Barbara Smolej Fritz
Glasbena šola Krško
UÈENCI S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENI
ŠOLI
Izvleèek
Uèitelji na glasbenih šolah se vse pogosteje sreèujemo z otroki s posebnimi
potrebami. Vse veè je zanimanja za glasbeno izobraevanje tako otrok in
mladostnikov, kot tudi staršev, ki elijo, da je njihov otrok, kljub drugaènosti,
deleen glasbenega izobraevanja. Potreba po omogoèanju vkljuèevanja otrok s
posebnimi potrebami izhaja iz splošnih regulativ evropske civilizacije, ki
spodbujajo in omogoèajo enakopravno vkljuèevanje oseb s posebnimi potrebami
v šolski in tudi širši socialni prostor. Nenazadnje, èe elimo slediti temeljnim
ciljem glasbenega izobraevanja (Zakon o glasbenih šolah, 2006), med katerimi
naj omenimo omogoèanje osebnostnega razvoja uèencev v skladu z njihovimi
sposobnostmi in zakonitostmi razvoja, vzgajanje za obèe kulturne in
civilizacijske vrednote, vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje
drugaènosti in sodelovanje z drugimi, moramo razmišljati tudi o tem, kako
vkljuèevati in pouèevati otroke s posebnimi potrebami.
Kljuène besede: glasbena šola, uèenci s posebnimi potrebami, inkluzija
Abstract:
Students with special needs in music school
Teachers in music schools are increasingly faced with educating children with
special needs. A growing number of children and adolescents as well as their
parents are interested in music education. Parents want that their children get
music education in spite of their differences. The necessity of enabling the
inclusion of children with special needs results from general regulation of the
European civilization which encourages and enables equal opportunities for
inclusion of persons with special needs into the school system and into the
society. However, if we want to follow the basic objectives of music education
(Law of music schools, 2006), e.g. enabling the personal development of pupils
according to their abilities and principles of development, training for the
universal cultural and civil values, educating in mutual tolerance, respecting the
diversity and cooperating with others, we have to consider also how to include
and teach the children with special needs.
Key words: music school, students with special needs, inclusion
65
Barbara Smolej Fritz, UÈENCI S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENI ŠOLI
Ko govorimo o glasbi in otrocih s posebnimi potrebami, veliko ljudi najprej
pomisli na glasbeno terapijo. Glasbena terapija se resda pogosto uporablja pri
pomoèi otrokom s posebnimi potrebami, vendar so cilji v veliki meri drugaèni kot
pa pri glasbenem izobraevanju. V glasbeni terapiji se postavljajo »ne-glasbeni»
cilji, ki se lahko nanašajo na kognitivno, vedenjsko, fizièno, èustveno, socialno
ali komunikacijsko podroèje, glasba pa predstavlja predvsem medij, s pomoèjo
katerega se ti cilji uresnièujejo (Adamek in Darrow, 2005). Glasbena terapija
predstavlja strokovno prakso, v kateri ima osrednjo vlogo dvosmerni proces med
terapevtom in klientom. Terapevt z uporabo glasbe nudi klientu varen prostor,
kjer se lahko sreèa s svojo stisko, jo izrazi, preoblikuje in ozdravi (Knoll, 2006).
V izobraevalnem procesu pa uèitelj ni terapevt in uèenec ni klient; odnos med
uèiteljem in uèencem s posebnimi potrebami ni niè drugaèen kot pri ostalih
uèencih. Uèenci elijo, da jih uèitelj razume, da zna prisluhniti njihovim teavam,
da postavlja jasna in razumljiva pravila, da jim pomaga ustvarjati zanimive uène
situacije, v katerih bodo lahko razvijali svoje potenciale, bili ustvarjalni, se
potrjevali. elijo biti sprejeti, se druiti z vrstniki, spoznavati nove stvari in se
uèiti. Kot vsi drugi uèenci vstopajo v uèno situacijo s svojimi posebnostmi, s
svojo edinstveno osebnostjo, ki predstavlja le zanj znaèilno kombinacijo
spoznavnih, èustvenih in vedenjskih znaèilnosti (Marentiè-Poarnik, 2000).
