Tečaj XIV. List 91 gospodarske, obertnijske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v sredo 12. novembra 1856 Preskušnja ucencev kmetijskih sol. bi tudi velik razloček ki je rued « • danjim in k rn 6. dan t. m. od zjutraj do terde v • je bila očitna pre- leta v Ljub ucenci kmetijskih sol zatega voljo, da so učenci 1 skusnja krajnskih kmetijskih 1 ljubljansk 9 se jim vsi nauki, ki so p o d lag drugim, prav po solskem redu razlagajo in vednosti uče, v mokriške. Izpraševanju so se podvergli iz 1. leta trije kterih vseh se tudi najizverstniši kmetovavec ne znajde in ucenci, namrec J Tom iz Zagorja, iz Leskovca , in Vid em sek iz 2. leta tudi trije: Hof cev F Doba, Marmoljev Andrej iz Jasna in pa V iz Ternovega Mirne in Radelj S i m F tudi znajti ne more. Kap iz in Radelj sta letos že po v » » : v Aloj Kerta novi osnovi doveršila kmetijsko solo, in če se ozremo na F to, kako sta preskušnjo prestala in kakošne spričala sojima i F gosp iz grof Auersperg dali, si zamoremo zvesti biti da sta v stanu, za delovodja v kakoršno koli kmetijo stopiti iz 3. leta pa Kapi ov Janez iz spodnje Brezove. Preskušnja ali v službo ali na svoje. Prav so tedaj sklenili preskušnjo je bila vpričo predsednika c. k. kmetijske družbe gosp. Fid. gosp. predsednik c. k. kmetijske družbe s temi besedami Terp in pa gosp prof. K o n š e k a, začasnega učitelja da so ucencem rekli, da naj boj 9 visoki vladi hvaležni ki kmetijstva na ljublj. gimnazii, ki ga je c. k. dezelno po- jim je pripomočke dala, da so se zamogli toliko koristnega « i # V • a 1_____!______• ^ _ _ _ 1 ^ 1 ^ ^ ^ ^t^^UKrv V • 4 • • * . • a Jh . - __%j _ t ^ glavarstvo za izpraševanjskega komisarja poslalo i domoljubov je prišlo poslušat, kako se boje Izpraševani so bili dopoldne ucenci 1 kmetijske učilnice) ti j ske kemije, leta iz toroznanst iz t U ? iz nekoliko obnašali iz ljublj in kme-anstvs naučiti in si po ti poti k boljšemu koščiku kruha pomagati ako bojo to, kar vedó, dobro obraćali, pa tudi s čednim in lepim obnašanjem si zaupanje pri ljudéh ohranili. ega r djorej tlinj y ki kmetovavec poznati mora iz in eJ murb in cev in pa iz rej dom svi lni h (židnih) cer v i živine; izpraševali so iz per Gospodarski pomenki. • (Konec.) Dosti menda smo spričali vrednost svinskega gnoja, da vih treh véd gosp. fajm. Za lok > iz drugih treh gosp. po vsem tem smémo V • Andrej Fleišm iz poslednjega nauka pa dr. BI w semtertje je tudi košno vprašanje zastavil 9 ki gosp. kom ka bolj 1. « k P • V 1 klaj « J k gnoj kakor kravj 9 N rečemo » da bi se ne bil tù 2. p v • v dit b t ft marsikterem in tam kteri izpraševanec kaj spodtaknil, vendar sploh so gospodarju vec dobička donašati kak vsi tako odgovarjali na marsiktere težavne vprašanja in n o r e j a ; v • • zi v 1 tudi v sadjoreji so opravili jim določene vertnarske delà 3. v c a s i h b tegnila prešičja reja zemljišem • v tako, da sta jim gosp cesarski komisar in druzbini pred Popoldne so bolj tekniti kak e j a goved S tem, mislimo, smo opomnili gospodarje, da je svinski sednik očitno razodela svojo zadovoljnost prišli na versto učenci 2. in 3. leta iz kmetijske učilnice gnoj veliko vreden , kako in kdaj • ~ ě m m, . . . . . _ . gosp. grofa Auersperga gospodarjem samim v Mokricah, ktere učilnice uči- gre sedaj prevdariti: kdaj bi utegnilo bolj biti da bi si telj je grofov tajnik gosp. Pesk letne učence gosp. Peške iz i skega kmetijstv '. Izpraševal je nogih razdelkov drug vec presicev redili, in in kdaj bi utegnila reja prešičja V . • vecji dobiček donašati kakor goveja m eJ gosp fajm. Z k iz t in orej e, djorej gosp. Fleišm iz t v • Na vse te vprašanja bo vedel vsak gospodar po okolj ih svojega kraja naj