WW PREVOD Thecia SKOCPOL* TOCQUEVILLOV PROBLEM ' Državljanska pobuda v ameriški demokraciji Zadnjih i^einajst let raziskovanja sem posvetila preučevanju modelov, prednosti in slabosti politike ter predvsem socialne politike v ZDA. V pričujočem e.seju .sem se zatorej odločila s pomočjo zgodovinskih dejstev razčlenili sotlobne javne in znan-st\cnc polemike o državljanski pobudi v ameriški demokraciji. Upam, da se vsi za-vedanto, da socialni zgodovinarji lahko utemeljeno obravnavamo sodobne družbene probleme. Morda nam bo uspelo tekoče razprave utemeljiti s trdnejšimi dokazi in lx)lj intelektualnimi razlagami. Pretl.sednik Bili Clinton govori o družbi "na prehodu v enaind\-aj.seto stoletje", vendar je presenetljivo, koliko izobražencev si prizadeva najti pot nazaj v preteklost (vključno z BolKjm Dolom, Clintonovim republikanskim nasprotnikont leta 1996). Med javnimi komenlaUJrji nostalgija danes prav razsaja. Vračajo .se v nekatera ključna obdobja nacionalne zgodovine, ko so tlržavljani .še bili normalno civilno aktivni, ko je ameriška demokracija cvetela bolj kot se zdi danes. An;ilitiki upajo, da bodo v zgodovini našli navdih in poduk z;i sedanjost, ila bomo lahko oživili na.še navidezno bolehno demokratično in civilno življenje. Kdaj je bila zlata doba ameriške demokracije? Pristaši oziranja preteklost sc\eda obujajo in raziskujejo različne zlate dobe, katerih izbor jim narekujejo njihova pristranska čustra. Le Se malo znanih Američanov .se lx) opredelilo za liberalce, tisti pa, ki še zmeraj odkrito priznavajo zvestobo liberalizmu, |x>navadi postavljajo zlato dobo ameriške demokracije v tride-.seta in štirideseta leta 20. stoletja. Takrat naj bi bil predsednik Franklin Delano Ro-o.sevelt drzno in napredno vodil državo, ilelavski sindikati pa .so, kot je za New-York Times povetlal Ste\en Fraser, "predstavljali ne le interesno skupino, ampak .socialno gibanje, katerega dejavnosti so zbujale velike upe ne le njegovim pripadnikom, temveč celotni družbi" (Greenhouse, 1996). S te perspektive je problem sodobne anieriške demokracije v tem. da je Bili Clinton medel, medtem ko so sindikati organizacij.sko na tleh. Ob sedanjem preusmerjanju AFL-CIO v reorganizaci- • Dr. Ihtnlti .Sbocfxil. frntjesiirioi isocMnitlje III fKillloli^iJe nil iiiilivrzi lliirmnl. XDA ' Viedti SbfK'fxtlJv jm-nn linthun 'ila /«ttj mzllClcn u-gii Claiibii 12 nklohm t9'Xi iiti Icliiem .■aviitiijii .'it-cliil .Science lllalory Assoclallim r .\ew Orleansii, lA. hi nniJe pretLteiloifih. S'Jena rtizisboitinje se osredu-itjCti lui timeri.H«! liolitiko. cliiino drtiilHi In iMkoiiinjeaocUilnlli fKillilk. .Med entiplinn knjlgwnl. bIJIli je T .SkiKjMil diKtlij IziUilii. .«> ntijbolj znnne .Slates and .Stjclal KenJiillons: A Omi/tfimilfe Analysis of Frtmce. Russia. and Oilna (W)): /"miectinM Soldiers and .Mothers: /he lUillcal Origins of Social /ItUty In the t'niled .hales (1993): Social Policy In the I 'niled .Slates: /■iiiiire /'tisslbllilies In /listorical /"ers/iectliv (1995): In Hao-merang: Oiiilon's /teallh .Security Hjfort and the Jiirn agaimt Oonrmiieiii in U.S. /\illlics (/996/ jo in sklepanju Širših zvez z intelektualci in verskimi voditelji pa vendarle lahko z upanjem gledamo v prihodnost. Kot nasprotniki liberalizma pravilno poudarjajo, ameriška državljanska pobuda zajema več kot le sindikalno gibanje in je starejša kol i\e%v Deal. Sindikati so bili le ena od možnosti Američanov - in niti ne poglavitna - za organiziranje v civilno družbo. Nepripravljenost številnih levičarjev, da bi med državljanske pobude šteli še kaj drugega kot organiziran delavski razred - ali neobstoj le-tega -nam pomaga pojasnili, zakaj imajo v sedanji razpravi o državljan.ski pobudi glavno besedo privrženci konservativne ali desno sredinske politične usmeritve. Vendar pa imajo lahko, kol bo postalo očitno v nadaljevanju, tudi nasprotniki liberalizma .svoje šibke točke. Za nasprotnike liberalizma je značilno, da na ameriško preteklost ne gledajo skozi marksistično obarvana očala, ampak z očmi Alexisa de Tocquevillea. francoskega ari.siokraia, ki je v tridesetih letih 19. stoletja potoval po takrat še negodnih Združenih državah, zbrana opažanja in misli pa kmalu zatem objavil v delu Democracy' in America (1969(18.55-400. Tocquevillovo delo predstavlja enega od najvplivnejših primerov modernega političnega narodopisja. Gre za niz zgoščenih opazovanj, ki jih je Tocqueville kol tujec nabral, da bi mogel vplivati na |X>liiične razprave v lastni domovini. Democracy in .Vmerica je razpoznavno [Kjlitično etnografsko delo. Ker je Tocquevilla skrl^ela sočasnost napredka demokracije in vedno večje centralizacije birokratske države v