1		
	slovanska knjižnica LJUBLJANA	
	C8967	
. 			—		
Statut
cesarja Franca Jožefa I. mestnega dekliškega liceja v Ljubljani.
Sestavljen na podlagi normalnega statuta za dekliške liceje z dne 14. junija 1912, št. 27.344.
Odobren z odlokom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 16. septembra 1914, št. 29.846.
Izdalo in založilo ravnateljstvo Cesarja Franca Jožefa I. mestnega dekliškega liceja v Ljubljani.
Tiskala „Narodna tiskarna“ v Ljubljani.
1914.
m
C /f/j?
'f-
I.	Splošne določbe.
§ I-
Cesarja Franca Jožefa I. mestni dekliški licej ima namen:
1.	Podajati deklicam s posebnim ozirom na žive jezike in njih slovstvo ženskemu značaju primerno višjo občno omiko, nego jo morejo podati ljudske in meščanske šole.
2.	Pripravljati jih s tem tudi za poznejšo stanovsko izobrazbo.
§ 2.
Učni jezik je slovenski. Kuratorij sme za vsak slučaj in vsakokratno potrebo na predlog ravnateljstva določiti nemščino kot učni jezik pri kakem učnem predmetu. Za tak sklep je izprositi odobrenja c. kr. deželnega šolskega sveta (§ 5.).
§ 3.
Licej ima za sedaj šest razredov, ki tvorijo vsak zase en letni tečaj. Ima se pa navzdol izpopolniti s posebnimi razredi ljudskošolskega značaja, ki spadajo neposredno pod vodstvo licejskega ravnateljstva.
§ 4.
Z licejem se smejo združiti še posebni nadaljevalni tečaji in za posebno stanovsko izobrazbo tudi raznovrstni strokovni tečaji. Za tak sklep je izprositi dovoljenja c. kr. deželnega šolskega sveta, ali sicer pristojne oblasti.
Združitev licejskih razredov z gimnazijskimi tečaji ali s posebno organiziranimi šolami (n. pr. gospodinjsko šolo)
v enotno celoto potrebuje odobrenja c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk.
§ 5.
Statut in učni načrt in vsaka njuna izprememba potrebuje odobrenja c. kr. šolskih oblasti.
§ 6.
Ravnatelj (ravnateljica) in učitelji (učiteljice) morejo postati samo avstrijski državljani (državljanke), ki so v moralnem in političnem oziru neoporečni (neoporečne) in so v znanstvenem oziru usposobljeni (usposobljene) za pouk na licejih ali na podobnih zavodih (srednjih šolah).
V posebnega uvaževanja vrednih primerih sme zahtevo predpisane učne usposobljenosti izpregledati minister za bogočastje in nauk, zahtevo avstrijskega državljanstva pa deželna šolska oblast.
§ 7.
Vsako na liceju in z njim združenih tečajih in razredih izpraznjeno stalno ali na novo ustanovljeno službeno mesto se mora praviloma razpisati.
Učne moči imenuje občinski svet na predlog kurato-rija. Kuratorij predloži občinskemu svetu po zaslišanju ravnateljstva utemeljen terno-predlog ob prigibu vseh kompe-tenčnih prošenj, kompetenčne razvidnice in prepisa o razpisu natečaja.
Imenovanje ravnatelja (ravnateljice) potrebuje potrjenja ministrstva za bogočastje in nauk, imenovanje licejskih učiteljev (učiteljic) [§ 20.] pa potrjenja deželne šolske oblasti.
§ 8.
Dokler dobiva licej materijalno podporo iz državnih sredstev, mora občinski svet za imenovanje ravnatelja (ravnateljice) in licejskih učiteljev (učiteljic) po zaslišanju ravnateljstva in kuratorija predložiti potem c. kr. deželnega šolskega sveta c. kr. ministrstvu utemeljen terno-predlog ob
prigibu vseh kompetenčnih prošenj, kompetenčne razvidnice in prepisa o razpisu natečaja.
Ministrstvo ima pravico, da iz terne zaznamuje onega prosilca (ono prosilko), ki naj ga (jo) mestna občina na razpisano mesto imenuje.
