PoStnina platana v gotovini
Leto III., itev. 7.
Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. Rokopisi se ne vračajo.
^ "N/
Izhaja enkrat na mesec.
Poštni čekovni račun štev. 12450.
UPOKOJENEC
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
V Mariboru, dne 25. julija 1928.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14.
Društvene vesti.
Pozor, člani društva drž. upokojsn-cev za Slovenijo, zdaj v Mariboru. Od-borova seja se vrši v nedeljo dne 12. avg. t- 1. ob 10. uri dop. v Sodnijski ulici. Tudi gg. neodborniki, kateri se zanimajo za društvene zadeve, šo dobrodošli. Govorilo se bo: 1. Kaj nam je storiti, da dosežemo svoj cilj. 2. Ali so pokojnine sta-roupokojencev državno breme.
Jenko — Ljubljana. V naš članek >U-službenski davek« so se vrinile nekatere pomote, katere bo popravil prihodaji Upok. Čitajte »Odpremljanje uslužben-skega davka«.
Marolt Ivan — Kostanjevica. V Mariboru se je ustanovila »Pogrebnina« imenovana »Samopomoč«, ki pa velja zaenkrat samo za mariborsko oblast.
Krožek upokojenega učiteljstva ima svoj redni mesečni sestanek v četrtek dne 2. avg. t. 1- pri Balonu v Pobrežju. Zadnji sestanek ni bil povoljno obiskan. Kot gosti so nas počastili gg. tovariš Blaž Jurko, celjski sreski poglavar dr. Farčnik, sin našega vrlega tovariša Toneta Farčnika, — z gospo soprogo in akt. tovariš šolski upravitelj Tušak z gospo soprogo. __________
Petje naših nagrobnic. Zadnjič se nam je vrinila pomota, pravilno se naj glasi: pozauna I., trombon ill., 111., IV.; ako trombona IV. ni, pa krilovka (Fliigel-horn) I. in II.
Zaostalo članarino so poslali po Din 24: gg. B 16, L 4, O 2, P 15, 28 \V S (18 Din) Hvala lepa! Ostale p. n. gg. dolžnike pa nujno prosimo. Z vrnitvijo »Upokojenca« ali pa z izjavo, da izstopi, še ni plačan dolg. ____________
Odgovori. Ahačič — Dvor, Vaš izstop vzamemo na znanje. Z izstopom si prihranite mesečno Din 2, na drugi strani pa škodujete sebi in drugim t. j. organizaciji, katero slabite. Le v slogi je moč!
Vagaja Ivan — Ljubljana. Četudi ri-ste član ne Vi ne ga. B. Vam izjemoma odgovarjamo sledeče: Naš član po poklicu maser, je dobil obrtno dovoljenje, da bi lažje izhajal on in njegovi. V kratkem so mu odtegnili drag. doklado. Ker kot maser ni primerno zaslužil, je odložil to obrt in strada dalje. To je vnebo-vpijoča krivica. Kar se tiče drag. doklad, čitajte »Upokojenca« štev. 2.
IH. redni občni zbor društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo, zdaj v Mariboru, se je vršil 24- m. m. Bil je dobro obiskan, večino so tvorili, kakor vedno, nižji upokojenci. Vsakokrat pogrešamo skoro vso našo inteligenco. Ali se je potem čuditi, ako se naše upravičene zahteve ne ovažujejo? Občni zbor ie samo enkrat v letu in še takrat gotovih gospodov ni! Velecenjena inteligenca, to ni Vam v čast, pač pa Vam in kar je najhujše tudi nam v škodo. Letos ni izgovora. vsi lokalni listi — hvala jim — so objavili dan in kraj obč. zbora. Pogrešamo tudi naše nemške in druge sotrpine, četudi je naše društvo nepolitično, nestrankarsko. Politike, strankarstva ne gojimo, za take neumnosti smo prezreli! Nam se gre v prvi vrsti in samo le za vprašanje želodca. Kdor temu da, kar mu gre, ta je naš.
Občni zbor je otvoril predsednik gosp. dr. Josip Kronvogel, dvorni svetnik v p., pozdravil vse navzoče posebno pa gosp. tovariša Konrada Breg, kot zastopnika naših vrlih sotrpinov v Ptuju in v okolici, kateri nam je' izročil od Ljubljanske kreditne banke v Ptuju za tiskovni sklad podarjeni znesek Din 50, za kar občni zbor izreka najtoplejšo zah/alo.