V 11. èlenu Zakona o šolstvu (1996) je naštetih devet skupin otrok s
posebnimi potrebami: otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni
otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani
otroci, dolgotrajno bolni otroci in otroci z motnjami vedenja in osebnosti, uèenci
z uènimi teavami in posebej nadarjeni uèenci. V razpravah pred sprejemanjem
novega zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je veliko razmišljanj o
tem, ali govoriti le o otrocih s posebnimi potrebami, ali opredeljevati posamezne
skupine, saj tudi znotraj posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami
obstajajo velike razlike. Mnogo otrok ima veè razliènih teav in primanjkljajev,
zato vsak potrebuje zanj specifiène prilagoditve. Prièujoèi prispevek ne eli biti
izkljuèujoè, vendar zaradi obširnosti problematike ni toliko osredotoèen na
nadarjene uèence kot na ostale uèence s posebnimi potrebami.
Ko govorimo o otrocih s posebnimi potrebami v glasbeni šoli, govorimo o
njihovem glasbenem izobraevanju. Tako kot pri drugih otrocih sledimo ciljem,
ki so glasbenopedagoško naravnani in zapisani v uènih naèrtih za posamezne
predmete - urijo se v poslušanju, petju, branju in zapisovanju glasbe, obvla-
dovanju tehnike igranja na posamezne instrumente itd. Seveda za marsikoga (ne
samo za uèence s posebnimi potrebami) ukvarjanje z glasbo lahko deluje
»terapevtsko«, vendar ti uèinki niso naèrtovani, kontrolirani in vrednoteni.
Izobraevanje otrok s posebnimi potrebami je potekalo od renesanse dalje
skozi veè razliènih faz, od dokazovanja, da so tudi ljudje s primanjkljaji na
doloèenih podroèjih uèljivi, preko vzpostavljanja sistema specializiranega
šolstva, do pred nekaj desetletji zaèetega gibanja, ki temelji na preprièanju, da je
66
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
vsak posameznik edinstven in neponovljiv in da je ideal moderne šole heterogena
šola (Opara, 2010). V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je zaèela nastajati
paradigma inkluzije na podroèju izobraevanja. Pri inkluzivno naravnanih šolah,
navaja Lesarjeva (2010, str.11), ni v ospredju »natanèno in strokovno diagno-
sticiranje uèenca, ampak je precej bolj oèitna osredotoèenost na socialno
konstrukcijo ovir pri uèenju in participaciji, ki so odvisne od dinamike socialne
interakcije.« Pri tem, kot pravi avtorica, se ne zanika ali spregleda disfunkcij
posameznika.
Temeljna predpostavka inkluzivne drube je spoštovanje in upoštevanje
drugaènosti ter iz tega izhajajoèa monost enakopravnega vkljuèevanja vseh v
razliène segmente drube. Vendar enake monosti ne pomenijo enake obravnave
ljudi. Èe elimo npr. uèencu s posebnimi potrebami zagotoviti enake monosti
izobraevanja v glasbeni šoli, moramo prilagoditi posamezne segmente uènega
procesa njegovim posebnostim tako, da bo imel enake monosti napredovanja v
sistemu kot ostali uèenci.
Inkluzivnost ni stvar posameznega uèitelja ali šole. Pogoji udejanjanja se
morajo vzpostavljati na treh nivojih (Lesar, 2009, 2010):
– Na nivoju šolskega sistema in širše drube. Drugaènost mora postati v
drubi pozitivno vrednotena, kot pravi Oliver (1996, v Lesar 2009, 2010).
Vendar ne samo tista »drugaènost«, s katero je šola konkurenèna na
razliènih tekmovanjih, temveè drugaènost v vsej svoji raznolikosti.
Medsebojno strpnost in spoštovanje drugaènosti najlae uèimo z
neposrednimi izkušnjami in spoznavanjem. Glasbeno izobraevanje, kot
tudi druga podroèja umetniškega izobraevanja in delovanja, so prav
gotovo podroèja, kjer moramo biti zgled v spodbujanju temeljnih
civilizacijskih vrednot, kamor spadajo strpnost, spoštovanje, pomoè,
zagotavljanje enakih monosti (Reman in Smolej Fritz, neobjavljeno).
– Na nivoju posamezne šole Dyson, Howes in Roberts (2003/2004, v Lesar,
2010) ugotavljajo, da je kljuèni dejavnik v udejanjanju inkluzije na šoli
šolska klima, ki se kae v spoštovanju raznolikosti in odgovornosti do
slehernega posameznika. Stališèa in vrednote uèiteljev so pomembnejša za
uresnièevanje inkluzije kot sama metodièno-didaktièna usposobljenost.