bolje odgovoriti. Po naših mi iz ravno teh véd so bili izpra- slih bi se reja prešičev posebno tam dobro splačevala 9 ševani tudi učenci 3. leta pa še nekoliko iz or ft jzd niso vecje mesta in fabrike blizo i m ploh tam, kjer se t 9 semtertje je tudi cesarski gosp. komisar kaj po- mleko in kar se iz njega naredi, ne dá dobro v dnar spra V _ v - . « V« __1__1____ A 1 • A 1 • • • ■ . • 1 V prašal. Tudi vseh teh pet ucencev je odgovarjalo, izvzemsi viti, kakor tudi tam imajo kmetovavci malo senožet kako malo spodtiko , prav dobro, in Kaplan in H o fer ali polja za deteljo; v takih krajih je težava z govejo rejo sta rajtala gospodarske račune tako gladko, da so bili po- in je tudi draga, ako se mora klaja kupovati hvalj svojo kakor uni iz 1 leta Učenci 1. leta so b mnogoterih t koristnih za položili živin- Mleko pa tudi sirovo maslo je težavno dolgo dobro ohraniti in pa semtertje prevaževati. Veliko so si Angleži sko klajo, malovrednih in slabih ali celó strupenih, pa tudi pa Francozi že v tem prizadevali, pa še niso nič pravega zdravilnih Po pelje va nj gosp vsak učenec 1. leta napraviti tako Fl a b • v lep si mora posušenih najdli. Vseh teh težav ni s svinskim m rastlin, ktera ne poma le i da • V Tudi je zmiraj razloček med svinskim in govejim me-dobro v som v ceni, in sploh ima boljo ceno svinsko meso memo pameti ohrani, temuč mu je tudi lepa pripomoć, ako bi mu govejega , ako zraven pomislimo se to, da se da svinsko utegnilo kdaj treba biti kakošno koristno ali strupen lino poznati , ki mu je čez več let morebiti rast V ze iz gla všla. Učenci mokriške učilnice pa so přinesli eboj dnevnik, v kterega so zapisovali, kaj so čez leto delali in se učili. meso lahko suho v dnar spraviti. Ce pomislimo še dalje, kako silno rodovitna je svi kako hitro prešič raste in se spita, bomo pač še bolj spoznali vrednost prešičje reje. Na zadnje pa še nekaj, kar je tudi vredno, da se do nj a V • Ker bi utegnil kdo reci da morebiti preradi vse hva- bro pomisli. Pravijo, da prešič vzame z vsem za dobro in limo preskušnje in da bi se sami prepi bi bilo pač želeti, da bi prišlo več ljudi poslušat te da vse pojé, kar koli se mu dá. In res je to, da prešič ní 9 • V 9 kako in kaj. Vidili zbircen in ne koclj Njegov rivec ima nek poseben ob Si*4 cutek, da, tako rekoč, kemijsko razločuje, kaj je prebav-ljivo kaj pa ne. Kakor hitro prasè s svojim riveom zasledi, da je kakošna stvar prebavljiva, seže po nji in jo po-žré, naj bo po duhu ali okusu se tako gnjusna ali sicer očém neprijetna. Pogostorna se tedaj vidi, da prešič tudi po človeškem blatu rije in pridno iz njega zbira, kar ima se kaj tecnega in redivnega v sebi, — in se več: celó po lastnem blatu rije in če je ktera trohica kakošne redivne iu prebavljive stvari v njem, jo povžije brez ozira na okus in duh. . ; . . - Iz vsega tega je očitna velika koristnost prešičje reje. Ogled po svetu. Poljodelstvo v Egiptu. Egipt je vsakemu naših bravcov bolj ali manj znana dežela, in naj prostejši bra vec, če drugega ne vé, saj vé to , kar mu je znano iz zgodb sv. pisma od egiptovskega Jožefa in njegovih bratov, od kralja Faraona itd. Novi časnik „Der Isthmus von Suez" zapopada popis poljodelstva v Egiptu, ki ga je spisal Mongel-Bej, eden visjih inže-nirjev kralja-uamcstnika egipcanskega, in iz kterega se nam je vredno zdelo posneti poglavitniše reci, ker vémo, da vsak omikan člověk rad vé kaj in kako je drugod po svetu. Od nekdaj slovi dežela Egipčanov za eno naj rodo-vitniših dežel na svetu; ta rodovitnost ji pa izvira edino Ie po tisti veliki vse oživljajoči žili, ki se vleče skozi celo deželo od enega konca do druzega in je znana pod imenom reke N i 1. Reka N i 1 