G. predsednik se spominja v tekočem letu umrlih članov: Dekleva Josip Gerbec Ivan, Masten Josip, Polanec Gregor, Ralca Andrej, Salmič Anton, Šmid Matija, Zupanek Josip, Sdolšek Ivan, podporni član dr. Pipuš. V znak sožalja vstanejo navzoči. Hvaležno se spominja podpornih članov, izmed katerih se posebno odlikujejo učiteljska društva, denarni zavodi, ravnateljstva srednjih in meščanskih šol itd.
Poročila načelstva, vodstev krajevnih skupin, preglednikov računa in slučajnosti prinese prihodnji Upokojenec.
Volitve- Predsednikom je bil ponovno soglasno izvoljen dosedanji velezaslužni predsednik gospod dr. Josip Kronvog.il, dvorni svetnik v p., kar so navzoči z aplavzom vzeli na znanje. Odborniki so: Cepič Marija, Farkaš Ivan, Jug Vinko, Kopič Rado, Koršič Lovro, Križanec Ferdo, Kreševič Franc, Lešič Ante, Logar Franc, Novak Jernej, Pučelik Friderik,^ Vodenik Šima, Vodopivec Jakob in Vučetič Mihael; namestniki gg. Zelenko Martin — Ptuj, Krajnc Janko — Maribor, Porekar Anton — Maribor, Globočnik Ivan — Maribor; preglednika računov: gg. Karis Ferdo, Meglič Otmar.
Dne 8. VII. t. 1. se je odbor konstituiral tako-le:
1. Predsednik: glej zgoraj.
2. I. podpredsednik: Pučelik Friderik.
3. 11. podpredsednik: Logar Franc.
4. Tajnik: Kopič Rado, namestnik Farkaš Ivan.
5. Blagajnik: Jug Vinko, nam. Vodenik Šima.
Nabavljalna zadruga v Mariboru opozarja svoje člane, da se preskrbe s trboveljskim premogom v mesecih julij in avgust, ker bodo poznejša naročilo vsled vsakoletnih ovir otežkočena in dražja. Premog stane ta 2 meseca 1000 kg na dom postavljen Din 380, plačljiv v treh zaporednih mesečnih obrokih.
Glavni Savez — Rezolucija — Maribor.
In vendar je tako! V rezoluciji I. je izpuščen Maribor! Kaj poreče temu Zveza drž. nameščencev za Slovenijo'-'
Dr. K—1 Čršulenski
Življenjepis treh upokojencev.
V »Upokojencu« z dne 25. VI. 1928. sem popisal, kako sta začela dva moža
svojo uradniško karijero, prvi kot av-skultant, drugi kot pomožni sluga in kako sta jo končala. Prvi je bil upokojen pred uradniškim zakonom z redno mesečno penzijo 460 Din kot dinarski sta-roupokojenec, drugi po uradniškem zakonu z redno mesečno penzijo 1147 Din kot novoupokojenec. -Obljubil sem pojasnila, kako da je moglo priti do take krivice. Slučaj je nanesel, da sem pred kratkim govoril še z nekim drugim uradnikom, ki je mnogo let služboval pod zgoraj omenjenim višjim sodnim svetnikom, ob prevratu pa šel kot višji pis. oficijal v pokoj v Gradec. Tam šteje med altaltpenzijoniste. Obrazložil mi je, da imajo v Avstriji »altaltpenzijoniste*, »alt penzijoniste«, »neupenzijoniste«, pripravlja se pa še četrta najboljša vrsta penzi-jonistov. Omenjeni višji oficijal šteje med najslabše plačane penzijoniste in ima mesečne pokojnine 339 S, za hčerko pa, ki mu je gospodinja, 5 S doklade. Ta mož ima toraj v premagani, siromašni Avstriji črez 6 'A krat več pokojnine nego njegov bivši šef v bogati Jugoslaviji — zmagovalki! In avstrijski višjesodni predsednik je še tega uradnika dobrohotno pokaral, zakaj da je stopil takoj v pokoj, zakaj da ni še vsaj kratek čas služil, bi dobil višjo pokojnino.