– Na nivoju razreda pomeni inkluzija usmerjenost pouèevanja k uèencu,
prilagajanje programov, strategij pouèevanja in »ustvarjanje okolišèin za
premagovanje ovir, s katerimi se pri uèenju ali pri participaciji sooèajo tudi
drugi uèenci v razredu« (Lesar, 2009, str. 128).
Sistem osnovnega glasbenega izobraevanja v Sloveniji je eden najbolje
urejenih v Evropi. Na podlagi nekaterih splošnih kazalcev kakovosti in urejenosti
sistema (uèni naèrt, zakon, financiranje, pouèevanje glasbeno teoretiènih
predmetov) vidimo, da se le malo drav lahko primerja s Slovenijo. Kljub tej
urejenosti pa se do sedaj ni sistemsko razmišljalo o vkljuèevanju otrok s
posebnimi potrebami v glasbene šole, torej tistih otrok, ki potrebujejo prilagojene
67
Barbara Smolej Fritz, UÈENCI S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENI ŠOLI
oblike dela in standarde znanja. Ti otroci na šolah so, vendar je izobraevanje
prepušèeno bolj osebnim interesom in angairanosti posameznih uèiteljev in
ravnateljev. Obstaja nekaj primerov dobre prakse in uspešnega vkljuèevanja,
vendar primeri dobre prakse niso dovolj, èe elimo uresnièevati in zagotavljati
eno od temeljnih pravic vsakega èloveka, to je pravico do enakih monosti
izobraevanja (Reman in Smolej Fritz, neobjavljeno). Udejanjanje inkluzije se
pri nas odvija torej bolj na nivoju razreda in šole, manj pa na nivoju
glasbenošolskega sistema.
Jellison (2006) govori o šestih naèelih, na katerih naj bi temeljilo glasbeno
izobraevanje, da bi zagotavljalo enakopravno vkljuèevanje uèencev s posebnimi
potrebami:
1. Uèenci s posebnimi potrebami morajo imeti monost sodelovanja v
razliènih glasbenih aktivnostih in pridobivanja glasbenih izkušenj, ki so
uveljavljene v doloèeni drubi. Èe to prenesemo na primer izobraevanja
v glasbenih šolah, morajo imeti uèenci s posebnimi potrebami enake
monosti vstopa v sistem glasbenega izobraevanja in kasneje
sodelovanja v razliènih aktivnostih znotraj uènega procesa, pri èemer jim
morajo biti zagotovljeni pogoji, ki jim omogoèajo enakopravnost z
ostalimi uèenci.
2. Pri naèrtovanju in izvajanju uènega procesa mora biti vzpostavljeno
sodelovanje uèiteljev, staršev, sošolcev, drugih strokovnjakov in uèenca s
posebnimi potrebami.
3. Spodbujana morata biti tranzicija in transfer. Tranzicija se kae kot
monost prehoda med razliènimi situacijami in obdobji posameznikovega
ivljenja. V primeru glasbenega izobraevanja mora biti uèni proces
naravnan k spodbujanju uspešnega in kar se da neodvisnega vkljuèevanja
uèencev v razlièna glasbena okolja, tako med samim glasbenim
izobraevanjem, kot tudi kasneje v ivljenju. Transfer vkljuèuje uporabo
nauèenih spretnosti in znanj v novih situacijah, ki morajo biti naèrtovane
tako, da uèencem omogoèajo relativno uspešnost in napredovanje v
izgrajevanju lastnega znanja.
4. Funkcionalna vrednost izobraevanja, starostna primernost in parti-
cipacija uèencev. Funkcionalna vrednost izobraevanja pomeni, da so
znanja, ki jih pridobi otrok pozitivno vrednotena. Vkljuèevanje v glasbene
šole daje monost aktivnega in kvalitetnega preivljanja prostega èasa, ki
na eni strani vkljuèuje obiskovanje samega pouka v glasbeni šoli, na drugi
strani pa ukvarjanje z instrumentom doma. Vsa znanja, ki jih uèenec
pridobi v glasbeni šoli so zanj neposredno uporabna, to pomeni, da jih
doma lahko takoj preizkusi, jih nadgrajuje in opazuje njihov uèinek pri
igranju oz. vadenju. Glasbeno izobraevanje ne zapolni in obogati
otrokovega èasa samo med aktivnim glasbenim izobraevanjem, ampak
lahko prispeva k veèji kvaliteti ivljenja tudi v odrasli dobi, saj glasbeno
udejstvovanje lahko sega v pozno starost (Reman in Smolej Fritz,
neobjavljeno).