§ 9.
Če prestopi na licej ravnatelj (ravnateljica) ali druga stalna moč z zavoda, ki ima v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru, pravico javnosti in z zavodi enake vrste in z državnimi zavodi v istem smislu reciprociteto, se mu všteje vsa dotlej na enakih zavodih doslužena doba.
§ io.
Minister za bogočastje in nauk sme po zaslišanju ali na predlog deželne šolske oblasti zahtevati, da se neprimerna učna moč odpusti iz službe na zavodu. Če bi se njegovi zahtevi ne ustreglo, sme liceju odvzeti pravico javnosti.
II.	Učni predmeti.
§ H-
Učni predmeti na liceju so:
A. Obvezni predmeti.
1.	Verouk.
2.	Jeziki in sicer: učni jezik, nemščina in laščina, oziroma francoščina.
(Pripomnja: Pri vstopu morajo starši gojenk, oziroma njihovi zastopniki, izjaviti, ali naj bo laščina, ali francoščina za dotično učenko obvezen predmet. Dotični jezik ostane za učenko obvezen predmet za vso učno dobo.)
3.	Zgodovina s posebnim ozirom na državljansko znanost in na zgodovino gospodarstva, kulture in umetnosti.
4.	Zemljepis.
5.	Matematika.
6.	Prirodoznanstvo. (Prirodopis v zvezi z osnovnimi nauki o človeškem telesu in o zdravstvu, potem prirodo-slovje.)
7.	Prostoročno risanje.
8.	Lepopis.
9.	Telovadba.
B. Neobvezni predmeti.
Petje, slovenska in nemška stenografija, ženska ročna dela in ročne spretnosti, strojepis ali specielno gospodinjstvo. Drugi neobvezni predmeti se na liceju po potrebi lahko vpeljejo z dovoljenjem deželne šolske oblasti.
§ 12.
Število obveznih učnih ur izvzemši telovadbo ne sme presegati v I. in II. licejskem razredu 24 ur, v vseh višjih razredih pa ne 26 ur na teden.
Razrednik skrbi, da se domače naloge premišljeno razdele na posamezne predmete. Za domačo pripravo iz obveznih predmetov (upoštevajoč 2 pouka in nalog prosta popoldneva na teden) se ne sme od pridne učenke navadne nadarjenosti v I. in II. razredu zahtevati povprečno na dan več nego 1 uro, v III. in IV. razredu povprečno 1 ali 2 uri, v V. in VI. razredu 2 ali 2 V2 ure. Tupatam naj se povpraša po razredih in roditeljskih krogih, ali se učiteljstvo drži te mere.
III.	Učenke.
§ 13.
Deklice se sprejemajo v I. razred na konci in tik pred začetkom vsakega šolskega leta.
Za sprejem se zahteva:
1.	da so že, ali da bodo vsaj do konca tistega koledarskega leta dopolnile 10. leto;
2.	da imajo potrebno osnovno znanje, ki se dožene s sprejemnim izpitom.
Glede zahtev in postopanja pri sprejemnem izpitu za I. razred veljajo določbe za druge srednje šole.
Deklice, ki hočejo vstopiti v kak višji razred liceja, se morajo poleg zadostne starosti — najnižja zahtevana starost, ki je določena za I. razred, je za vsak nastopni razred za 1 leto višja — izkazati z javno veljavnim izpričevalom, da so z uspehom dovršile prejšnji letnik enako organiziranega zavoda, ali pa morajo narediti sprejemno izkušnjo.
Za sprejemno izkušnjo v kak višji razred je plačati takso K 20-—.
§ 14.
Privatistke se sprejemajo na liceju po določbah, ki veljajo za sprejem privatistk na srednjih šolah.
V	koliko se smejo tudi izredne učenke pripuščati k posameznim predmetom, odloča učiteljski zbor; vendar ne sme zaraditega skupno število učenk presezati dopustnega najvišjega števila v razredu (§ 15).
§ 15.