porevolucionarni Franciji, je postavil zgodnjo republikansko Ameriko svojim rojakom z:i zgled, da bi jih tako spodbudil k u.stanavljanju prostovoljnih združenj, ki bi lahko zavrla nadaljnjo centralizacijo države. Tocqueville je trdil, da bi prostovoljna združenja lahko služila kot demokratičen nadomestek za dozdevno socialno zaščito, ki naj bi jo v obdobju ancien rigi-me nudili aristokraii. "Združenja kar naprej ustanavljajo Američani najrazličnejših staro.sti, socialnih porekel in nagnjenj," je poročal Tocqueville (1969 (18.55-40(: 51.5) v slavnem, pogosto citiranem odlomku. .Menil je, da ugodne razmere za državljansko pobudo omogoča šibkost centralne vlade naproti lokalni oblasti. "Evropskega popotnika v Združenih državah najbolj osupne," je pisal Tocqueville (ibid.: 72), "odsotnost tega, kar bi mi imenovali vlada ali uprava ... Zgradba ameriške državne uprave ni ne centralizirana ne hierarhična." Alexisu de Tocquevillu se je zdelo, da zgodnjih Združenih držiiv nad ravnjo lokalnih oblasti ni povezovala nikakršna nacionalna oblast, ki bi si zaslužila to ime, temveč vxTska čustva, trgovina, carine, ki so bile pov.sod enake, državljani, ki so .se svobfxlno združevali, in splošni zakoni, ki so jih uveljavljali odvetniki in .sodi.šča. Glede na Tocquevillove protidržavne vzgibe za pisanje Democracy in America ni presenetljivo, da več kot stoletje in pol kasneje sodobni kritiki amcri.ške zvezne vlade |X3vcličujejo poudarek, ki ga je veliki Francoz dal prostovoljnim združenjem v smislu opozicije birokrat.ski državni oblasti. Vendar pa .se sodobni občudovalci Tocquevilla ne morejo zediniti. kdaj natančno v ameriški zgodovini je prišlo do razmaha tradicionalnega prostovoljnega zdntževanja, ki bi utegnil za .sedanjost bili najbolj pomenljiv. Konservativni člani in privrženci po-reaganovske republikanske stranke, ki so osveščeni glede državljanskih dolžnosti, dejansko koprnijo po zgotlnjem devetnaj- .stem stoletju (glej Joyce in Schambra, 1996). Verjamejo, cla .se Američani dobesedno "vračajo k Tocc]uevilkr', če citiramo naslov pomenljivega komentarja .Micbae-la Barona, nekilanjega novinarja II..S. Neews and World Report, ki novinarsko zori pri The Weekly Standard. Kot Barone (1996: 23) pojasnjuje, "ilanašnja pointlustrij-.ska .\merika v nekaterih pomembnih ozirih Ixilj s|jominja na predindu.strijsko Ameriko, o kateri pi.še Ttxqueville v Democracy in America, kot pa na industrijsko /Vmeriko, v kateri je odrasla večina od nas." Američani "se očitno vračajo nazaj v deželo", ki je enakopravna, individualistična, \erna in ceni posest, "saj se navadni ljudje nadejajo znatnega premoženja in ga v teku življenja tuili nakopičijo ... Tocquevillovska Amerika je bila naravno naklonjena politikam decentralizacije, prena.šanja pri.stojnosti in trgom, tako kot je bila industrijska Amerika velikih koncernov naklonjena centralizaciji, |X)litiki odredb-in-nadzora ter birokraciji... In-dustrij.ska Amerika je bila bolj naklonjena demokratom, |X)indu.strij.ska Amerika pa ima raje republikance." Oživljeni tocquevillovski Ameriki, ugotavlja Barone skupaj s .številnimi drugimi kon.servativci de\etde.setih let 20. stoletja, je potrebno "\'lada-ti z mehko roko" in "najrazličnej.šim prostovoljnim združenjem" prepustiti "družbeno vlogo, ki jo je v drugem prostoru in času igrala država." Privrženci |x>litične .sredine, pridružuje pa se jim tudi veliko demokratov, niso tako trtlno prepričani, da naj bi .se Američani zgledovali po zlatih starih časih še pred industrijsko dobo. Sredinsko usmerjeni analitiki zlato dobo državljanske pobude raje postavljajo v časovno bližji, napredni začetek tlvajsetega stoletja. To ol>-dobje hvalijo zaradi številčnosti dozdevno lokalnih prostovoljnih združenj kot tudi zaradi inovativnega "eks|x»rimentiranja" zakonodajalcev z odzivi na industriali-zen> na lokalni in nacionalni ravni. Analitiki sredine si želijo, da bi Združene države doživele "dobo novega napretika". Democratic Leadership Council (DLC) je kot organiziran glasnik strankinih kon.servativcev pozval k vrnitvi k "izgubljeni tradiciji ameriškega lilx-ralizma" |)red Rooseveltovim .