vabijo se vsi gospodarji in gospodinje. Rezultati ljudskega štetja. Te dni je občinski nopisni odbor dovršil dela na ljudskem Štetju. Naštelo se je 17.132 prebivalcev, v primeri 16.073 v letu 1921, Prebivalstvo je potemtakem naraslo za 1059 oseb ali 6-6 odstotkov. Odstotek porasti je radi tega tako nizek, ker so bile izvršene v nekaterih letih precejšnje redukcije delavcev v industriji. Na trboveljski del občine odpade 12.564, na lirastniški pa 4568 prebivalcev. Razdelitev brezposelnega prispevka Delavske Zbornice. — Glavni upravni odbor Bratovske skladnice je sklenil na eni zadnjih sej razdeliti znesek Din 50.000, ki ga je Ljubljanska delavska zbornica nakazala za brezposelne rudarje na sledeči način: Bratovski skladnici v Trbovljah Din 17.000, Hrastniku Din 17.000 Zagorju Dien 8.000, Rajhenburgu Din 5.000 in Kočevju Din 3.000. Kakor je znano, upravlja novoustanovljeni brezposelni podporni fond Bratovska skladnica in radi tega se je to nakazilo izvršilo Bratovskim skladnicam. Cerkniško pismo Cerknica, 22. aprila. Dež na dež; lo je menda vsakoletno aprilovo geslo. Ze nekaj dni dežuje pri nas kar naprej. .1. b°lj mrzlo je postalo in po vrhovih sem pa tja tudi sneži. Ponoči se pa še bliska in gr- V nedeljo zvečer je igralo tukajšnje gasilno društvo igro »Stari in mladi«. Igra je šla še precej gladko od rok. Dvorana je bila bolj slabo zasedena. Ker je bilo zelo slabo vreme, so igro poselili skoro samo Cerkničani. Med pavzami je igrala godba gasilnega društva. Dvorano za vprizoritev je odstopilo gasilcem tukajšnje Sokolsko društvo. Ta teden je preminul v javni bolnici v Celju tukajšnji notar g. Tilen Levec. Pokojni je že nekaj časa bolehal, pred kratkim pa je odšel v celjsko bolnico, kjer ga je dohitela smrt. Umrl je v najlepši moški dobi, kajti dosegel je komaj 46 let. 1 okojm Levec je bil rojen v Sevnici ob Savi m je po končanih študijah v več krajih služboval kot sodnik. Pred smrtjo pa je bil že nekaj let notar v Cerknici. Pogreb se je vršil v toiek popoldne na celjsko pokopališče, kate-lega so se udeležili tudi nekateri njegovi znanci iz Cerknice. Pokojni je bil zaveden Sokol in splošno priljubljen med tukajšnjim ljudstvom. Naj počiva v miru, ostalim pa naše sožalje! Cestni valjar je okrog Cerknice že nekoliko opravil svoje delo, zato so ga v sredo odpeljali v ropol, da bo pomagal pri gradnji banovinske ceste Begunje — Sv. Vid. -S: Besnenje brezposelnega aSkoliolika Pijan družinski oče skušal obesiti svojo ženo, nato pa še poizkusil samomor. Ljubljana. 23. aprila. Alkohol je strup, ki je povzročil na svetu že mnogo gorja. Govoreč primer za posledice pre-obilega zavžitega alkohola se je dogodil pred včerajšnjim v Trnovem. Brezposelni delavec Pavšič Martin, 41 let star, stanujoč na Trnovske* pristanu št. 3, je prišel okoli 22. ure popolnoma pijan domov. Njegova družina, žena in olroei, so že počivali. Pijani mož je zajel razgrajati, potegnil nož in začel z njim gro žiti družini. Nato je brez vsakega povoda začel pretepati svojo ženo in metati otroke ob tla. Mož je radi preobilega alkohola tako podivjal da je hotel svojo ženo obesiti. Napravil je že zanjko in jo skušal vreči ženi za vrat. Ubogi ženi in otrokom se je končno posrečilo, da so pobegnili skozi okno. V samih srajcah in bosi go prihiteli na stražnico in ostali tam toliko časa, dokler niso stražniki privedli pijanega Pavšča. S stražnice sta takoj odšla na stanovanje dva stražnika, udrla v sobo, kjer se jima je nudil nepričakovan prizor. V pijani nerazsodnosti si je zategnil Pavšič za vrat motvoz in se obesil na kljuko notranje strani vrat. Stražnika sta v poslednjem trenutku preprečila samomor. Aretirani je izredno podvržen alkoholu in abusolutno ne skrbi za svojo družino, tako da jo mora podpirati mestna občina. Družina je vedno v stalnem strahu pred njim. Že pred še stimi leti je v pijanem stanju zabodel svojo že-no v levo ramo in je morala radi tega v bolnico. Od tedaj se ga vsa družina boji, kajti žo dostikrat je mož grozil, da bo svojo ženo zaklal. Ko so pijanega Pavšiča zaslišali na stražnici, je izjavil, da je svojo ženo napadel, ker ga je pri vstopu v sobo njegov 11-letni sin udaril z met- lo. Popolnoma nič se ne spominja, da je skušal izvesti samomor. Državni pravdnik je proti groznemu očetu napravil kazensko ovadbo. Paberki iz