Tukaj se kaže, kako je Avstrija postopala s tistimi uradniki, ki so ob prevratu nji zaupali — in kako je ravnala Jugoslavija napram možem, ki so ji ob prevratu ostali zvesti in pomagali cb začetku vsak v svojem delokrogu graditi mlado državo.
Toda k stvari, to je, k pojasnilu, kako je prišlo do tega, da ima uradnik I. kat. 2/4 krat manjšo pokojnino kakor uradnik III. kat.	^ .
Načrt uradniškega zakona z dne 31. 7. 1923. ni nič razlikoval med upokojenci, ni toraj poznal kronskih staroupokojsn-cev, dinarskih staroupokojencev in no-voupokojencev. In to je bilo edino pravično. Ako je zakonodajalec uvidel, da so prejemki samoobsebi umevno, aktivnih in upokojenih uslužbencev nezadostni, da jih je treba zvišati, vendar ni mogel tistih izključiti, ki so bili pred 31. VII. 1923 upokojeni. Saj življenske potrebe teh upokojencev vendar niso manjše od onhi, ki bodo upokojeni po 3’1. VII. 1923.
Naj tukaj omenim, da se je iz posebne noblese zgodilo, da je bil uradnik dne 30. VII. 1923 telegrafično upokojen! Da le r.e bi dočakal uradn. zakona! Načrt uradniškega zakona je bil plod dolgega, dobro premišljenega dela v zakonodajnem odboru; vzelo se je na vse ozir, posebno tudi na potrebno kritje v državnem proračunu. Ta načrt, katerega je predsan-kcijoniral kralj, so imeli vsi poslanci v rokah, ko se je pripravljalo glasovanje o njem v Nar. skupščini. In kaj se je zgo-dilo?
Dam besedo možu, ki je na odličnem mestu sodeloval v sekciji zakonodajne-
ga odbora pri načrtu uradniškega zakona. Ta gospod nar. poslanec piše:
»Izpremembo (načrta glede upokojencev) so predložili poslanci tedanje vladne večine en dan pred koicem debate in izglasovanjem v plenumu. Poiskusili smo jo preprečiti; med sejo smo se sestali s člani vlade h pogajanjem. Vlada ni popustila. V znak protesta proti tem izpremembam zakonskega predloga smo potem v plenumu narodne skupščine pred glasovanjem odšli od seje, da bi jo eventualno napravili nesklepčno. Uspeha nismo imeli, zakon je bil izglasovan brez nas.« Tako je prišlo na mesto pravičnega skrajno krivično besedilo člena 239 v uradniški zakon, po katerem »prej upokojeni uslužbenci ostanejo še nadalje z istimi pokojninami...«
Tako toraj: Vladina večina in vlada so na eni strani priznale neobhodno potrebo zvišanja prejemkov aktivnim in upokojenim drž. uslužbencem ter v tem smislu uveljavile uradniški zakon, na drugi strani so pa že vpokojene uslužbence pustile pri notoričnih nezadostnih prejemkih ter jih tako vedoma oahnili v obup in bedo! Stvar je umljiva, če se pomisli, kdo je bil takrat na vladi in katere pokrajine so bile s to uredbo v prvi vrsti prizadete. Posebno se je baje potrudil eden mož iz vladne večine za to izpremembo. Staroupokojenci bi ta vda-rec lažje prenašali, ako bi bil morda že zakonodajni odbor z ozirom na slabe državne finance odločil, da upokojencem ni mogoče zvišati prejemkov. Toda zakonodajni odbor, v katerem so vendar poslanci vladine večine imcii odločiino besedo, je stvar na vse strani — posebno tudi glede kritja povečanih izdatkov — temeljito proučil, predno ;e načrt predložil kralju v predsankcijo in plenumu Nar. skupščine v izglasovanje. Ni torej bila državna potreba, ampak sovražna, grda poteza, ki je izročila staro-upokojence pomanjkanju in mmgokaj samomoru. Še ena obtežilna okornost. Med temi staroupokojenci je mnogo takih, ki so ves čas svojega življenja zvesto stali narodu ob strani in stražili narodne meje, dasi so s tem samim sebi v Avstro-Ogrski škodovali. Tako so poma gali pripravljati tla Jugoslaviji. Danes pa se jim v zahvalo godi mnogo slabše nego tovarišem, ki so se ob prevratu o-rijentirali proti severu. Naša država bi življenje staroupokojencem lahko zboljšala in sicer tem lažje, ker ne gre 2:a trajno, ampak le za začasno obremenitev državne blagajne; saj staroupokojenci odumirajo, v kratkih letih jih .ie bo več.