\'ew Dealom. DLC, ki se zavzema za koncept "nove svobode" (New F'reedom) Woodrowa Wilsona, poziva demokrate devetdesetih let 20. stoletja naj se izognejo politiki obdavčevanja-in-porabe ter newtlealovskemu "pokrovitelj.stvu socialne države". Namesto tega naj podpirajo "veliko večjo vlogo prostovoljnih in lokalnih združenj pri reševanju težkih socialnih problemov .... ki jih vladna birokracija preprosto ne more rešiti." Prenovljena oblast, pravi, bo morala "prenesti več odločitev in nadzora nad porabo javnih sredstev z Washingtona na državljane in lokalne institucije" (Siegel in .Marshall, 1995). Stališča konservativnih republikancev in demokratov .se danes kljub različnim mnenjem o indu.strializmu in o potrebi po reguliranju trga približujejo v viziji čimbolj omejene nacionalne oblasti in živahnih lokalnih prostovoljnih združenj. Republikanci in konservativni demokrati se strinjajo, da bi bilo potrebno zvezni vladi popolnoma ali vsaj delno (xlvzeti pristojnosti v notranjih zadevah, če .se želimo Američani vrniti v zlato dolxj državljanske pobude. Številnim intelektualcem v medijski sferi se zdi ta skoraj jxjpolni konsenz politične tlesnice in sredine dovolj za rešitev prol^lema. Preden pa se Američani lotijo tega nekoristnega početja, bi morda kazalo onjcniti, da elita socialnih zgodovinarjev trditve konservativcev' in sredinskih politikov o obdobju, načinu in vzrokih največjega razcveta demokratične državljanske pobude v Združenih drž.;ivah postav- Ijajo pod vprašaj. Lahko sanio podam nekaj argumentov v prid zgornji ugotovirvi. vendar upam, da vas bom prepričala, da izhodiščno razmišljanje, ki postavlja "državo" nasproti "družbi" - oz. nacionalno državo nasproti lokalnemu prostovolj-stv ii -, ne more osmisliti ameriške državljanske pobude. Razmišljanje drža\ a-|5roti-tlružbi ne more postaviti temeljev za razsodno razpravo o sedanjih težavah z državljansko pobudo na nacionalni ravni ali o prihodnjih rešitvah zanje. Državljanska pobuda v tocqucvillovski Ameriki Za začetek se povrnimo v Tocquevillov čas, v zgodnjo ameriško republiko j^red državljansko vojno. Pred več kot dvema desetletjema je socialni zgodovinar Richard Brown (1974) raziskoval družl>eni razvoj v Massachusettsu, od poznega kolonialnega obdobja do z^ičetkov nastanka ameriške države. Ugotovil je, da je znatno število lokalnih, regionalnih, državnih' in nacionalnih prostovoljnih združenj nastalo že pred drugim desetletjem 19. stoletja. Za to so obstajali neki določeni so-ciodemografski predpogoji, ugotavlja Brown v svoji natančni kvantitativ ni študiji me.stnih in podeželskih območij. Prvi predpogoj je bil nastanek mest ali v.saj večjih na.selij z najmanj 200 do 400 družinami in v.saj peščico .stalno bivajočih podjetnikov, obrtnikov in strokovnjakov za |X)samezna področja. Vendar zgodnja ra.st ameriških prostovoljnih združenj ni bila le stranski proizvod razmaha trgovine in urbanizacije. Pred ameriško revolucijo je veliko mest doseglo potrebno velikost, ne da bi v njih nastalo veliko prostovoljnih združenj. Toda tlo začetka 19. stoletja je razmah prostovoljnih združenj prehitel napredek trgovine in naraščanje prebivalstva. Kultura in politika sta imeli neodvisne učinke, poudarja Brown. V času osamosvajanja Amerike so ameriška revolucija, politični spori v zvezi z ameriško ustavo, angleška ustava iz leta 1689 (Bili of Rights) in vedno bolj množično potegovanje ljudi za lokalne, državne in nacionalne voljene uradniške službe spodbujali društveno dejavnost. K združevanju so pripomogli tudi verski in kulturni ideali o izboljšanju samega sebe in večja obve.ščenost o širših poslovnih in družbenih dogajanjih zaradi širjenja časopisov. Tocqueville se je dobro zavedal pomena zunanjih vplivov, ki jih je izpostavila Brownova raziskava. Velikokrat je bilo poudarjeno, da delo Democracy- in America odraža versko gorečnost v obdobju druge velike verske prebitje (2nd Great Awakening). Vendar sodobni konservativci pogosto spregledajo, kako močno poudarja tudi sodelovanje državljanov v političnih zadevah. Tocqueville (1969 (18.35-40(: 520) je občudoval Združene države kot "edino državo na svetu, ki dan za dnem s pridom izkorišča neomejeno svobodo političnih združenj." Cisto družbena združenja so morda res bila številnejša o, firev.) dvajsciih do štiridesetih let 19. stoletja, sovpada z razširitvijo mo.ške volilne pravice in nastankom konkurenčnih, množičnih strank (Shefter, 199'i: 3- poglavje) - najprej Jacksonovih demokratov, potem \\ higo\cev (republikanskih privržencev revolucije) in končno .svobodnjakov in republikancev. V delu Democracy in America so omenjeni tudi prvi ameri.ški ča.sopisi. "Časopisi ustv arjajo združenja in združenja ustvarjajo časopi.se," je zapisal Toccjueville (1969 (183>iO(: 518). "Od vseh dežel sveta tako lahko v .Vmeriki najdemo največ združenj in največ časopisov." A prav v tem, kot je pravilno ugotovil zgodovinar Ri-chanl John (1995: 19), je Tocciuevillov "pogosto podcenjevan dar za opazovanje prekosil njegovo tolikanj hvaljeno sposobnost analiziranja." V t)dličnem zadnjem delu Spreading the .