Rajhenburga April je muhast pravimo, a letos je dosegel se prav poseben rekord. Že v soboto proti večeru je začel padati dež in je padal ves dan v nedeljo in ponedeljek, šele v torek proti jutru Je prenehal. Seveda ni čuda, da je potok Bre-sternica, ki teče skozi naš trg, močna narastel, tudi Sava je pri Rajbenburgu zelo narasla. V nedeljo 26. t. m. ob 15. uri bo gostovalo Sokolsko društvo iz Krškega v Sokolskem domu ▼ najhenburgu z dramo »Golgota«. Za predsta- o je živahno zanimanje, ker prave drame v najden burgu že dolgo nismo videli. Veljale bodo vstopnice kupljene 12. t. m. za »Mežnarievo Liziko«, elani našega sokolskega odra pa bodo sh v soboto 25. t. ni. v Krško, kjer bodo vpnzorili veseloigro »Namišljen bolnik«, ki je doživela v Rajbenburgu precejšen uspeh. Predstava bo v Sokolski dvorani v Krškem. Našim vrlim igralcem želimo kar največ uspeha! V rudniku na Senovem so začeli v ponedeljek z delom, katerega so bili rudarji neizrečeno veseli, pa tudi potrebni. Kmetovalci ne morejo prodati vina kljub neverjetno nizkim cenam; pojavili so se že vinotoči, pa še jih bo- do otvorili. Vino se prodaja po 8 dinarjev za liter, kar seveda ni nobeden denar, če pomislimo^ na precej velika bremena, ki jih morajo plačevati lastniki. V soboto 25. t. m. v pisarni rajhenburške občine licitacija za prevoz pošte na progi Rajhen-burg pošta — Rajhenburg kolodvor — Koprivnica pri Rajbenburgu. Pričetek prevoza je 1. Julija t. 1. Tudi cesto, ki vodi skozi naš trg, so na nekaterih mestih razširili ali popravili. Pretekli teden je odšlo od nas precej fantov * vojakom, katere moramo prav lepo pohvaliti. Niti enega pretepa ni bilo, pa tudi zmerni so bili v pijači letos naši fantje. Le tako je pravi Rajhenburčanje, ne smete pozabiti, da dobite vsako nedelje »Jugoslovana« v trafiki g. Franca Rostoharja; stane samo 1 Din. — Sezite po njem! 56. Dušan je lezel vedno dalje in dalje v tesno luknjo, ki pa se je polagoma širila in višala. Dospel je naposled v večjo Jamo in se — začudil. Po stenah so čepeli veliki hrošči, slični našim kresnicam, in se tako svetili, da je bilo v jami kakor v kakšni bajno razsvetljeni dvorani. Ta naravna podzemska dvorana Je pa bila tudi zares lepa. Zlati in z diamanti posuti kapniki so viseli od stropa ter se dvigali od tal. Pofovan/e po zvezdi večernici Zah i Mii (I. D Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku dobite v upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče štev. 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din Za poštnino Din 1 v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna. Jesenice Smrt ugledne matere. Po daljši težki bolezni Je preminula v nedeljo zjutraj vzorna žena — mati gospa Frančiška Ogrin v svojem 69 letu trudapolnega življenja. Pokojna je bila blaga, skrbna ln vzorna mati, dobra gospodinja in nacjionalna žena. Njeni sinovi, hčere in zeti so agilni delavci jeseniškega Sokola. Kako je bila priljubljena, je pokazal pogreb, ko so jo v torek proti večeru spremili v res častnem številu k večnemu počitku na tukajšnje mestno pokopališče. Pevsko društvo »Sloga«, ojačeno s pevoi Sokolskega pevskega zbora, je zapelo par žalo-stink pokojnici v slovo, sokolska godba na pihala pa je med sprevodom svirala žalostinke. Bodi pokojnici ohranjen Časten spomin, hudo prizadetim pa naše iskreno sožalje! Vprašanje župana. »Jugoslovan« je že poročal o ostavki jeseniškega župana gospoda t!u-ferja Andreja. V zadnjih dneh se o tem zelo veliko govori pri nas. Optimisti smatrajo, da se bo stvar ugodno rešila, dočim pesimisti vidijo velike zle posledice, ki bi zadele občino po odstopu g. Cuferja, ki je bil objektivno priznano dober gospodar ter previden in uvideven pred ■tojnik občine. Vreme. Pri nas vlada že več dni pravo apri-lovo vreme! Dežuje, pota so silno slaba; na vrhovih bližnjih hribov pa leži še sneg! Sokolska akademija. Jeseniško sokolsko dru-itvo bo priredilo 2. maja pestro telovadno akademijo, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. ‘Radie Ljubljana, petek, 24. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Oas, plošče, borza. 18.00 Mladinska pevska ura, poje zbor mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. 19.00 Dr. S. Lapajne: Pravice avtorjev. 19.80 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Prenos opere »Ido-meneo« z Dunaja. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota, 25. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Viktor Pirnat: I’o dalmatinskih oloikiih. 18.30 Plo-KSe. 19.00 Pavel Kunaver: O Krasu. 19.30 Ga. Orthaiber: Angleščina. 20.00 Skavtska akademija. 21.00 Harmonika solo, g. Rakuša. 22.00 Časovna napoved in poročila. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, petek, 24. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Koncert. 18.30 Novice. 20.30 Beograd. 21.00 Vokalni koncert (Marija Žatludova). 21.30 Komorna glasba. 22.30 Novice. 22.40 Plesna glasba. Zagreb, sobota, 25. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Pilošče. 13.30 Novice. 17.00 Popoldanski koncert Radio orkestra. 18.30 Novice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Opera. Beograd, petek, 24. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 15.00 Šolski Radio. 17.00 Kuhinja. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Narodne z dudo. 19.30 Nemščina. 20.00 Komedija. 20.30 Vokalni koncert. 21.00 Marija Zalttdova: Vokalni koncert. 22.30 Novice. 22.50 Radio orkester. Beograd, sobota, 25. aprila. 11.30 Plošče. 12,85 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Violinski koncert. 17.30 Radio orkester. 18.00 Sokolstvo. 19.20 Predavanje. 19.50 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. Praga, petek. 24. aprila. 10.30 Šolslai Radio. 11.00 Plošče. 12.25 Radio orkester v Brnu. 16.00 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Koncert Radio orkestra. 19.05 Sasolon (»odo). 19.55 Mozartov koncert. 22.20 Sodobna glasba. Praga, sobota, 25. aprila. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 16.80 Radio orkester v Brnu. 19.85 Koncert. 20.00 Bratislava. 22.25 Moravska Ostrava. Udeleženci na 7-tedenskem kmetijskem tečaju v Cerkljah pri Kranju, ki ga je priredilo kranjsko sresko načelstvo (kmet referat) t smislu zakona o pospeševanj« kmetijstva. Povprečna udeležba je žnagala po 132 oseb. Izzivanje oproščenih morilcev Pričetek velike razprave proti morilcem finančnega pripravnika Janko Resnika Maribor, 23. aprila. Danes ob 8'30 se je v porotni dvorani tukajšnjega okrožnega sodišča pričel velik proces firoti 41-letnemu viničarju Vincencu Bezjaku iz Sv. Marjete ob Pesnici, 29-letnemu čevljarju Francu Klemensbergerju iz Partinja, 20-letne-mu posestniškemu sinu Dominiku Jamerniku iz Vukovskega dola in 35-letnemu hlapcu Alojziju Golobu zaradi umora finančnega pripravnika Janka Resnika dne 7. septembra leta 1926 v Ceršaku ob Muri. Senat tvorijo predsednik svetnik Lenart in sodniki: dr. Zemljič, dr. Lešnik, Holšek in Ažman. Obtožnico zastopa dr. Dev. Obtožence pa trije odvetniki, in sicer dr. Šnuderl Goloba, dr. Kumpatovič Bezjaka, dr. Reisman pa Klemensbergerja in Jamernika. — Obtoženi so bili že dvakrat pred tukajšnjo poroto, danes pa stoje pred senatom. Današnji dan je senat porabil za čitanje obdolžnice in drugih spisov ter prva zaslišanja. Kako so umorili Janka Resnika Iz obtožnice je razvidno, da so obtoženi 7. septembra 1926 med 8. in 8'30 zjutraj, ko so se plazili z v Avstriji nakupljenim blagom po nekem jarku v gozdu med Špiljem in Ceršakom, srečali s finančnim pripravnikom Jankom Resnikom. Resnik jih je pozval naj se ustavijo in nameril nanje puško. Tihotapci so dvignili roke in prišli k finančnemu stražniku. Tedaj pa je Golob zagrabil stražnikovo puško in mu jo iztrgal. Klemensberger pa je navilil nanj in ga držal za usta ter ga napadel z bodalom, ki ga je snel z Resnikove puške. Tudi Bezjak ga je zabadal, Jamernik pa, ki je bil takrat šele 15 let star, ga je držal za noge, ko so ga vrgli že na tla. Resnikovo truplo so orožniki in finančni stražniki našli šele naslednjega dne ob potoku. Na glavi se mu je poznalo več udarcev s topim predmetom in cela vrsta vbodljajev na vratu, tilniku, pod pleči in na prsih. Na kraju, ki je bil daleč naokrog oškropljen s krvjo, se je poznalo, da se je bila srdita borba, ker je bil Resnik precej močan. Prvo Jamernikovo priznanje Poizvedbe so kmalu privedle na sled gori navedeni družbi. Tihotapec Bezjak se je skrival in so ga izsledili šele 22. novembra 1926. — Dognali pa so, da so vsi štirje dne 6. septembra kupovali v Špilju tihotapsko blago m šli 7. septembra zjutraj čez mejo. Dne 1. decembra 1926 so na meji ujeli