Radi popolnosti omenjam, da so se v uvodoma navedenih primerih obj,ma upokojencema vsled novega obdačmja prejemki znižali; prvemu od 460 na 405 Din; za koliko drugemu, mi ni znano.
Nadalje omenjam, da dobivata oba u-pokojenca razen navedenih pokojnin še tudi draginjske doklade. Toda te doklade so nekaj negotovega; ker niso uzakonjene, se jih more vsak čas črtati. Jako značilno je v tem oziru, da je Ju-goslovenski klub pred par leti predlagal v Nar. skupščini, da bi se naj staroupokojencem z ozirom na njihovo majhno pokojnino draginjska doklada prištela k pokojnini in uzakonila. Toda prijatelji staroupokojencev so si ostali dosledni in so ta opravičeni predlog odklonili. Bo ga treba ponoviti.
Tako se more zgoditi, da bodo — o čemer se je že opetovano govorilo in pisalo •— draginske doklade ob priložnosti znižane ali celo ukinjene in dinarski staroupokojenec naj živi od 405 Din, 800 Din pa plačuje stanarine!
Toda pustimo vse številke na stran in pribijmo gola dejstva:
Nesporno je, da aktivni in po uradniškem zakonu upokojeni uslužbenci s svojimi zvišanimi prejemki težko ali sploh ne izhajajo, radi česar se ob reviziji u-radniškega zakona pripravlja zboljšanje njihovih prejemkov.
Nesporno je, da dobivajo staroupokojenci približno eno tretjino do polovice manj, toraj očividno za % do 'A premalo. Kako si torej državna uprava predstavlja možnost življenja slaroupokojen-cev? Kako si naj staroupokojenec, ki ni več delazmožen — mno^i še imajo tudi nepreskrbljene otroke -- omogoči življenje? Imamo dve vrsti staroupoKojen-cev, a) take, katere je naša država že kot upokojence prevzela, b) take, kateri so ob prevratu ostali v aktivni službi, potem jih je pa pred uradn. zakonom upokojila naša država. Za prve ie država dolžna življenjazmožno skrbeti po mirovnih pogodbah, za druge pa še tudi po službeni pogodbi.
Staroupokojenci morajo priti do svojih pravic. Najprvo se bo treba obrniti do oblasti in oseb, ki stoje ob krmilu države s prošnjo, da se ob tekoči reviziji uradniškega zakona vzpostavi čl mi 239 uradn- zakona, kakor se je glasi* v načrtu.
Ako bi to ostalo brez uspeha, treba bo stvar predložiti v Ženevo in Haag.
To akcijo mora društvo drž. upokojencev za Slovenijo po možnosti sporazumno z bratskimi hrvatskimi in srbskimi društvi takoj začeti, vsekakor preden bi se revizija uradniškega zakona Končala. Poleg drugih korakov bo kazalo naprositi nar. poslanca, da s podporo svojega kluba našo stvar predloži Nar. skupščini. Nadejam se uspeha. Ne morem si misliti, da bi se našli na odločilnih mestih v Beogradu možje, kateri bi se pro-tivili tako jasno utemeljenim težnjam staroupokojencev.
štev. 7 —t—
Odpremi jan je uslužben skega davka.