\ews: The American Po.stal System from l-ranklin to Morse, je.Iohn (ibid.: 1) ostrounuio izpostavil, da je Tocqueville potoval s poštno kočijo v "notranjost Kentuckvja in Tennesseeja." in zapažal "presenetljivo kroženje pošte in časopisov v tistih širnih gozdovih." Tocqueville verjetno ne bi mogel izvesti svojega potovalnega načrta, če ne bi veliko ameriških prevoznikov pošte dobivalo državne podpore kongresa, da je pošta lahko dosegla majhne lokalne skupnosti, poslanci pa potovali domov v oddaljene predele. Tocqueville (1969 (1835-iO(: 385, št. 79) je ocenil, da .so imeli prebivalci podeželskega Michigana v letu 1831 tlostop do veliko več zunanjih informacij kot povprečni prebivalec Departemeiu du Nord, pokrajine, ki je bila trgovsko sredi.šče Francije. Kljub spoznanju, da je bilo to mogoče le zaradi razvito.sti ameri.ške poštne mreže, veliki politični narodopisec ni razumel |X)mena .svojih opažanj o zgodnji ameri.ški državi. Tocquevilla so slepile njegove izkušnje s francosko državno oblastjo in po-.sledična negativna nastrojenost. Zelo znana zbadljivka pravi, da zgodnja moderna Prusija ni bila toliko država z armado, kot je bila armada z državo. Podobno, tudi prvotne Združene države ni.so bile toliko dežela s pošto kot pošta, ki je utrdila narodno zavest porajajočega se naroda. Izreden ob.seg in raz-širjenost ameriške pošte postavlja na laž vsako domnevo o "neobstoju" "oblasti" in "uprave" v zgodnji Ameriki. Kolonialna Amerika je imela nerazvit po.štni .sistem, primedjiv z ti.stim v večini evropskih držav, kjer so bila, po.sebno ob atlantski obali, večja mesta in velemesta ohlapno povezana med seboj. Vendar je nekaj let po osamo.svojitvi, natančneje leta 1792, kongres izglasoval zakon o pošti, ki je "dovolil raznašanje ča.sopisov sku-|jaj s jx)što pod nenavadno ugodnimi jxjgoji,... prepovedal državnim uradnikom ujKirabo nadzora nad konuinikacijskimi sredstvi kot metodo nadziranja državljanov" in "razvil niz jxistopkov, ki so olajšali izredno hiter razvoj poštnega omrežja od atlantske obale proti transapalaškenui zahodu" (lohn, 1995: 31). Richard John (ibid.: 5) poudarja, da je "ameri.ški poštni sistem do leta 1828 imel .skoraj dvakrat več uradov kot poštni sistem v Veliki Britaniji in več kot petkrat več uradov kot poštni sistem v Franciji. To pomeni 74 poštnih uradov na vsakih 100.000 prebivalcev, v primerjavi s 17 v Veliki Britaniji in 4 v Franciji." Poštni sistem je bil v predindustrijski Ameriki največje podjetje sploh in za večino državljanov "je bil centralna vlada." V tridesetih in štiride.setih letih 19. stoletja je po nekaterih ocenah sistem zaposloval več kot tri četrtine ameri.ških zveznih uslužbencev in večina od 8.764 poštnih u.službencev v letu 1831 in od 14.290 v letu 18'il jc bilo "honorarno 7.a(>oslenih upravnikov |>oSi v vuseh in niestili, raz-ircscniii |>o potleželju". Zvezna vojska je zaposlovala manj niož in Se ti so bili večinoma "nameSčeni v osamljenih vojaških postojankah na transa|5alaške)ii zahodu" (ibid,; 3-6). Očitno je imela institucionalna zgradba ameriške vlade odločilen vpliv na razvoj pošte mreže. Zakonodajni sistem jc senatorjem in še posebej kongresnikom omogočal velik vpliv na subvencioniranje komunikacij.skih in transportnih povezav z naji:)olj oddaljenimi kraji razvijajoče se države. Pravila ameriške pošte .so dovoljevala prosto izmenjavo časopi.sov med uredniki in omogočala manjšim ča.sopi-■son» povzen»anje novic od večjih. Hkrati pa so nizke podrine-jo lokalna glasila. Relaliv;ia varnost, hitrost in domet zvezne |X)šte so zelo olajšali trgovanje v Ameriki, toda poštni sistem je bil še pomembnejši za razvoj ameriške civilne družbe in demokratično politiko. Kongres je lahko u|X)rabljal sistem frankiranja in poštno nuežo za neovirano komuniciranje z državljani. Državljani, tudi tisti iz najbolj oddaljenih vasic, pa so zlahka komunicirali med seboj, spremljali dejavnosti kongresa in sprejemanje drž;ivne in lokalne zakonodaje. Prostovoljna združenja so kmalu ugotovila, da lahko z objavo .svojih .sporočil v "ča.sopisnem" formatu izkoristijo poštne usluge. Nastajajoče politične stranke v Jacksonovi Ameriki .so bile tesno povezane z zveznim [KJštniin sistemom. Strankarski veljaki so bili pogosto uredniki ča.sopisov in poštni uradniki, jacksonovi demokrati so po letu 1828 okrepili .svojo klienteli-siično naravnano stranko tako, da so v številne pošttie urade imenovali privržence demokratov. S tem so utrdili prakso "strankarskih prevzemov uradov", ki je zajelo Se več okrožij, ko so vvhigovci in republikanci prišli na oblast. Eno od prvih velikih duhovnih prenoviteljskih gibanj v Ameriki - med leti 1828 in 1832 za kratek čas utelešeno v General Union for Promoting the Ob.servance of the Christian Sabbath (Splošna zveza za spoštovanje krščanskega dneva počitka), ki je imela privržence v več pokrajinah - se je zavzemalo za ukinitev nedeljskega odprtja po.