Število učenk v enem razredu praviloma ne sme biti večje od 40. Če presega število učenk v treh zaporednih šolskih letih 50, je odpreti vsporednico.
§ 16.
Vsaka učenka plača !pri vpisovanju začetkom leta K 4-— prispevka za učila, nanovo vstopivše pa vrhutega še K 4'— sprejemnine.
Vsaka učenka plačuje letno ukovino, ki jo splošno določa občinski svet.
V	slučajih darovitosti in ubožnosti, ki so vredni posebnega uvaževanja, sme kuratorij posamezne učenke oprostiti cele ali polovične ukovine. Za oproščeuje ukovine veljajo vobče pogoji, kakršne zahteva naučna uprava od srednejšolskih učencev.
Za vsako v 1. ali v kak višji razred nanovo vstopivšo učenko je v I. tečaju njenega šolanja plačevanje ukovine obvezno.
Prostovoljne repetentke plačujejo ukovino.
§ 17.
Na podlagi splošnih uspehov učenke med šolskim letom sklene učiteljski zbor, se li pomakne v nastopni višji razred.
Za izpraševanje, klasificiranje, vstop v višji razred, za premestne izpite, za dovoljenje ponavljalnih izpitov iz enega predmeta, kakor tudi za izpite privatisk veljajo dotični predpisi za srednje šole.
Isti razred se sme ponavljati samo enkrat.
§ 18.
V pridobitev določenih pravic se uvedejo fakultativne zrelostne izkušnje.
Podrobne določbe o teh izkušnjah se izdajo posebej.
§ 19.
Šolske in disciplinarne predpise liceja mora potrditi deželna šolska oblast.
IV.	Učiteljstvo.
§ 20.
Za poučevanje na liceju se zahteva tista usposobljenost kakor za gimnazije in realke.
Po dosedanjih posebnih izpitnih predpisih z dne 11. decembra 1900, št. 34.551 doseženo usposobljenje za dekliške liceje velja še nadalje. Po ministrski naredbi z dne 15. junija 1911, št. 24.113 drž. ukaz. lista št. 117 pa prenehajo posebni izpiti za usposobljenje na dekliških licejih s koncem učnega leta 1915/16.
§ 21.
Ravnatelj (ravnateljica) vodi neposredno licej, priklopljene ljudskošolske razrede in vse eventuelno z licejem združene tečaje. Če vodi licej ravnatelj, mu mora kuratorij na njegov predlog določiti učiteljico (nadzorovalno damo), ki ga v vseh vzgojnih in učnih vprašanjih podpira s svojim svetom.
V vseh vprašanjih pa, ki se ne tičejo izključno učnega načrta, si mora ravnateljstvo za svoje predloge izposlovati odobrenje kuratorija.
§ 22.
Pravi in namestni učitelji (učiteljice) obveznih predmetov tvorijo z ravnateljem (ravnateljico) na čelu učiteljski zbor s tistimi pravicami, kakor na drugih srednjih šolah.
Pravi učitelji (učiteljice) imajo naslov licejski učitelji (licejske učiteljice). Med učnim osobjem bodi vedno neko število ženskih učnih moči. Telovadbo sme poučevati le učiteljica. Uporaba zunanjih učnih moči naj se po možnosti omeji.
§ 23.
Ministrstvo za bogočastje in nauk si pridrži pravico podeliti licejskim učiteljem (učiteljicam) naslov „profesor“.
§ 24.
Glede didaktičnih in pedagoških vprašanj in učnih obveznosti veljajo za licejske učitelje (učiteljice) isti predpisi, kakor na drugih srednjih šolah. Glede vseh drugih službenih dolžnosti in pravic pa se imajo istosmiselno uporabljati določbe službene pragmatike za mestne uradnike, v kolikor jih ta štatut uporabljati dopušča.
Kvalifikacija spada izključno v področje ravnateljstva in deželnega šolskega nadzornika.