stori vse ; le v tem je razloček, da se po legi dežele obnašajo Nilove povodinji v z g orli i em Egiptu drugač kakor v do Injem. Tudi v tem je razloček, ki ga delà Nil, da celo leto razdeluje v dvé dôbi; ena doba ali pervi letinski čas je tisti, berž po po-vodnji, ko se je Nil čez polje razlil in na polji popustil rodovitno mlakužo, — druga dôba ali drugi letinski čas pa je tisti pred povodiujo, ko morajo ljudjé Nilovo vodo sami napeljevati na polje in ž njo gnojiti. V zgornjem Egiptu obdelujejo polje skor le po póvodnji in še popolnoma tako, kakor so ga obdelovali v starodavnih časih. Od pervega katarakta blizo doli do Kaire je Nilova dolina križem prekopana in zaježena in razdeljena v veliko sila obširnih jašk, v ktere po kanalih vodo spušajo , kadar začenja Nil rasti. Kadar je preteklo 14 dni, včasih tudi 5 tednov, spusté vodo, ko je Nil spet padel, spet po teh kanalih nazaj : mlakuža (blato) ostane in černa perst je sedaj globoko přemočena. Blato Nilovo je zlo tičniku guano podobno, zakaj dežnica poplahne neizmerne tište kraje, kjer ee pasejo živinske cede, kjer prebiva divja zverina in brez-stevilo veliko tičev; vse te ognjuske pobere voda, jih prinese v Nil, po njem pa se razdelé po celi deželi. Kadar je voda odtekla in zemlja še blatna, jo obsejejo brez vse druge priprave; ko so seme vsejali, vprežejo dva vola v valjar in ju ženo čez posetev. S tem je vse oprav-ljeno. Poljodelcu ni sedaj nič več mar za polje njegovo; v 3 do 4 mescih žito izpuli iz zemlje, ga dene pod voz, v kterega je le en vol vprežen in ki ima kakih 12 železnih okroglih sekir, ktere slamo režejo in ob enem mlatijo. Da izmlateno žito prevejejo , mečejo vse proti vetru. Tako si pridelajo sila veliko žita brez oranja, brez delà in brez drugega gnoja razun tistega, ki ga jim je Nil prinese!. V zgornjem Egiptu pridelujejo večidel le pšenico, ječmen in bob; le sem ter tje seje kdo lan , koruzo in grah. Vse kar ima člověk pri tem opraviti, je, da seje in bogato žanje, vse drugo stori s o 1 n c e in pa N i 1 ; ni se tedaj čuditi, da so stari nepodučeni Egipćani solncu in Nilu božjo čast skazovali. Jarinih sadežev , to je tistih , ki jih sejejo poleti takrat, kadar je zemlja suha, pridelujejo malo v zgornjem Egiptu, ker takrat je treba umetno močiti polje , za tako močenje pa nimajo pripravnih mašin in bi tudi težavno bilo, ker je polje precej višje kakor je struga Nilova. Jariui sadeži se delijo tù v 2. versti: eni so taki, ki ostanejo celo leto na polji, eni pa taki, ki jih sejejo med dvéma zimskima; v pervo spada cuker, indigo in bombaž, v drugo turšica, že-fran itd. Pervim morajo sami gnojiti, gnojé jim z golob-jekom , zato imajo v zgornjem Egiptu samo zatega voljo brez števila veliko golobnjakov. Nobena dežela ni za cuker tako pripravna kakor je Egipt. Podajmo se sedaj v spodnji Egipt; tù obdelujejo zemljo vse drugač. Pozimi sejejo pšenico, ječmen, bob, koruzo, lan. deteljo, grah, poleti rajž, bombaž, indigo, cuker, koruzo, nemsko deteljo (lucerno) in sočivje; krompirja pridelajo veliko; v nekterih krajih se nahajajo tudi murbe in sadne drevesa, Doljni Egipt je skor takega podnebja kakor je južna Evropa, zato je pripraven za marsiktere sadeže. Naj večji mraz ima tam vendar še 6 do 7 stopinj gorkote nad ničlo, naj vecja vročina pa znaša 50 stopinj, srednja toplota je 23 stop. Obdelujejo zemljo z roko in orodjem, z gnojem in močenjem; zemlja je rodovitna in posebuo za jarino ugodna. Národně prišlo vice iz Liburnije. Nabral v Istri Jak. Volcić. Ki nima sreče, neka ne gré na ribu. Recimo malo, pa pravo. Rekla sova senici, debeloglava! Ki gré u malin, se omuči. Ne delà se plašč samo za jedau daž. Mladih ne sudi (prenaglo), mertve budi (poštuj). Kadi laž obedva , ne večera. v 7 Cisto kako da bi golubi zbrali. Pazi ! dušu pežiš. (Ako bi ki hotel pri vagi goljufati.) Zima ima gladne zubi. Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Affolda ali dolenske straní Ogerskega 1. novembra. — Alfo Id se med Donavo in med ogerskimi in er-deljskimi gorami razprostira ter čez 800 štirj. milj meri. Ta ravnina je v 14 županij (komitatov) razdeljena ter deloma pod oblast deželnih vlad v Buda-Peštu in Vélikem Varadinu. deloma pa k serbski Vojvodini in deželni vladi v Kašave spada. 1 1 ! Na Alfold-u so terdi Madžari domá, zakaj oni že od nekdaj niso radi po hribih lazili, pa se tudi še dandanašnji le ravnega deržé. Dasiravno v tej ravnini žita in merve obilno raste, in tudi terta veliko dobrega vina rodi, vendar ljudém tega manjka, česar sleherni clovek vsaki dan v obilni meri potřebuje, — bistra vodica namreč jim nikjer po čelem širokém prostoru ne izvira, le z mehko , kalno vodo si morajo kuhati in prati, in kadar sladka vinska kapljica poteče in za pálenko ni cvenka v žepu, si morajo celó žejo z mlakužno vodo gasiti. — V teh krajih je oger-ska mer z li ca (čomor) prav domá. Naj ob krátkém po-vém, kako čudno skušali so to bolezen pred nekterimi leti odpravljati in kako jo odpravljajo sem ter tje še sedaj. Merzličnik, ako je potožil, da ga med pleči rnrazi, se je na trebuh vlegel in roke križem na persi položil, potem ga je kak krepek niožak za podpazduho od tal vzdignilin kot ko-delo rétal, da se je moglo vse po njem prekucniti; včasih so pa takega bolnika na pogernjene tla na trebuh položili, potlej mu je pa kak otročaj z bosimi nogami po herbtu co-kljal ; če huje so kostí pri tej priložnosti pokale, toliko go-toviši so pričujoči bolniku zdravje obećali. — Menim, da imajo sedaj bolj pametne zdravila zoper merzlico, ker sedaj ima vsaki kraj svojega okrajnega zdravnika, ako ga ljudje hočejo le poslušati in ubogati. Kadar si kdo pri pojedinah preveč želodec naloži, ali če se preveč vinca naserka, da mu prav po glavi zvon/, se zjutraj teše mesenih klobas in drobno zrezane slanine (špeha ) na redkem kislem želji kar nar več more najé in pa sopet vína napije; potem nek vse težave kmali preidejo; — ali 365 je res ali ne, tega ne vém, pa tudi skušati sam ne mislim. Veselo je viditi in slišati, kako se ljudjé po nogradih su Je pravo ,,klin s klinom ćejo, vriskajo, popevajo, streljajo, in kadar se mračiti Po močirnih krajih te ravnine se ob lepih poletnih ju- v vsakem nogradu zakurijo, kakor da bi kres žgali y trih dostikrat cele vasi in mesta d y ako se jim pa norejci pa letos tudi niso zastonj dobre volje, ker Vi terta jim clovek bližati začne, in že misli zdaj zdaj do njih dospeti, mu spred oči zginejo, da sam ne vé kam in kako. Madžari te čudne prikazni „délibáb" imenujejo. V zadnji ogerski vojski (leta 1848 in 1849) so se nek cele bojne trume v takih močirjih prikazovale in vojskovodjem prazno je tako bogato obrodila, da že zdavnej ne tako, in ker je bilo vreme zadnjih 14 dní vedno lepo, se tudi prav dobrih vin nadjaj grojzdne jagode so tako sladké, da se člověku, ki jih je posebno černe zobal, usta sprijemajo Terte so pa zlo namešane; po mnogih nogradih se nar skerb delale. Madžari v te natorne prikazni nobenih žlahneje burgundské sadike nahajajo vraž ne stavijo, dasiravno so v nekterih rečéh grozno bab- obdelani so pa gradi malokje tako, kakor bi imeli biti, ker se ljudjé pre joverni. Naj na priliko omenim neke zlo navadne vraže, več na dobri svet zanašajo ; zatoraj jim pa tudi nektere leta po kteri verjamejo, da je v vsakem letu 42 dní, ob kterih se vse nesreće na svetu godé h V vsakem vmoreja mocno spodletí