štnih uradov in raznaSanju |X)šte na ta dan. Ironično je, da je bilo omenjeno gibanje odvisno prav od zveznega poštnega sistema, ki se mu je zoperstav-Ijalo, saj se je General Union zanašala, da bo na deset tisoče letakov in peticij potencialne privržence do.seglo s pošto. V obdobju pred državljansko vojno je podobno veljalo tudi za druge spontane "križarske pohode", treznostna gibanja in v.se.s-|)lošen odpor proti suženjst\'u, ki je pomagal zanetiti iskro državljanske vojne. Skratka, državljanska živahnost zgodnje Amerike, ki je tako prevzela Ale.\isa de Tocquevilla, je bila tesno povezana s predstavniškimi institucijami in iz centra usmerjanim delovanjem prepoznavne nacionalne države. Ameriška nacionalna država ni bila podobna trdni, mnogostranski upravni birokraciji francoske monarhije oziroma porevolucionarne Francije. Vendar je bila zvezna vlada v nekaterih ozirih administrativno celo bolj učinkovita kot franco.ska država. Zgodnji ameriški poštni sistem je dolgoval svoj razmah kongresnemu predstavniškemu sistemu, ki je zajemal skoraj vse belce v državi. Pošta je v zameno podpirala kongres, razvijala je pa tudi vedno intenzivnejšo komunikacijo med državljani. Posledično se je ve- dno več Američanov goreče udeleževalo regionalnih in nacionalnih moralističnih "križarskih pohodov" in volilnih kampanj. "lak-Sno stanje je z;t ameriško tlemokracijo ostalo značilno za daljše obdobje. V poznem devetnajstem in zgodnjem dvajsetem stoletju so s pošto krožile ženske revije, ki so pomagale širiti vpliv nacionalnih zvez žensk (Waller-Ziickerman, 1989). Brezštev ilna druga ameriška združenja kot tudi kongresniki in vodje strank so pošto uporabljali za širjenje informacij, ki so bile pomembne za organiziranje drž.;ivljanov. Komunikacija, ki so jo vzdrževale in pospe.ševale državne subvencije, je predstavljala življenjsko silo ameriške demokracije. Državljanska pobuda v industrijski Ameriki Tako kot .so konservativci devetdesetih let 20. stoletja v posnemanju Alexisa de Toc-quevillea spregledali vpIK- zgtHinje ameriške zvezne vlade na državljansko pobudo, so tudi pristaši |X)litične sredine v devetdesetih letih 20. stoletja, npr. ti.sti v okviru DLC, narobe razumeli strukturo ugodnih priložnosti za razmah združeiij, ki so bila široko priljubljena. Strukturo teh priložnosti je narekovala ameriška vladna ureditev v industrij.ski dobi. Spodnji seznam navaja množična prostovoljna združenja v zgodovini ZDA. Nastal je v uvodni fazi raziskovalnega Projekta državljanske |X)bude (Civic Engagement Project), v katerem sodelujem z izredno podjetno skupino štutlentov sociologije in političnih znanosti na univerzi I larvard. Pred nekaj me.seci smo poskušali opredeliti in raziskati prostovoljna zciruženja, ki so katlarkoli v zgodovini ZDA uspela za članstvo pridobili enega ali več odstotkov odraslega prebivalstva (tj. 1% žensk ali moških, če je bilo združenje omejeno na enega od spolov). Cerkve, podjetja in stranke niso vključene v .seznam, čeprav smo poclrobno raziskali, kako so naša množična prostovoljna združenja povez;ina .s temi institucijami. Množična pmsloi vijna združenja v zgodovini ZDA Kolonialno obdobje Ancient and Accepted Free Masons (Ustanovitveni in pozneje sprejeti člani prostozidarskega gibanja) 1733- ne Zgodnje obdobje nastanka ZDA Independent Order of Odd Fellows (Neodvisni red čudakov) 1819- da American Temperance Society (Ameriško treznosino društvo) 1826-57 da General Union for Promoting the Observance of the Christian Sabbath (Splošna zveza za spoštovanje krščanskega dneva počitka) 1828-32 ne American Anti-Slavery Society (Ameriško gibanje z;t ukinitev suženjstva) 1833-70 ne Improved Order o!" Redmen (Retl plemenitih rdečekožcev) 183 i- da Ancient Order of Hibernians in America (Starodaven red ameriških Ircev) 1836- da Wash ingtonian Revival (Washingtonski preporod) 1840-1? ne Sons of Temperance (Sinovi treznosti) 1842-1900 da Independent Order of Good Templars (Neodvisen red dobrih templjarjev) 1851- da Young Menis Christian Association (Združenje mladih kristjanov) 1851- ne Junior Order of United American Mechanics (Mlajši red združenih ameriških mehanikov) 1853- da National Teachersi Association (Nacionalno združenje učiteljev) (National Education Association 1870-) (ckI leta 1870 Nacion;ilno združenje za izobražeranjc) 1857- da Državljanska vojna-1. svetovna vojna Knights of Pythias (Pitijini vitezi) 1864- da Grand Army of Republic (Velika republikanska armada) 1866-1956 da Patrons of Husbandry (The Grange) (Poljedelci) (Kmetska zadruga) 1867- da Benevolent and Protective Order of Elks (Podporno