Jamernik, ako jo je hotel ravno prekoračiti. Pri zaslišanju, zakaj je hotel čez mejo, se je mladenič zagovorjal tako nerodno in je utemeljeval svoj namen tako zmedeno, da so orožniki začeli natančnejše izpraševati fanta tudi o zadevi umora. Mladenič je končno priznal in orožnike peljal na mesto umora ter natanko popisal, kako so umor izvršili. Iste izj ve je ponovil tudi pred preiskovalnimi sodniki v Mariboru. Porotniki so osumljence oprostili Tako je na podlagi poizvedbe in preiskave prišlo do prve obravnave pred porotniki v juniju 1927. Ker pa je bilo treba zaslišati še nekaj novih prič, so proces odgodili. Obtoženci so skušali dokazati svoj alibi začasa okrog 11. ure, ker je komisija menila, da je bil Resnik umorjen šele pozno dopoldne. Pri ponovni porotni obravnavi v oktobru 1927 pa so si izpovedi prič tako nasprotovale, da se porotniki niso mogli prepričtai o krivdi ali nedolžnosti in so vse obtožence oprostili. Zločinci so priznali umor v 5 letih Toda še celo po preteku 5 let je ostalo ljudstvo prepričano, da so današnji obtoženci v resnici krivi. Osumljenca Bezjak in Golob sta med tem časom ljudem namigavala in celo naravnost priznala, da sta skupaj z ostalima obtožencema zares onega dne umorila finančnega stražnika Resnika in sta se baje še celo norčevala iz orožnikov in oblasti, ki jim doslej niso znale priti v okom. Povedala sta tudi, da Resnika niso umorili ob 11. dopoldne, marveč že okrog 8'30 in ne z nožem, ampak z njegovim lastnini bodalom. Zaradi tega in zaradi novih izsleditev je državno pravdništvo obnovilo proces proti vsem štirim. Za današnjo razpravo je vladalo zelo veliko zanimanje. Določeno je, da bo razprava trajala tri dni. Skoro gotovo pa se bo raztegnila še na prihodnji teden. Od doma, ker so slovenske krvi_______________________ Komaj nekaj dni je minulo, odkar smo poročali o zli usodi naših bratov ontrau meje, ki jih s kruto roko žene iz solnčne Primorske, pa smo imeli priliko zopet videti v nedeljo na Jesenicah nov in prav podoben dogodek. Zopet so prišli preko hribov od tam k nam mladi fantje, ki jim na rodni grudi ni več obstanka. Mladi fanti, telesno krepki, ne morejo zakriti svoje slovanske krvi, a na obrazu jim bereš, da so mnogo pretrpeli. Zopet ista pesem: tu smo prerojeni; kaj je svoboda, vemo sedaj 1 Ljutomer Mlekarna. G. Rajnar iz Krapja urejuje v hiši g. Verbniga lokal, v katerem bo imel mlekarno in prodajalno presnega masla. Uspela prireditev Podmladka Rdečega križa meščanske šole, ki se je vršila preteklo nedeljo v Katoliškem domu, je uspela nadvse pričakovanje. Zalivala. Podmladek Rdečega kriza na mešč. šoli se prav toplo zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način, s'prispevki, darili ali sodelovanjem pripomogli do lepega uspeha njegove dobrodelne prireditve. Tržič Ljudsko štetje je zaključeno. Tržič Šteje sedaj 8238 prebivalcev, od teh je 1419 moških in 1819 žensk. Jugo.slovanskemu državljanstvu jih pripada 3122, češkoslovaškemu 34, avstrijskemu 44, italijanskemu 25, nemškemu 6, švicarskemu 3, angleškemu 1, poljskemu 1, ruskemu 1, USA 1. Jugoslovanski narodnosti jih pripada 8157, nemški 64, madjarslri 1, poljski 1, češki 1, švicarski 1, italijanska 8, ruski 1, angleški 1. Veroiepovedanje je naslednje: r. k. 8221, pravoslavnih 9, evangelijski 6 in muslimanska 3. Obrtno nadaljevalna šola ima oib zaključku ekekurzijeid dizlet v Zagreb. Odhod iz Tržiča bo v »uboilo 2. maja, povrnejo pa se na praznik ev. Florjana. Dovoljena je znižana vožnja, tako da »e bo izleta lahko vsak udeležil. Krade ko sraka Mlad tat, ki ne ve, kdaj se bo poboljšal Sevnica, 22. aprlia. F. M., 20 let star fant, je že v svoji zgodnji mladosti prišel na slabo pot. Komaj 15 let star je bil prvikrat gost sodnih zaporov v Sevnici. Pozneje je moral delati pokoro v raznih zapornih celicah v Sevnici za svoje storjene grehe. — Pretekli teden je videl v prvem nadstropju osnovne šole v Sevnici odprto okno in je splezal po strelovodu v sobo in pobral vse, kar se je dalo spraviti skozi okno. Vrednst ukradenega blaga je dosegla lepo svoto 800 Din. Roka pravice ga je zopet kaj kmalu izsledila. V svoji stari celici se počuti zopet prav dobro, kar je pri prvem zaslišanju dokazal s tem, da je na vprašanje sodnika, kdaj se vendar že misli poboljšati, smehljaje odgovoril: »Ne vem.