Vinski kupci po letošnjem pri délku mocno poprašujejo, ali cena se jim mescu je po ti vraži nekaj nesrecnih dni, in sicer mesca za vedro terjajo 8 gold januarja 6., 11., 12., IT. in 18. dan, februarja 8., 16. in predraga zdí, ker ne vém, da bi jim ta kup 17. dan, marca 1., 3., 12 i 15., 17. in 18. dan, maja 8., 13. in 15. dan 17. in 18. dan, junija 1 17. dan y julija 1., 5., 6. in 7. dan, augusta 3., 17. in aprila 1., 3. , in 18. obveljal, ker je bila vinska letina zlo bogata. — Po Véliko Varadinski okolici so 13. dan p leto gosposka čas m odloci, kdaj tergati začeli ; vsako : po- se smé obiranje začeti dan, septembra 1 y 2 3. in 30. dan, oktobra 15. in 17. dan, da kmali vince v hram dobi zneje je pa slehernemu pripušeno, toda se vsak podviza y novembra 1., 7. in 11. dan, decembra 1., 7. in 11. dan Da si ljudjé za novo vino Vse nadloge * ktere so od začetka sveta noter do re posode spraznijo, je od s v. Mih do kem pripuseno svoje vino točiti ; ta čas bi oštirji V S ta senja človeški rod zadele y mislij babj y so se nek te dní prigodile: namreč greh pervih starišev v raji y smert nedolžnega Abelj na, vesvolj potop, razdjanje mest Sodomě kisati svoje kercme brez vse škode smeli zapreti, ker ob tem času nikomur na misel ne pride, žeiodec s kerčmarsko mešanco V n. in Gomoře itd. To vražo so berž ko ne Nemci na Oger Iz Postojite 8. novembra. Danes popoldne smo ob y skem zatrosili, ker se pri Nemcih posebno pogostoma na- nazočosti dvornega svetovavca gosp. grofa Hohenwart-a haja. — Druga vraža, ktero so pa Madžari menda po Slo- kteri je za prihod Nju Veličanstev olepšanje sloveče naše vanih posneli, je pa ta, da ob hudem vremenu oblakom zvo- jame v svoje lastno vodstvo vzel, přehodili veličanski pod- _ ^ _ M mv * m m â * • V • i 1 # » -- — - - ^ — nijo Čudno pa je, da se Madžari niso od tukajsnihSlo- zemeljski svet; přehodili smo čez 4000 sežnjev velik pro vanov in Nemcev navadili cerkvenih sejmov (Kirchtag) ob- stor z vsemi novimi napravami, in ogledali mesta, ki so hajati posebuo ^ » • V» •• v — •• • —— V.---------O ✓ ^ w w m « W ^ w »a vr W m mmm m u vt ■ Ml ¥ 1111 y m mm V ^ IVU M I A 111 \J K? tM J il A KJ Vf oljo tega, ker se ob teh sejmih dobro jé določene za posebne ozaljšave. Reči moremo , da vse od in pije, in navadno tudi pleše, kar je Madžarom sploh drago, malega do velikega je tak skerbno in dobro določeno Kako Madžari ples ljubijo, se ob času tergatve vsak lahko prepriča ; y da ne bo pozabil nikoli, kdor bo tisti dan v jami! Ne moremo celi božji dan se okrog terte pripogujejo, grojzdje se že sedaj spušati v popis mnogih naprav, ktere bo raz v kadí nosijo, eni pa v eno mero po kadeh skačejo, da se zeló od njih kadi; — človek bi misiil, da komaj večera c kajo, da bi se k počitku podali. Mraku res komaj priča h ■ ^HiÉm v... ^taM svitljevalo 12 centov Milinih sveč in 5000 lampic; le pre klicati moramo, kar so „Novice" pred nekimi tedni oznanile y namrec, da pride iz Dunaja lepotičar. To ni res, ampak kuj toda ne zavolj tega y več se zvečer še le njih veliko delo pricne , navadno ciganska godba v nograde pride, in kadar gosli zaškripljejo, vsi pričujoči vertoglavi skačejo, da človek ne ali v. 7 • --------1--r------------—j — • V) da bi se delà spocili, mar- pod nadzorništvom gosp. Arko-ta, c. k. okrajnega ad k V V ® fl _ _ . _ _____A đk mm A y*.