društvo za zaščito vapitov) 1868- da Ancient Order of United Workmen (Starodavni red združenih dela\'cev) 1868- da Knights of Labor (Vitezi dela) 1869-1917 ne National Rifle Association (Nacionalno strelsko združenje) 1871- da Ancicnt Arabic Order of the Nobles of the Mystic vShrine) (Starodavni arabski red odličnikov mistične svetinje) Womani's Christian Temperance Union (Ženska zwza za treznost kristjanov) Order of the Eastern Star (Red \'zhodne zvezde) Farmers Alliance (Zveza kmetovalcev) Royal Arcanum (Kraljevska arkana) Knights of the Maccabees (Makal>ejski vitezi) Christian F.ndeavor (Krščanska prizadevanja) Knighus of Columbus (Kolumbovi vitezi) Modern Wootlmen of America (Moderni ameriški gozdarji) Colored Farmersi Alliance (Zveza temnopoltih kmetovalcev) Loyal Order of Moose (Zvesti red severnoameriškega losa) Womenis Missionary Union (Southern Baptist) (Ženska misijonarska zvez;i) (Južna baptistična) General Federation of Womenis Clubs (Splošna zveza ženskih klulx>v) Woodmen of the Worid Life Insurance Society (Gozdarji družbe svetovnega življenjskega zavarovanja) National American Won)an Suffrage Association (Nacionalno ameriško združenje za žensko volilno pravico) 1872187118761877-1900 187718801881 188218831886 18881888189018901890-1920 ne da da da da da da da da da da da da da da NalioiKil Bowling Congress (Ameriški kegljaški kongres) National Congress of Mothers (Nacionalni materinski kongres) (PTA-ZcIruženje staršev in učiteljev ocl leta 1924) Fraternal Order of Eagles (Bratski red orlov) Veterans of Foreign Wars of the United States (Ameriški veterani, ki so se borili na tujem) Aid Association for Lutherans (Združenje za pomoč luteranom) International Brotherhood of Teamsters (Mednarodna bratovščina voznikov) Boy Scouts of America (Ameriški skavti) Ku Klux Klan (second) (Ku Klux Klan, drugi) Women's International Bowling Congress (Mednarodni ženski kegljaški kongres) American Farm Bureau Federation (Ameriška zvez^t kmetijskih uradov) American Legion (Ameriška legija) 18951897189818991902190319101915-44 191619191919- cla da da da ne ne ne da da da da New Dcal-2. svetovna vojna Old Age Revolving Pensions (Townsend .Movement) (Redne starostne pokojnine) (Townsendovo gibanje) 1934-53 da United Automobile Workers (Združeni delavci avtomobilske industrije) 1935- ne Steel Workers Oeklarski delavci) 1936- ne American Baptist Women .Ministries (Ameri.ška ženska bapti.stična cerkvena služba) 1951- ne 2. svetovna vojna-dancs American Association of Retired Persons (Ameriško zdriiženje iipokojencev) 1958- ne United Methodist Women (Združenje metodistk) 1972- ne National Right to Life Committee (Nacionalni odbor pravico do življenja) 1973- da Catholic Golden Age (Katoliška zlata doba) 1974- ne Citizen Action (Drž.;ivljanska akcija) 1979- ne Mothers against Drunk Driving (Matere proti vožnji v vinjenem stanju) 1980- ne Christian Coalition Krščanska koalicija 1989- da Opomba: Zgornji seznam je sestavljen na podlagi zgodovinskih in sodobnih podatkov. Vključuje vse doslej dokumentirane skupine, ki so kadarkoli v času med letom 1790 in danes imele vsaj 1% članov med odraslimi prebivalci ZDA. Če so skupine formalno omejene samo na članstvo enega spola, je bilo merilo 1% ali več odraslih tistega spola. Poslovne, cerkvene in politične stranke niso vključene (čeprav je veliko prostovoljnih skupin s seznama lH)vezanih z njimi in raziskovalni projekt preučuje te [H)vezave). Skupine so razvrščene na seznamu po datimiu nastanka, čeprav jih je veliko doseglo mejo 1% iideležencev šele \ eliko kasneje v s\oji zgodovini. Poglavitni namen raziskovalnega projekta je dokumentirati in pojasnili "življenjski cikel" teh skupin v povezavi s splošnejšimi težnjami v ameriški kulturi, politiki, družbi in ekonomskem razvoju. Seznam ni dokončen (oz. ni bil poleti leta 1997) in se bo .še spreminjal z nadaljnjim vnosom podatkov. Se vedno raziskujemo nekaj skupin, ki jih bomo morda vključili v .seznam. Skupine, ki imajo opredeljeno zvezno (nacionalno, državno ali lokalno) strukturo, niso imele takšne zgratlbe že od začetka (ali v pnem de.setletju delovanja). Nekatere (kot na primer Vapiti in Nacionalno združenje za izobraževanje) so začele delovati po drugačnem vzorcu in .so šele pozneje prerasle v zvezna združenja. Namen naše raziskave ni samo pojasniti vzroke za množičnost združenj. Gotovo je |X>trebno preučevati tudi majhne skupine, da lahko ugotovimo, zakaj so samo nekatere postale tako množične. Naš namen je izrisati ča.soviu zentljevid spre- n>injajočega se svela velikih prostovoljnih združenj v ZDA, raziskati, kdaj in kako so se pojavila in razvila, primerjati njihove organizacijske strukture, članstva in aktivnosti skozi čas in ugotoviti, kako so povezane z verskimi in tržnimi sistemi, kakšno vlogo igrajo v |X)litičnih strankah in med volitvami, pa tudi pri lokalnih, državnih in nacionalnih oblasteh. Na naš seznani uvrščamo samo skupine, ki imajo .