« Živinski in kramarski sejem v Sevnici je bila prava polomija. Kljub lepemu vremenu ni bil obisk nikoli tako slab kakor ravno to pot. Litija Lovski blagor. Zdravnik dr. Ukmar v Litiji je ustrelil krasnega divjega petelina. Ustanovitev fare. Dasiravno se nahajajo v Litiji vsi sreski in drugi uradi, pa kljub temu še nimamo svoje fare. Sjno le podružnica šmarske fare, kjer je tudi sedež dekanije. Celokupna Litija je razdeljena v tri cerkvene teritorije na šmarsko, savsko in vaško faro. Imeli smo sicer župnika g. Kralja in z njim tudi redno nedeljsko službo božjo. Sedaj pa, ko je g. župnik odšel na Uršna sela, je postalo vprašanje ustanovitve lastne fare tako nujno, da smo ga primorani čimpreje rešiti. Pokopavamo, krstimo in poročamo se v treh 2 do 3' ure oddaljenih cerkvah. V političnem pogledu smo s priključitvijo občin Hotič in Konj že mnogo na boljšem. Ustanovimo si še lastno faro, kar nam bo le v korist. Sestanek za sodelovanje v radiu. Glede zadnjega sklepa Litijanov in zastopnikov društev, ki bodo sodelovali pri nastopu: »Litija v radiu«, bo prihodnji sestanek vseh sodelavcev danes ob 20. uri v 6. razredu tukajšnje osnovne šole. Vabljeni vsi. Agrarna kriza in prehrana prebivalstva V povojni dobi, po preživetju gladovalne dobe medvojnega časa je v vseh državah opažati splošno preobrazbo prehrane prebivalstva. Prehranjevalne zahtevke, kakor tudi sestave prehrane so se skoro v vseh predelih Evrope in tudi v prekomorskih deželah predrugačile, v največ slučajih se je stanje zboljSalo. Nastopila so tako važna strukturna preobraženja, da se je reden odjem produciranih dobrin zajezdil. Ta prehranjevalna preobraženja so več ali manj lizijološke, gospodarske in tudi socijalne naravi. Sprememba ljudske prehrane je tudi eden važnih vzrokov sedanje agrarne krize, in kdor hoče resno iskati sredstev za pobijanje gospodarskih motenj, si ne sme zakrivati oči pred dejstvom. S temi vpraSanji se bodo morale ba-viti vse bodoče agrarne konference, če bodo v resnici hotele reševati agrarne pretresljaje Evrope. V resnici je sedanje situacije v veliki meri kriva ogromna razširitev in racionalizacija ameriške obdelave žitaric, vendar bi taka pomnožena produkcija ne imela tako katastrofalnih posledic, če bi se potrošnja kruha, s povečanjem Števila prebivalstva razmeruo večala in ne manjšala tako relativno, kakor tudi absolutno, kakor je to pojav skoro v vseh kulturnih državah. Danes ge potroši znatno več mesa, mesnih izdelkov, jajc, mleka, masti, predvsem pa več povrtnine in sadja, kakor pa hrane, ki je bogata na ogljikovih hidratih, predvsem kruha. Ameriško poljedelsko ministrstvo je priobčilo statistiko, v kateri se poudarja, da znaša absolutno zmanjšanje potrošnje kruha od leta 1914 do leta 1930 nič manj kakor ‘27“/o. Nasprotno trdi ta statistika, dn se je potrošnja zelenjave od leta 1915 dvignila za 26°/o. Tudi nemški statistikarji so prišli do sličnih zaključkov. Iz vsega tega je razvidno, da je kruh sicer danes še vedno važno in neobhodno potrebno živilo, da pa je izrek klasične nacijonalne ekonomije, da žitne cene diktirajo cene vsem drugim proizvodom, popolnoma zgrešen v sedanji dobi. Kakšni so vzroki, ki so povzročili to preobrazbo ljudske prehrane? Glavni vzroki so povsem mednarodnega značaja: velike spre- membe delovnega in naselitvenega načina kulturnih narodov (motorizacija delovnih procesov, zmanjšanje težkih del, porast poklicev pisarni- škega značaja, porast ženskega dela itd.). Modema tehnika zamenjuje ročno delo s strojnim, stroj odvzema človeku porabo fizičnih energij, zato se je morala temu več ali manj umskemu delu prilgoditi tudi prehrana. Od težje žitarske prehrane prehaja prebivalstvo na lažja belja-kovinasta živila. Spopolnitev mednarodnega trgovinskega prometa je to preobrazbo seveda še pospešila. Eksotični pridelki so postali dostopni tudi širšemu delu prebivalstva. Za srednjeevropske države je imela ta preobrazba dalekosežne posledice. Vse te nove dobrine je bilo treba uvažati, zato pa je bilo treba povečati tudi lasten izvoz, da se je trgovinska bilanca obdržala v ravnotežju, s povečanim izvozom pa je logično rastla tudi produkcija onih izdelkov, ki so morali kriti uvoz novih dobrin. Na drugi strani pa je vsled stalnega navala teh eksot padalo povpraševanje po onih živilih, ki so v prejšnjih dobah