Finančna delegacija nam pošilja: Novi zakon o neposrednih davkih nalaga vsem delodajalcem dolžnost, da morajo po lestvici, ki jo vsebuje pravilnik o uslužbenem davku, objavljen v Uradnem listu št. 31 z dne 31. marca 1928, pri vsakem izplačilu službenih prejem-kot odtegovati davek in ga s predpisa-nim seznamkom vseh uslužbencev in delavcev mesečno odpremljati pristojnemu davčnemu uradu. Olajšavo od te dolžnosti mesečnega plačevanja uživajo: 1. oni delodajalci, ki redoma ne zaposlujejo več kot pet uslužbencev in 2. delodajalci glede hišnega služabništva Tem delodajalcem je že s pravilnikom dovoljeno, da smejo davek odpremljati četrtletno in sicer najkasneje 15- dan po preteku vsakega četrtletja. Predpisani seznamek pa morajo delodajalci pod 1 izpolniti za vsak mesec posebej in, ko plačajo davek, morajo davčnemu uradu predložiti seznamke za vse tri mesece. Za hišno služabništvo pa ni treba sestavljati seznamka. Zanje zadošča navadna pismena prijava, v kateri je navesti; Ime in priimek posla, višino prejemkov v denarju in odtegnjeni davek. Ce davek ni pravočasno plačan, se računajo od prvega dne po preteku roka pa do dne plačila 6odstotne obresti. Onim delodajalcem, ki davka ne odpremijo v določenem roku, pošlje davčni urad pismen o-pomin, naj izroče predpisani seznamek in polože uslužbenski davek v osmih dneh. Če delodajalec tudi v tem roku ne izpolni svoje dolžnosti, odmeri davek davčno oblastvo na podlagi uradnih podatkov. Poleg tega pa mu predpiše še denarno kazen.
Smiernice.
Generalmajor u mirovini Ante Lešič.
Prilikom 23. p. mj. u »Kosovu« održa-nom občem zboru »udruženja upokojencev i upokojenka u Mariboru«, bilo je i govora o smjernicama za rad udruge u idučoj godini. Povod razprave dade upoznava, da uspjesi dosadanjeg rada nestoje i nikakvom razmjerju sa trudom, energijom i marljivošču, koji se je zanj uložio.
Uzrok neuspjeha leži bez dvojbe u prvom redu u nama samim. Premda zna-demo što hočemo, ipak neznamo nači pravog puta, kojim bi konačno mogli do-■či do cilja. Jedni misle, da bismo se morali staviti na vlastite noge, prestati sa moljakanjem tu i tamo i sa vlastitim za-stupnikom poči u boj za naše opravdane zahtjeve. Drugi su osvjedočeni, da bi sa tom namjerom propali, tim više, što bi u tom slučaju morali izači na političko polje a udruga treba i mora ostati nepolitična. Oni vide spas sama u organizaciji.
U jednom i drugom nazoru ima nešto dobroga. Prvi preporučuje neki put, kojim bi mogli poči a drugi se sa tim pitanjem još ne bavi, nego polaže veču važnost pripremi za boj, dakako samo formalno. Primjedba »pa več smo organizirani«, koja je tom prigodom pala, osvjetljuje nam jasno, što u tom nazoru još fali-Pojam organizacije ne znači samo skupinu ljudi, koji su se našli'da nešto dostignu. To ni je dosta. Oni mo ra ju i znati kako, kojim putem. Moraju biti na čistom o zaprekama, koje im se supro-
stavljaju i o načinu, kako bi ih mogli nadvladati, odstraniti. Ako u toj stvari ne postoji isto naziranje i složna volja, sjedinjenim silam i rastečim pritiskom djelovati, onda dakako nema izgleda za ikakvi uspjeh. Moč organizacije postoji nesamo u zajedničkom cilju, nego još više u složnom nastupu, istim potem prema njemu.
Mislim, da nije nužno uipozoriti, što nam još fali, da postanemo istinska organizacija. Do sada smo bili samo organizacija na papiru, bez snage, bez du-
SNabavljalna zadruga državnih uslužbencev
v lastni hiši	r.	z. z o. z.	v	lastni	hiši
v i"Mariboru, ^Rotovški trg št 2
nudi svojim članom najboljše ugodnosti pri nakupu špecerijskega, delikatesnega in manufaktur-nega blaga kakor tudi kuhinjske posode in kuriva.
^Zajtrkovalnica
vhod Lekarniška ulica 6, nudi prvovrstna vina in mrzle prigrizke. Odprta je tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne.
Zdravilišče Rogaška Slatina
I
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: 'Tempel, »tyria, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona: Maj-september	Sezona:	Maj-september
Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte.
Ravnateljstvo zdraviiiiCa Rogaška Slatina.
I
laMjalaa iilriga državi ulitim
v Celju, Prešernova ulica 10
v poslopju starega okrožnega sodišča vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani. Svoji k svojim!	Cene	konkurenčne.
ha, bez borbenosti, bez upliva. Što je za * jednog bila zapreka, za drugog je bila pomoč i jedini oslon. Jedan vuče amo a \!rugi tamo, nije čudo da umiremo razočarani kao propalice, razdvojeni sa čitavim svjetom. Na nama je, da se opo-ravimo i da se javimo, da i mi još uvijek zahtjevamo pravo na život.