širše, ne le elitno članstvo, in tako odkrivamo spreminjajočo se osnovo organizirane udeležbe državljanov v družbi in |X)litiki ZDA. Končen cilj naše raziskave je preveriti niz hipotez o spremembah v času, hipotez, ki izhajajo iz teorij o mobilizaciji virov in institucionalnih teorij v .sociologiji in politični znanosti. Na.še gradivo še ni popolno, zato .še nismo v fazi preverjanja hipotez. Za zdaj lahko samo izpostavimo vzorce, ki jih nakazuje predhoden .seznam množičnih pro.stovoljnih združenj. .Seznam razvršča skupine glede na datum nastanka v Združenih državah. Podaja pa tudi datum prenehanja delovanja tistih združenj, ki ne obstajajo več. Ugotavljamo pa, da več kot štiri petine nastalih skupin .še zmeraj obstaja. Zgolj kronološko razvrščanje množičnih združenj postavlja na laž pogosto samoumevno privzeto predstavo o zgodnjih Združenih državah kot .skupku večinoma introvertiranih lokalnih .skupno.sti. Predvidoma je res bilo tako pred vzponom modernih, centraliziranih, birokratskih organizacij. Kot pa kažejo zbrani podatki, je bila večina množičnih prostovoljnih združenj v zgodovini ZDA ustanovljena pred letom 1900, še več, dobra petina združenj, ki smo jih doslej preučili, je nastala pred državljansko vojno, to pogosto uporabljeno ločnico med "predmoclerno" in "industrijsko" Ameriko. Četudi izvzamemo politične stranke in cerkve, se je veliko število Američanov povezovalo v množičnih združenjih že zelo zgodaj v naši zgodovini. Iz kronološko razporejenih podatkov lahko razberemo še en vzorec. Do ustanovitev velikih združenj je prihajalo skozi celotno naciotialno zgodovino, vendar je možno več ustanovitev z;islediti v obdobjih od dvajsetih do petde.setih let in od petdesetih do konca devettlesetih let 19. stoletja, nato pa še v drugi polovici prvega de.setletja ter v tridesetih in štiride.setih letih 20. stoletja. Ta obdobja .so zaznamovale intenzivne volilne udeležbe in konkurenčnost - še posebej v devetnajstem stoletju, ko je bila mobilizacija volilnih upravičencev (belih moških ) največja; to je bilo tudi najbolj konkurenčno olxlobje drugega (1828-56) in tretjeg:i (1876-96) strankarskega sistema ZD.A. Iz teh podatkov je očiten tudi pro-nacionalističen vpliv str;i-sti, ki .so zanetile največjo ameriško vojno, tj. državljansko vojno. Preučevanja popolnejših razvrstitev prostovoljnih združenj (npr Gamm in Putnam, 1996) so pokazala splošen porast ustanavljanja lokalnih združenj v istem času. V dvajsetem stoletju pa za n:irod pomembna obdobja, kot so 1. .svetovna vojna, 2. .svetovna vojna in velika gospodarska depresija, niso imeki za posledico toliko ustanovitev združenj. V tem času sta bila aktivnost in vpliv zvezne vlade relativno velik;i. V nasprotju s pogostimi trditvami konservativcev (Joyce in Schambra, 1996), je vlada spodbujala, ne p;i ovirala nastajanja množičnih združenj. Vpletenost ameriške vlade v nizmah množičnih združenj ix>stane Se očitnejše, če upoštevamo, da je veliko prostovoljnih združenj, ki so nastala v drugi polovici 19. stoletja, preživelo in se razvijalo naprej v 20. stoletje. (Nekatera so se zmanjš;ila v tridesetih letih 20. stoletja, ko si veliko ljudi ni moglo privoščiti plačevanja članarine; nekatera izmed teh so si nato do ijetdesetih let 20. stoletj;i opomogla, drug;i p;i dokončno pr<}p:idl;i.) Naša predhodna raziskava o težnjah v članstvu kaže, da je veliko ameriških prostovoljnih združenj doseglo največje število članov v šestde.setih ali .sedemde-•setih letih 20. stoletja. Tako kot .se je širil obseg državnih in vlailnih nalog in odločitev, je veliko ameriških zilruženj, ki so nastala v 19. stoletju, pridobivalo vedno več novih članov. Se preden .se je čhinstvo povečalo, so se množična prostovoljna združenja razširila po vseh iS-50 ilržavah in za.sejala lokalne enote v vseh pomembnejših lokalnih skupnostih. V poznem 19. .stoletju in skozi večino 20. ■stoletja lahko z;isledimo pojav, ki je prevladoval tudi v z;ičetku nastajanja ameriškega naroda. Pojavila .se je težnja k geografski ekspanziji, ko.sanju in vključevanju, ki je povezala bolj ali manj urbane kraje v ista organizacijska omrežja. V obdobju od državljan.ske vojne do petdesetih let 20. stoletja ameriška vlada ni izrinila civilne družbe. N;isprotno, ameriški način vLidanja je spodbujal, lajšal, pa tu-tli nagr;tjeval združevanje državlj;inov. Velik del množičnih združenj se je razvij;il v neposredni odvisnosti od scxlelo-vanja z državno :ili zvezno oblastjo. Kot lahko preberemo v izredni novi knjigi Elisabeth Clemens The People's Lobby (1997), so si množičn;i združenja prizadev ala vpliv;iti na zakonodajo in upravo žc od 19. stoleij;i naprej. Ko so klientciistično usmerjene, zelo konkurenčne, množične politične .stranke ameri.