zadovoljevale ljudske potrebščine. Tako bo nastale poleg drugih motenj še razne perturbacije vsled preobrazbe ljudske prehrane. Vprašanje po možnostih omejitve uporabe takih živil, ki prihajajo iz inozemstva, dobiva način poleg enostranske agrarnoprotekcijoni-stične politike, še splošno narodnogospodarsko važnost. Predvsem je zavreči vse one sankcije, ki se v gotovih državah umetno vzgajajo in ki imajo reakcijonaren namen, preobrazbo ljudske prehrane uvesti zopet na stari tir, kakor se to poskuša n. pr. v Italiji, Nemčiji, Češkoslovaški in tudi v Avstriji z raznimi mlevskimi in pekovskimi predpisi. Te ukrepi niso škodljivi samo gospodarskopolitičnim stremljenjem in narodni vzgoji. Posledice takih ukrepov skrajno demoralizujoče vplivajo, ker se pač take — prepovedane dobrine — iščejo po nelegalnih po teh in so najboljše leglo verižništva. Edini izhod, ki je za naše razmere še prav posebno važen in tudi izvedljiv, je ta, da poskušamo lastno produkcijo prilagoditi zahtevkam današnje ljudske prehrane, saj nam naša bogata država z vsemi zaželjeniini kliniatičniml razmerami daje vse pogoje, da se naša agrarna produkcija preobrazi v smislu ljudske prehrane ne samo pri nas, pač pa tudi v onih deželah, kamor je naš izvoz usmerjen. Če bomo s potrebo preorijentacije v polni meri tudi dejansko računali, bomo del sedanje gospodarske krize sigurno prevalili s svojih pleč. Gospodarske vesti X Oprostitev davčnih obveiancev z 9 ali več otroci. Finančno ministrstvo je izdalo navodilo, da je prošnja za oprostitev od davka kolekovati z Din 5 —; rešitev o oprostitvi pa z Din 20~, če se prosilcu izda formalna rešitev o oprostitvi. Prosilec mora prošnji priložiti enotno potrdilo za vso svojo deco, vpoštevajoč pri tem vse rubrike matične oziroma krstne knjige. — Tako potrdilo je kolekovati po tar. post. 330 z Din 10'— za vsakega izmed prvih treh otrok; za vsakega nadaljnega otroka je potrdilo do-kolekovati z Din 5'—. To potrdilo ima izdati pristojni župnik (vodja matice), in mora v potrdilu posebej poudariti, da je prosilec istočasno imel 9 živih otrok (oziroma še več). — Ce bi bilo nemogoče, da bi tako potrdilo izdal župni urad (nadležni sveštenik), je potrdilo za-htevati od občinskega urada. Tudi občinsko potrdilo mora izrečno izjavljati, da je prosilec istočasno imel 9 živih otrok. Iz navodila ni posneti, ali naj tako potrdilo izda občinski urad (opštinski sud) prebivalne ali domovne občine. Ker mora vsaka občna voditi občinsko matico tja pristojnih ljudi, bi bilo v teoriji pravilno, da izda tako potrdilo urad domovne občine. Ker pa živi zelo mnogo ljudi izven svojih domovnih občin, je občinska matica po brezbrižnosti ljudi vedno pomanjkljiva, zlasti niso vpisani otroci, ki so se rodili izven domovne občine, niti ne poročitve izven domovne občine. Pa tudi v občini prebivanja ljudje skoro nikdar ne naznanjajo občini radi evidence prirastkov svoje rodbine, smrti in niti ne, če so se oženili. — V interesu vsakogar je, da take primere sproti nuananja, v Ljubljani mestnemu popisovalnemu uradu. X Carinjenje vreč in omotov. Da bi se odstranile neke nepravilnosti pri carinjenju vreč in omotov pri uvozu in izvozu, je ministrstvo *a finance, oddelek za carine, izdalo navodila vsem carinskim oblastem. 1. da ne sprejmejo v delo uvoznih deklaracij za uporabljene vreče, ki so označene kot povratne, ako poleg take prijave ni predložena tudi deklaracija o skupni teži, tarifni postavki, povprečni teži po-edinih vreč ter njihovem številu in vrsti; 2. da ne sprejmejo v delo izvoznih deklaracij, po katerih se prijavljajo vreče za izvoz kot povratne, ako s temi deklaracijami niso predloženi podatki o številu in vrsti vreč, o njihovem stanju in skupni teži pošiljk. X Konkurenca amer. žita. List »Newyork Times« je prinesel vest, da bodo Združene države vrgle na evropski trg 275 milijonov bušelnov žita (1 bušel ima 27-21 kg). Vest je vzbudila na ameriškem žitnem trgu veliko senzacijo. Pozneje so jo sicer demantirali. Vendar je imela na žitni trg v Liverpoolu velik vpliv. X Prepoved uvoza konj v Avstrijo. Veterinarski oddelek kmet. ministrstva je dobil obvestilo, da je av. zvezno ministrstvo za kmetijstvo da je avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo prepovedalo uvoz kopitarjev is nekaterih sre-eov Jugoslavije. Prepoved uvoza