Službene prejemke za vsako kategorijo učnih moči določa občinski svet. Na licejskih razredih nastavljeni in za službovanje na državnih srednjih šolah usposobljeni učitelji (učiteljice) dobivajo najmanj one plače in gmotne udobnosti, ki bi jih imeli v državni službi. Glede preskrbninskih užitkov veljajo tozadevne določbe službene pragmatike za mestne uradnike, oziroma mestne pomožne uradnike (uradnice).
Če se aktivna učiteljica omoži, se s tem odpove službi.
Če se omoži vpokojena učiteljica, ki ni odslužila popolne službene dobe, se s tem odpove pokojnini.
Službena doba za one učitelje (učiteljice), ki so usposobljeni za poučevanje na srednjih šolah in licejih, je 30 let, za drugo učiteljstvo pa 35 let.
V.	Posamezne določbe.
§ 25.
Učne knjige in učila se izbirajo le izmed onih, ki jih je ministrstvo za bogočastje in nauk odobrilo za dekliške liceje, srednje šole ali učiteljišča.
§ 26.
Licej mora imeti potrebne zbirke učil za zgodovinski in zemljepisni pouk, za matematiko, prirodopis, fiziko, kemijo in risanje. Zavod mora imeti učiteljsko in skrbno izbrano in nadzorovano knjižnico za učenke. Skrbeti je, da se vsa učila primerno hranijo, množe in varujejo.
§ 27.
Za pričetek in sklep šolskega leta, kakor tudi za počitnice med letom veljajo predpisi za srednje šole.
§ 28.
V kolikor mogoče naj se obvezni predmeti poučujejo le dopoldne.
§ 29.
Obveznih predmetev se gojenke ne smejo opraščati. Le izjemoma lahko oprosti deželni šolski svet gojenko pouka prostoročnega risanja na podlagi zdravniškega izpričevala, potrjenega od zdravnika, ki je v javni službi, in predloga učiteljskega zbora, ki temelji na lastnih opazovanjih. Za oproščenje obvezne telovadbe veljajo tiste določbe, kakor na drugih srednjih šolah.
§ 30.
Verske vaje se urede dogovorno s cerkveno oblastjo.
§ 31.
Na telesni razvoj učenk naj se obrača vsa pozornost. Med odmori naj se učenke gibljejo po jhodnikih, eventualno po dvorišču ali šolskem vrtu, šolske sobe pa naj se prezračujejo. Skrbeti je za izdatne šolske igre pod vedrim nebom.
V	zadnjih razredih naj obiskujejo učenke pod vodstvom učiteljev (učiteljic) strokovnjakov korporativno muzejei dobrodelne zavode, tvornice i. t. d., da se uvedejo tudi v realno življenje in se seznanijo z njega pojavi in nalogami.
§ 32.
V	vseh vprašanjih, ki ni zanje v štatutu posebnih določb, se je ravnati po predpisih za srednje sole.
§ 33.
Cesarja Franca Jožefa I. mestni dekliški licej spada v vrsto srednjih šol in ga nadzoruje neposredno nadzornik za srednje šole. Ministrstvo za bogočastje in nauk pa si je pridržalo posebno nadziranje dekliških licejev po svojih odposlancih.
VI.	Uprava.
§ 34.
Zastopnik liceja na zunaj je vsakokratni mestni župan ljubljanski ali njegov namestnik.
§ 35.
Zavod upravljajo in vodijo občinski svet, kuratorij in ravnateljstvo.
§ 36.
Občinski svet deželnega stolnega mesta:
1.	imenuje na predlog kuratorija vse stalno učno osobje na liceju in z njim združenih razredih in tečajih, oziraje se pri tem glede imenovanja ravnatelja (ravnateljic) in licejskih učiteljev (učiteljic) na določbe §§ 7 in 8 tega štatuta.
2.	sklepa na predlog kuratorija o izpreraembi statuta in organizaciji zavoda in predlaga sklepe c. kr. učni upravi v odobrenje;
3.	dovoljuje potrebna denarna sredstva;
4.	določa na predlog kuratorija visokost ukovine;
5.	voli predsednika in svoje zastopnike v kuratorij;
6.	dovoljuje ravnatelju (ravnateljici) in učnemu osobju dopust, če presega dobo 6 tednov.