___ ker zvecer junkta, kterega je gosp mestnika tii izvolil, so y grof Hohenwart za svojega na storili vse to domaći gospodje in ženirji tukajšne železnice in tukajšnega c. k. okrajnega jim je grojzdje glave zmešalo, kterega so se čez staviteljskega ureda, ki so vse delà razdelili v 7 oddelkov dan do gerla nazobali, ali jim palenka po glavi roji, ktero in prevzeli vsak svoj oddelek. Zato hvala komur hvala gré! Iz Tersta piše „Triest. Zeit." 10. dan t. m. sledeče: so za večerjo povžili yv Stari in mladi, možki in ženske vse se suče, vse skače, kakor da bi bilo vse na skerp yy Preteklo noč, 15 minut céh daje po enajstih, je bil tukaj močen po Opornniti pa moram, da se Valahi v tej reci ne tres, ki je terpel nekoliko sekund in je ljudi iz spanja od Madžarov osramotiti, samo da imajo tudi Valahi zbudil. Ne pred potresom pa tudi ne po potresu se niso svoj narodni ple pri kterem se mor se huj 3 vertiti m skakati, kakor pri „čardašu" (ogerskem národnem plesu). To zapazili na zrakomeru kakošni posebni premeni. Iz Ljubljane. V nedeljo ponoći—kmali potem je poli veselje do plesu pa vinogradniki kaj dobro umejo v svoj dvanajstih bila — je bil velik strah v Ljubljani: dvakrat prid bračati, ker celi dan pri kadéh, v kterih se grojzdje zaporedoma se je močno stresla smo se plahi tlači, jo godci ribajo , da delo bolje od rok (nog) gré, ker se zbudili iz spanja. Le od dveh dimnikov vemo, da sta se zemlja, da tako • V delavci veliko manj utrudijo, in z večjim poderla, tam pa tam na več krajih pa je se zid razpočil; ijem sode s sladko kapljo polnijo. Plesi drugih narodov bi večje nesreće nas je Bog milo obvaroval. Ob poli devetih se pri tlacenji grojzdj u e ogli plesati, ker bi se prevec drugo jutro se je zemlja spet enmalo stresla, pa ne tako, , ali je prostora potřebovalo, madžarski in valaski narodni ples pa da bi bili potres vsi čutili. Radovedni smo slišati v eni kadi lahko stirje plesej Ob tergatvi je sploh bilo tudi po drugih krajih kaj potresa. Iz Krajna smo že navada, da vinorejci svoje zuance in prijatle v gostje po- zvedili, da je bil tudi gori močen potres. vabijo^^^HB^HHI I IH ^H H MH I V reduti je i ter jih z lastnim vinskim pridelkom poprejšnih let, na ogled postavljena krasna podoba presvitle naše cesa- pa z grojzdjem in z drugimi jedili gostijo ; na večer se rice, ki jo je za prihod Nju Veličanstev v Ljubljano po velik ogenj napravi, in kadar se delo neha, se še le prav višjem naročilu zmalal naš izverstni umetnik gosp. Stroj, prava dobra volja prične, ktera dostikrat čez polnoč terpí. Le en glas je, da to delo je najlepše med mnogimi dru- V zraku se idij včasih podobe raznih oddaljeni h stvari y gimi lepimi, ki jih je dosihmal doveršil naš mojster. Od ktere se zibljejo nad obzorom , v tem , ko se tište stvari, od krajnskih obligacij zemljišne odveze so bile iz kterih so te podobe. ki človeško okó motijo, d pod obzor- sreckane: po 50 gold, stevilke: 59, 154, 196, 210, nikom tistega kraja nahajajo ravninah, na primorjih itd., gore. drevje. ladije , vojske itd. vse zgine. Te zračne podob fata morgana", ustáj aj o tedaj, kadar se solnčni žarki nekako Tako je naj večkrat na velikih ir človek s čudom vidi gradove, e enmalo časa, potem pa se jim po latinsko pravi y pa ki — po 100 gold. štev. : 40, 56, 64, 177, 244, 575, 611,675,718, 960, 985, 1051, 1054, 1101, 1169, — po 500 gold, štev.: 142, 174, 234, 291, 392 in 328, yy posebno v zraku lomijo ali v zraku odbijejo 7, 9, 88, 953, 147, 148 , 162, 316 - po po 1000 gold, štev.: 917 , 457, 747, 793, 799, y po 5000 gold, štev.: 34 y 240, 297, 320, in po 366 5000 gold, štev.: 303 z deležem od 2300 gold. Vse te izsrečkane (lozane) obligacije bojo 1. maja prihodnjega leta izplačane. — Gosp. Jož. Roth, dosedanji tajnik c. k. deželnega poglavarstva, je po cesarskem sklepu od 26. okt. izvoljen za deželnega svetovavca na Krajnskem; za tajnika pri c. k. krajnskem deželnem poglavarstvu pa pride iz Bukovine gosp. Janez Osumbor. riki nektere ženske tako kakor pri nas branjevke s pro dajo sadja