kopitarjev velja za te-Ie sreze: Alibuuar, Bačka Topola, Haiku 1’alanka, Bela Crkva, Bjelina, BrSto, Brod. Djakovo, Ilok, Jaša Tomič, Kovačiča, Kovin. Novi Bečej, Nova Kaniža, Od žad, Osijek, Pančevo, Seat a, &id, Stari Bečej, Stara Pa*ova, Subotica, Titel, Veliki Beflkerek, Velika Kikinda, Vmkovoi, Vukovar, Zablak, Županja. Prepoved velja od 20. aprila. Agitirajte za Jugoslovana! Borzna poročila dne 23. aprila 1931. Deviina triiSča Ljubljana, 23. aprila. Amsterdam 22-85, Berlin 13-5275—13-5575, Bruselj 7 9058, Budimpešta 9-9157, Curih 1093-80-1096-80, Dunaj 7'9957, London 276-37, Newyork 56-645-56-845, Pariz 221-35—223-35, Praga 168-168-80, Trst 297'65 do 297-80. Zagreb, 23. aprila. Amsterdam 22-82—22-88, Dunaj 79807-801-07, Berlin 13-5275-13-5575, Bruselj 790 78 bi.. Budimpešta 990 07—993 07, London 275-97—276-77, Milan 296 70—298 70, Newyork ček 56-645—56"845, Pariz 221"35 do 223-35, Praga 168— do 168-80, Curih 1093-80 do 1096-80. Dunaj, 23. aprila. Amsterdam 285-68, Atene 9"215, Beograd 12"50H7. Berlin 169-35, Bruselj 98-86, Budimpešta 123-98, Bukarešta 4-23, London 34'6663, Madrid 71, Milan 37*235, Newyork 71110, Pariz 2781, Praga 21-055, Sofija 5-1575, Stockholm 190'40, Kopenhagen 190-05, Varšava 79-64, Zuric.h 13695. Curih, 23. aprila. Beograd 91310, Pariz 20-30, London 25-2312, Newyork 51905, Bruselj 72-1712, Milan 271875, Madrid 51-4025, Amsterdam 208-45, Berlin 123-63, Dunaj 72-98, Sofija 3-76, Praga 15-3712, Varšava 58-20, Budimpešta 90-51. Vrednostni ppairji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 23. aprila. Državni papirji: 7% inv. pos. 88-50—89, voj. škoda ar. 425 50—426 (424, 424-50, 425-50), kasa 425—426 (424-50), april 425—426 (424-50), maj, junij 425—426 (424-75), julij, avgust 425-50—426, december 425—426, 4% agr. obv. 51-50-52 25, 7% Bler. 83-25 do 83-37 (83, 83-50), 8% Bler. 93-95. 7% pos. hip. banke 84-25—85, Beglušlce obv. 67-75—68-25 (68-50), uit. maj 68-68-50 (68). Banke: Hrvat-ska 50—60, Praštediona 925—927, Union 174 do 176, Jugo 74—76, Ljublj. kred. 120 d.. Srbska 186—189, Narodna banka 7850—7875. Industrije: Sečerana Osijek 293—300, Trboveljska 312 do 315, Slavonija 200 d., Vevče 128 d. Beograd, 23. aprila. 7% inv. pos. 88—89, 7% Blaire 83-83-50, 8% Blaire 93'75-94, 7% pos. hip. b. 84-375-84-50, 4% agr. obv. 51—52, 6% begi. obv. 68—68-50. vojna škoda 424—425-30, uit. junija 425"50—426, Narodna banka 7800 do 7880. 3» Dunaj, 23. aprila. Bankverein 1605, Kreditni zavod 45-50, Dunav-Sava-Adria 14, Prioritete 88-50. Trbovlje 8820. Notacija naših državnik papirjev v inozemstvu London, 23. aprila. 7% Blaire 82—83*125. Newjork, 23. aprila. 8% Blaire 91-875—92-875 7% Blaire 82-375—83, 7% pos. drž. hip. banke 82—83. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, promet 2 vagona pšenice. Novi Sad, 23. aprila. Vse neizpretnenjeno. — Promet: pšenica 38 vagonov, koruza 18 vagonov, moka 9 vagonov. Tendenca neizpremenje-na. Budimpešta, 23. aprila. Tendenca slabša. Promet miren. Pšenica: maj 15-64—15’75 (15-70 do 15-71), junij 15-75-1586 (15-76-15-77). - Rž: maj 13-70—14-— (13'70—13-75). Koruza: maj 13-85—13-55 (13-45-13-56), julij 13-70-1386 (13-76—13-78), avgust 14-05, trans, maj 10-65 do 10-80 (10-68-10-72), julij obrač. teč. 1090. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno slaba, promet 2 vagona desk. Sp GPt Prvi športni dan v Zagorju. Mladi S. K. Zagorje bo priredil v nedeljo 3. maja športni dan, kjer bodo nastopile vse njegove sekcije. Zjutraj bo štafetni tek za Inž. Loskotov pokal in dlstančnl tek skozi Zagorje. Štafetna proga je dolga 2150 ln se deli na pet delov po 300, 350, 400, 800 in tristo metrov. Dlstančnl tek se bo vrSil na 1 km dolgi progi. Pravico do starta Imajo vsi člani klubov Trboveljskega medklubskega odbora. Nagrade za zmagovalno petorlco so kolajne, za klub pa prehodni inž. Loskotov pokal, ki preide v stalno posest kluba po trikratni zaporedni, oziroma petkratni zmagi v presledkih. Pri distančnem teku se nagrade prva tri mesta s spominskimi kolajnami. Istočasno se bodo vršile velike kolesarske dirke in sicer bo tekmovala glavna skupina na progi Zagorje, Trojane, Krašnja, Domžale in obratno v dolgosti 78 km. Skupina junlorjev Zagorje, Trojane, Blagovica, Krašnja ln obratno v dolgosti 52 km. Start je ob 9’30 ln 9'45. Prvi trije