Pravila
društva »Samopomoč« državnih nameščencev in upokojencev mariborske oblasti, registrovana pomožna blagajna.
Tukaj smo navfedll le važhejše Člene pravil: Najvažnejši pa je za nas, ki stanujemo izven Maribora in bližnje okolice iri vendar v mariborski oblasti, člen 8., ki se kbnčem 4. vrste pravilno glasi: »do 31. avgusta 1928«. Tovarišem ljubljanske oblasti in ki so 31. XII. 1927 dovršili sedemdeseto leto starosti, je vstop v društvo »Samopomoč« zabranjen!
Zaenkrat se je delokrog omenjenega društva razširil samo na mariborsko oblast; za slučaj, da se to obnese, bo »Samopomoč« razširila svoj delokrog tudi na ljubljansko objast, torej na celo Sldvenijo, kar smo prvotno tudi zahtevali. Kdor želi postati član »Samopomoči«, naj prečita § 8. pravil in čitnprej prijavi svoj pristop blagajniku, gospodu Vic lic-u v Mariboru, Smetanova ul. 3-1,11. Upokojenec št- 5, str. 2. (Pojasnila 4aie tudi uredništvo »Upok.«) seveda le svojim članom, ako je priložena dinarska znamka za odgovor.
Pravila stanejo 1 Din, po pošti 30 p več.
§ 3.
Namen društva je skrbeti za bolniško zavarovanje društvehikov, t. j. za državne nameščence in upokojence mariborske oblasti ter dajati po njihovi smrti zakonitim ali oporočenim dedičem podporo ter jim tako pomagati v najnujnejši stiski in bedi.
§ 4.
Clan društva lahko postane vsak v mariborski oblasti službujoči ali stanujoči drž. nameščenec(nka) ali upokojenec -(nka), nadalje legitimne žene članov, oz-legitimni soprogi članic, ki se posebej priglase in plačajo spodaj navedene pristojbine.
Po smrti člana Samopomoči izplača odbor društva iz fonda Samopomoči na podlagi uradnega mrtvaškega lista in predpisanega potrdila o vplačanih pristojbinah tolikokrat po 2 Din, kolikor šteje društvo članov, pod pogojem, da je bil dotičnik nepretrgoma eno leto član društva. Odbor ima pravico odkloniti sprejem člana; zoper ta sklep odbora je dopustna pritožba na občni zbor.
Društvu lahko pristopijo tudi podporni člani, ki plačajo enkratne ali zaporedne prispevke, nimajo pa pravice do zavarovalnine.	i	Dalje	sledi.)
Telefon štev. 16
Ustanovljena
Poštni ček 10.533
r
la
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev
Stanje vloženega denarja nad. 1200 milijonov kron
(Gradska štedionica)
Ljubljana
Prešernova ulica
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in Sifcer jjrdti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg laSthega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
kumnoseškh IHOUSTRIMH DRUŽB«
e
Celje,
§= Telefon 67 Ustanovljena 1906 =	Lastni kamnolomi
5jj Izdeluje vsakovrstne nagrobne SE spomenike iz marmorja, granita^
ES sijenita itd., nagrobne plošče in H okvirje, garniture za spalne ih SE jedilne sobe, obzidne plošče, mo-S zaik in vsa v kamnoseško stroko . spadajoča dela. Prodaja tudi na
Kazlagova 7
PODRUŽNICA Telefon 67
V TRBOVLJAH
mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune.
Konkurenčne cene! — Ugodni = c=i spadajoča cteia. rroaaja tum na	|j|it	l ulil 	plačilni	pogoji!	=S
^lijl!iiinii'imiiitiiininiiii!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii!iiiiiiiiiiiiinini!i!iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllili
zdaja Društvo drž. upokojencev za Slovenijo, preds
Ustanovljeno leta 1810	Ustanovljeno leta 1810
Veletrgovina z železnino
D. Rakuich, Celje
*
priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan.
nik dr. Kronvogel, Maribor. Odgovorni urednik Kopič Rado, Maribor. Tiska Mariborska tiskarna, predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Maribor.