§ 37.
Člani kuratorija so:
1.	predsednik, ki ga voli občinski svet iz svoje srede;
2.	osem zastopnikov občinskega sveta, med temi 2 dami in najmanj 3 občinski svetniki;
3.	ravnatelj (ravnateljica) liceja;
4.	en član učiteljskega zbora, ki ga stalno nameščeno licejsko učiteljstvo v ta namen izvoli iz svoje srede.
5.	po en zastopnik učne uprave in deželnega odbora, ki imata pravico članstva v kuratoriju dotlej, dokler država in dežela zavod materijalno podpirata.
Funkcijska doba članov kuratorija traja 3 leta. Bivši člani se smejo vnovič izvoliti.
Novoizvoljeni kuratorij voli iz svoje srede podpredsednika in poročevalca. Prvi zastopa predsednika v njegovi odsotnosti, drugi pa je v kuratoriju stalni poročevalec o napredku in gospodarskem stanju šole.
Kuratorij opravlja svoj posel brezplačno.
§ 38.
Kuratorij ima dolžnost in pravico, da:
1.	sestavlja predloge in poroča v vseh stvareh, ki potrebujejo sklepa občinskega sveta;
2.	izvršuje gospodarstvo, t. j. razpolaga z denarnimi sredstvi v okviru po občinskem svetu odobrenega proračuna;
3.	skrbi za to, da se izvršuje štatut, učni načrt in disciplinarni red, in sklepa o predlogih ravnateljstva v vprašanjih, ki se strogo ne tičejo učnega načrta;
4.	predlaga občinskemu svetu izpremembo statuta in organizacijo zavoda;
5.	odloča kot zadnja instanca glede disciplinarnih kazni učenk;
6.	sklepa o oproščevanju ukovine;
7.	obravnava o osebnih stvareh učiteljskega osobja, predlaga občinskemu svetu imenovanje ravnatelja (ravnateljice) in stalnih in začasnih učnih moči; pomožne učne moči pa namešča sam na predlog ravnateljstva;
8.	dovoljuje ravnatelju (ravnateljici) in učnemu osobju dopust do dobe 6 tednov;
9.	sklepa o izdaji letnega šolskega poročila, ki ga sestavi ravnateljstvo;
10.	skrbi za primerne prostore in njih vzdrževanje in sestavlja letne proračune zavoda;
11.	čuva sploh vsestransko interese zavoda in pospešuje njegov razvoj;
12.	izvršuje disciplinarne preiskave zoper licejsko učiteljstvo in razsoja v prvi instanci o disciplinarni kazni.
§ 39.
Kuratorij se shaja na predsednikov poziv kolikorkrat nanese potreba, a vsaj štirikrat na leto.
Na željo licejskega ravnateljstva ali pa dveh članov kuratorija mora predsednik sklicati sejo v teku 3 dni.
Kuratorij je sklepčen, če je navzoč predsednik, oziroma njegov namestnik in vsaj 6 članov.
Da kuratorij tem laže izvršuje svojo nalogo, ima pravico od slučaja do slučaja povabiti na posvetovanje tudi druge zaupne osebe in zlasti tudi vplivne dame.
V disciplinarnem postopanju zoper učno osobje je istosmiselno uporabljati tozadevna načela in določbe službene pragmatike za ljubljanske mestne uradnike.
§ 40.
O sejah kuratorija se spisujejo zapisniki, ki se izročajo županu na vpogled, če ni sam tudi član kuratorija. Zapis-
nike hrani predsednik; po 6ietni dobi pa pridejo v mestno šolsko registraturo.
§ 41.
Občinski svet ima pravico mandate svojih zastopnikov v kuratoriju razveljaviti, če bi ne hoteli ali ne mogli izvrševati svoje naloge; izvoliti pa mora v tem slučaju svoje zastopnike zopet in vsaj v teku enega meseca. Do delovanja novega kuratorija prevzame vse njegove pravice in dolžnosti šolski odsek občinskega sveta.

J




Slovanska knjižnica
6K M
C 8967
66009004254
COBISS ©
I