ali kruha. Tako se bere v vseh časnikih Novega Jorka sledeče oznanilo: „Gospá Majerjeva prerokuje vsakemu o ženitvi, pravdi, premoženji, zdravji, smerti itd» Ona govori nemško, angležko in francozko, in je porok vsakemu za resnico rico! u Da bi jo muri popil tako šlepa Novičar iz raznih krajev. Sredinski deželni zbor (Central-Congregationen) v lom-barško-benečanskem kraljestvu bojo kmali spet svoje opravila započeli; ravno oklicani cesarski ukaz od 3. Kako nevarno je včasih, ako le iskrica vzigavnih klinčkov na kako, če še tako majhno rano na roki přiletí^ unidan spet žalostna skušnja učila, ko bi bil kmali neki 1 e brodnar iz Koblenca ob roko přišel; iskrica fosforna ma ki t. m. dopolnuje dotične pravila, ki jih je predpisal naj visji sklep od 15. julija 1. 1. — Po razpisu c. k. dnarstvenega ministerstva se ob novem letu ne bojo več cekini ptujih dežel za colne plačila jemali, naši cesarski navadni cekini po 4 gold. 30 kr., suverendori pa po 13 gold. 20 kr. je od prižigavnega klinčka šterknila na ranjeno roko, mu je v poli ure tako otekla, da so se zdravuiki bali, da bi je ne bilo treba odžagati ; k sreči je vendar splahnil silni otok. — Od zadnjega potresa, ki je bil na Turškem iu zlasti na otoku Rhodus-u 12. dan p. m. in ki je terpel eno minuto in 15 sekund (trenutkov), se slišijo sedaj ža Kar pa se tice srebernega dnarja nemške colne zveze, osta nejo veljavne dosedanje postave. Po starodavni šegi so ogerski judje tudi letos přinesli cesarju na Dunaj ob godu sv. Martina dvé pitane gosí. — Zadnjič, ko smo povedali, da je francozki politiki v Carigradu spodletelo ker novoizvoljeni turški minister stoji na strani avstrijanske in angležke vlade, smo omenili, da je svet se- lostne řeči; samo v mestu Rhodus-u se ceni škoda na 40 rnilijonov pijastrov; naj večja škoda je na tisti strani mesta bila, kjer prebivajo turki in judje. Tudi vseh 44 vasi tega otoka je bolj ali manj poškodovanih ; 8 i se jih je popolnoma pođerlo. Tudi na terdi zemlji so čutili potres, pa ne tako hudo; na morji je 70 milj od Rhodus-a neko Lloydovo ladijo tako streslo, da je kapitan jo ukazal ustaviti, misleč, da je na kakošno skalovje zadela. 7 daj radoveden: kaj bo francozka vlada k temu rekla? In res se je oglasil berž višji vrednik časnika „Constitu-tionell-a", kterega vlada navdihuje, in je naravnost rekel da nov sklič parižkega zbora je edini pomoček, da se poravna r a z p o r, ki je med francozko-rusovsko od ene in pa med avstrijansko-angležko vlado od druge straní zavolj spraznjenja Moldave in Valahije od avstri- V laško zěmljo, v lepe mesta Bitva na Yripavskem. (Balada iz krajnske zgodovine 1. 394.) 7 leži, leži pogorje Od Triglava blizo v morje ez pogorje pelje cesta y janské armade, černega morja pa od angležkih bojnih ladij. Ai ta sostavek je preveč osupnil svet. Nemudoma se je pravi vladni časnik „Moniteur" in je rekel, da Zid zidom pot preprega i oglasil tedaj to, kar je „Constit." pisal, ni nikakor misel francozke vlade Stolp za stolpom jo obsega Tam na stražah so vojaki y ! 7 y Vsi so derzni korenjaki. Unstran hribov pa globoko ce ste si v vseh poglavitnih zadevah edine vladi le v eni, Kaže se polje široko « %/ V . . - _ %j m. r-v m « i • vf 1 malo važni, reci navskriž, se bo to dalo še popred porav nati, preden se parižki zbor začne; „sicer pa smo terdno prepričani, da se bo razpertija kmali poravnala in da ne bomo zašli v zadrego, da bi od ene straní zvezo z angležko vlado to ni polje široko, Vojske množtvo je visoko. Vojsko zbral je knez Evgeni Carstva ropar nepošteni ? Vojna v ravno iti jame, Boj serdit pa tù se vname; V sredi dné se noc napravi Silna bitev cara ustavi. V noči moli car pobožni: „Ti pomagaj, Bog všemožní Rod neverni naj ne pravi: Kam njih Bog pomoć odstavi ? Truděn car vtopí se v spanji Glas dvéh mož mu pride v sanji „Nic ne boj se, car vès verni, Ti pomaga Bog nezmerni.u Z dnem se car serčno vzdiguje Up vojake nadušuje; i y slabotili y od druge Djal erh gor malike bele pa ne mogli spolniti dolznost, v ktere V roke dal jim zlate strele. smo se zavezali". Tako govori „Moniteur" in po njem Glas že pride od zahoda V Carjigrad tje, do izhoda cesar Napoleon. Te besede pa so še bolj osupnile svet kakor besede unega časnika , ker sedaj je ocitno rečeno, da je razpor med francozko in angležko vlado gotov, in da „Vojsko zbral je knez Evgeni Carstva ropar nepošteni". Kaj storí na glas nadložni r> francozka vlada ostane pri svojih mislih, angležki in Teodozi, car pobožn avstrijanski nasproti. Kakošen kruh bo iz te moke, kdové! Skliče vojno, v boj se bliža y Nasledki politike, ki jo je prekucnil Ali-paša, se žekažejo; Gre pred njim pa znamnje križa y ,Nordu" se telegrafira iz Pariza od 3. nov. važna novica Pred še moli pobo da je 7 angležkih lin ej n ih ladij černo morje po sedlo. „Ti pomagaj, Bog vsemozni Rod neverni naj ne pravi: Cversto stopajo z visave. Gré jim vid že do ravnave. V ravni vojske vse se bliska, Truma druga zad pritiska; Spet pa moli car pobožni: Ti pomagaj, Bog vsemožni!" Pot rešitve se odgerne, Sproten trop se k caru verne j Vojno vso nov up navdahne, Kar v sovražne trume mahne 5. Spet pomoč z nebes prisvita, Burja vstane grozovita; V sprotno vojsko silno brije. Angležki časniki obdelujejo sedaj vsi ta spre- Kam njih Bog pomoč odstavi?" Vse orožje z rok ji vije men francozke politike in posebno Palmerstonov časnik ^u.d.no naSloJ voin° c,el° „Morning Post" spuša grozne bombe zoper Ruse in njih politiko. iz Napo 1 i ta us k ega ni • V nic novega ; govori se > da je vec vlad prosilo papeža, naj se on oberne do Pride car v Emono belo Berž hiti z vojaki v gore, Verhne straže kmal premore francozke vlade zapreka, al sv. Zmagan, vbit je knez Evgeni, Carstva ropar nepošteni; Svet spoznal je véro pravo, Car Bogu dajal je slavo. Hicinger. y oče da bi se z lepo spravila napolitanska se nek nočejo vtikati v te homatije. Stan kursa na Dunaji 10. novembra 1856. Iz Rima se sliši, da se za 8. dan prihodnjega mesca pri pravlja obširno pomilostenje ondašnjih političnih jetnikov. Vdova-carica rusovska je v Ni ci na Laškem, kjer bo za- deržavnega Obligacije » volj zdravja cez zimo ostala; kmali prideta tje tudi nje si Tudi Car dolga i i 5 4 4 3 0/ 1/ 0 80% fl. 2 yy yy n nova : veliki knez Konštantin in pa Mihael. pentier-a, glavarja tište velike tatvine v Parizu 4 ki je r 2 y Oblig. 5°/0 od leta 1851 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 85 '/ 69% 63 49 40 B 90 i 1000 yy yy 1839 okradel dnarnico železnice severne, so unidan vjeli na kme- Zajem od leta 1834 tih okrajne novo-jorške v severni Ameriki, kjer je pri ne kem posestniku se za poljskega delavca vdinjal ; piastrov je bilo obljubljeno, kdor ga dobili ponoči, ko je ravno spal. 256 121 iy 77 77 77 77 2 77 77 V Esterhaz. srećke po 40 fl. 20 20 10 72 tL Windisgrac. Waldštein. 77 V 77 V Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. . 77 ry v yy 23V99 11 » 4fl. 55 Napoleondor (20 frankov) 8fl. 16 Suverendor .......14 fl. 2Z Ruski imperial ..... 8 3.33 zasači ali člověka sreča ali nesreća čaka itd. , in res so ga S prerokovanjem: , se pecajo v Ame- 77 z loterijo od leta 1854 105 % „ narodni od leta 1854 Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor 8A.42 10 fl. 26 Nadavk (agio) srebra: 82 ■/ 8 77 na 100 fl. 7 % fl. Odgovorni vrednik : Dl. Janez Bleiweis Natískar in záložník : Jožef Blaznik