68
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek
5. Glasbene aktivnosti, v katere so vkljuèeni uèenci s posebnimi potrebami,
morajo biti kar v najveèji meri primerljive s tistimi, v katere se vkljuèujejo
njihovi vrstniki. Uèni proces pa naj bi bil prilagojen in organiziran tako, da
uèenci s posebnimi potrebami lahko èim bolj samostojno in enakovredno
sodelujejo.
6. Omogoèena mora biti socialna interakcija s sovrstniki. Uèenci s
posebnimi potrebami morajo imeti prilonost sodelovati pri razliènih
glasbenih aktivnostih znotraj šole in zunaj nje, z monostjo aktivnega
sodelovanja v skupini, v smislu soodloèanja o izboru aktivnosti, programa
ipd.
7. Monost avtonomnega odloèanja. e v prejšnjih naèelih je bilo veèkrat
omenjeno omogoèanje prilonosti in spodbujanje avtonomije pri
glasbenih aktivnostih, spodbujanje izraanja stališè in preferenc v zvezi z
glasbo ter spodbujanje sprejemanja odloèitev v zvezi z glasbenimi
aktivnostmi. Monost izbire zagotavlja uèencem obèutek doloèene
stopnje kontrole, kar posledièno pozitivno vpliva na motivacijo.
Za udejanjanje inkluzije v glasbenih šolah bi morali zgoraj omenjeni principi
predstavljati vsakodnevno prakso. Odpiranje poti v sistem glasbenega
izobraevanja daje uèencem s posebnimi potrebami monost razvoja glasbenih
potencialov ter pridobivanja glasbenih spretnosti in znanj enakovredno ostalim
uèencem. Èeprav je bilo narejeno relativno malo raziskav s podroèja razvoja
glasbenih sposobnosti otrok s posebnimi potrebami, tiste raziskave, ki so bile
narejene kaejo, da so njihovi doseki pri mnogih glasbenih nalogah povsem
enakovredni dosekom ostalih otrok (Jellison, 2006). Nekateri med njimi, kljub
svoji drugaènosti (glej npr. Svetovni umetniki z avtizmom), izkazujejo celo
visoko nadpovpreène doseke. Seveda pa je potrebno prilagoditi uèni proces
njihovim posebnostim, kajti le tako bodo imeli monost izraziti svoje glasbene
potenciale v polni meri, za kar se mora stroka absolutno zavzemati.
Literatura:
Adamek, M.S., Darrow A. (2005): Music in special education, The American
Music Therapy Association, Inc.
Marentiè Poarnik, B. (2000): Psihologija uèenja in pouka, DZS, Ljubljana.
Jellison, J.A. (2006): Including everyone, v: The Child as Musicians (ur.
McPherson, G.E.), Oxfor University Press, New York, str. 257-272.
Knoll, Š.L. (2006): Otroci s posebnimi potrebami skozi oèi glasbene terapije,
v : Otroci s posebnimi potrebami: integracija in inkluzija ( ur. Zalonik, B.),
Educa, Melior, Nova Gorica, str. 35-45.
Lesar, I. (2010): Od praviènosti k inkluzivnosti, v: Izzivi vodenja za
raznolikost - zbornik prispevkov XIV. strokovnega posveta Vodenje v
vzgoji in izobraevanju, Portoro.
69
Barbara Smolej Fritz, UÈENCI S POSEBNIMI POTREBAMI V GLASBENI ŠOLI
Lesar, I. (2009): Šola za vse?: ideja inkluzije v šolskih sistemih, Pedagoška
fakulteta, Ljubljana.
Opara, B. (2010): Problemi terminologije pri vzgoji in izobraevanju otrok s
posebnimi potrebami, v: Vzgoja in izobraevanje otrok s posebnimi
potrebami II (interno strokovno gradivo posveta). Educa, Ljubljana
Reman, M. in Smolej Fritz B.: Vkljuèevanje otrok s posebnimi potrebami v
glasbene šole, neobjavljeno gradivo.
Svetovni umetniki z avtizmom,
(http://kultura.avtizem.org/svetovni_umetniki.html, 24.2.2011)
Zakon o glasbenih šolah (Law of music schools)
(http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200681&stevilka=3536,
24.2.2011)
Zakon o osnovni šoli
(http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199612&stevilka=570,
23.2.2011)
70
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 14. zvezek