dobijo častne kolajne. Prijave je poslati do 28. t. m. predsedniku kluba g. Lavo-slavu Mmuhu. Dopoldne se bo odigrala nogometna tekma med domačo rezervo in rezervo še neizbranega kluba. — Popoldne bo tekma zagorskih olboy. Vsekakor bo ta nastop prava senzacija. Za tem bo Igralo prvo moštvo, večer pa bo v Sokolskem domu družabni večer. Spored športnega dne S. K. Zagorja dne 3. maja. Dopoldne: Kolesarske dirke: I. Skupina start ob 9'30 Proga Zagorje—Domžale—Zagorje 87 km. — IX. .Juniorji: Start ob 9'45. Proga Zagorje— Krašnja—Zagorje 52 km. Nagrade: Prvi trije obeh skupin prejmejo častne kolajne. Nogometna tekma: Ob 10. uri rezerva. Štafetni tek: Start 10'30. Proga: 300 krat 350 krat 400 krat 800 krat 300. Nagrade: Zmagovalna petorica častne kolajne, klub dobi »Ing. Loskotov prehodni pokal«, ki preide v stalno posest po trikratni oziroma petkratni zmagi v presledkih. Distančnl tek: Start ob 10 45. Proga 1000 m. Nagrade: Prva tri mesta s spominskimi kolajnami. Popoldne: Nogometne tekme: Predigra: Ob 2 url: Old-boy I. : Oldboy II. Ob 13. uri glavna nogometna tekma. Ob 17. uri prijateljski sestanek vseh športnikov. Odbor. Razpis. Športni klub »Bratstvo« na Jesenicah razpisuje za nedeljo, dne 26. t. m. veliko medklubsko dirko na progi, dolgi približno 40 km ln sicer Jesenice — križišče Lesce in nazaj. Start: Ob 13'30 pred glavno pisarno KID na Jesenicah. Cilj: Pred glavno pisarno, kakor start. Proga: Jesenice — Žirovnica — križišče pri Lescah in obratno. Nagrade: Prvi trije obeh skupin prejmejo lepe kolajne. Tekmuje se v dveh skupinah, in sicer I. skupfna — seniorji, II. skupina — Juniorji. — Za obe skupini je določena ena in ista proga. Splošna določila: 1. Dirka se po pravilniku Koturaškega Sa-veza kraljevine Jugoslavije. 2. Dirka je odprta za vse v Koturaškem Sa-vezu včlanjene klube. 3. Razpored startov Je najtočnejše upoštevati. 4. Odredbam vodstva dirke se je najstrožje pokoriti. 5. Vsak dirkač se mora strogo ravnati po cestno policijskih predpisih, kolo mora biti opremljeno z zvoncem ln dobro rabljlvo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škode, katere povzroče dirkači med dirko. Vsi dirkači vozijo na lastno odgovornost. 6. Prijave sprejema Športni klub »Bratstvo«, Jesenice, Gorejsko do 26. t. m. do 12. ure opoldne. Razglasitev rezultatov je ob 16. istega dne v »Kazini« na Jesenicah. Občni zbor S. K. Bled. Redni občni zbor S. K. Bled bo v nedeljo, dne 26. aprila ob 15. v stranski dvorani Sokolskega doma z običajnim dnevnim redom. Pozivamo članstvo, da se občnega zbora sigurno udeleži ter s tem dokaže, da ga delo kluba interesira. Vabljeni tudi nečlani. S. K. Ilirija (lahkoatletska, sekcija): Drevi ob 20"30 bo v kavarni »Evropa« sestanek, kt se ga naj udeležijo sledeči gg.: prof. Čop, dr. Kuhelj, Kosec, Pevalek, Balte .sar. Gnidovec, Oblak, Mahkovec, Smerzu. Tajnik. Makulaiurni papir se po ceni proda Na razpolago večja koSična Naslov v upravi Trsi je za strope naročajte le pri domafii tvomici, katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega ntaierijala in prodaja najceneje los- R. PUH, Ljubljana, GraJaška 22 Telefon 2518 1058 Tovarniška zaloga dvokoles in šivalnih strojev ter vseh nadomestnih delov in pneu vatlke pri tvrdk* ^ai>t Snunig. Ljubljana Pražakova ulica St. 2 — nasproti Gospodarske zveze ob Dunajski- cesti Specijalna mehanttna delavnica 1106 Telelon 2059 Premog /\ suha drva PagatnlL, Bohaiifcva ulit a S Zaslužek nudj uprava »Jugoslovana« marljivim in poštenim prodajalcem časopisa. Zglasiti «e med 8. in 10. uro v upravi Ljubljana, Gra-dižče 4. Hi Zimi prekrasni ljubavni roman. Con« Din 30’—, v platuu vezan 35-—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev. 4 Nogavice, roka* vice, volna in bomba! 461 tijoenej* (n v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana. Židovska ■lica in Start trg Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je dne 22. aprila 1.1. ob 17. uri preminula naša mama, tašča, sestra, stara mama itd. gospa Ana Rotar vdova po posestniku, trgovcu, gostilničarju i. t. J. Pogreb drage pokojnice se vrši v petek, dne 24. aprila 1.1* ob 15. uri iz hiše žalosti v Hrastniku na pokopališče v Trbovlje* Hrastnik, Prevalje, Banja Luka, Maribor, Cleveland, Ljubljana, Sušak, Litija, Bled, Radovljica, dne 23. aprila 1931. Žalujoči ostali