ške demokr;icijc 19. stoletja ob koncu tega stoletja oslabele, .so si množična združenja lokalnega izvor;! prizadevala vz|X)staviti nove neposredne odnose z z;ikonodajalci in novimi administrativnimi agencijami. Clemen.sova trdi. da so takšni ljud.ski lobiji v z;tčetki! najbolj napredovali v zveznih tiržavah na zahodu, kjer so bile klientelističnc .stranke šibkej.še. Vendar pa je veliko združenj zgradilo tudi široka n;icionalna otnrežja. Združenja .so se izpopolnila v .sočasnem vplivanju !ia krajevno j:ivno mnenje in odražanju le-tega ter v lobiranju pri zakonoditjalcih in vladnih ur;idnikih na lokalni, državni in tiacionalni r;ivni. Njihova "primerjalna prednost" je bila v "vplivanju na j;ivno tnnenjc in odsevanju le-tega" v številnih občinah in državah. V časih, ko so č;isopisi, revije in neposredni sestanki še veliko pomenili, so splošno razširjen;! združenja lok;!lnega izvora lahko vplivala na zakonodajalec in uradnike, saj .so izražala mnenje velikega .števila volivcev. Han.sen ( 1991 ) podaja institu-cionali.stično razlago "racionahie izbire" za takšne povezave tned kongresom in združenji na primeru American Farm Bureau Federation tned letom 1919 in se-detnde.setimi leti 20. stoletja. Širša prostovoljn:i zilruženja so bil;! tesno povez;ina z izvajanjem in razširj;i-njem nekaterih ključnih nacionalnih .scKialnih programov moticrnih ZDA. Čeprav današnji konservativci tako glasno poudarjajo, d;i sta si javno .socialno skrbstvo in prostovoljstvo nasprotovala, sta se dejansko razvijaki v popolnem sožitju. Primere je mogoče z lahkoto na.šteti. Grand Army of the Republic (Velika republikanska armada) jc zrasla iz pobude za ponovno oživitev drž;ivnih in n:icionalnih podpor ve-tcninom, ki jo je sprožila Zveza veteranov državljanske vojne. K;isneje jc GAR po-m;ig;ila upr;ivljati te ugodnosti in lobirala za več in boljše (McConncll. 1992; ,Skoc-pol, 1992: pogl. 2). Manj znan je primer Fraternal Order of Eagles (FOE) (Bratskega rechi orlov), ki sc je v dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja zavzem:il za uzakonitev tiržavnili in zveznih starostnih pokojnin. FOK je bil tako aktiven, tla se je san» GrantI Hagle utieležil svečanega parafiranja, ko je Franklin Delano Roosevelt podpisal zakon o socialnem zavarovanju leta 1935. Nav.sezatinje, velike zveze žen.sk v začetku 20. stoletja -predv.sem National Congress of .Mothers in General Federation of Women's Clubs - so bile glavne |X)gajalke pri oblikovanju lokalne, državne in zvezne zakonodaje, ustanavljanju služb in pridobiranju podpor za matere in otroke (Skocpol, 1992: 3. del). Večine teh politik ne bi nikoli izvajali, če ne bi bile ženske z\eze tako sposobne usklajevati moralistično naravnane javne kampanje v lokalnih skupnostili in tiržavah. Ženske zveze so .se pomembno razvile in geografsko raz.širile v istem času kot njihove kampanje. Veliko so priclt)bile s .svojo sposobnostjo navezovanja partnerstev z vladnimi uratiniki, kot so bili listi v Children's Bureau (Urad za otroke). S perspekti\'e mobilizacije virov lahko tlomneva-mo, da so množična ameriška prostovoljna združenja pogosto obrnila pobude in vire z\ezne vlade v svojo korist - najsibo za zagon, raz.širiiev ali ponovno oživitev. Na primer zakoni New Deala in administrativni po.segi so bili v izjemno pomembno pomoč na.siajajočim sindikatom v ameri.ški industriji (Finegtild in .Skocpol, 1995: 5. poglavje). Ko .so sindikati pričeli dejansko tlelovati, so kmalu izkori.stili posege zvezne vlatle v ekonomijo med 2. svetovno vojno, da bi povečali svoje članstvo in pravice do pogajanj z delodajalci. Organizirano delavsko gibanje ni bilo nobena izjema. American Farm Bureau Federation je izkoristila možnosti za upravljanje pospeševalnih programov Oddelka za kmetijstvo in kmetij.skih subvencij New Deala. .Na ta način je razširila lastno članstvo na nova kmeiij.ska območja (Han.sen, 1991). Še en zgovoren primer vzvoda do zveznih sredstev je American Legion Clones, 1916; Pencak, 1989). Nastala je kot združenje prip:idnikov ameriških ekspedicijskih sil iz 1. svetovne vojne in s sprejemom mladih veteranov 2. svetovne vojne leta 1912 preprečila generacijski upad, značilen za druga ameriška združenja veteranov. Legija je obenem lobirala za GI (Government Ls.sue) Bili, ki je bil sprejet leta 191'i. Milijoni novih veteranov so kmalu prephivili združenje in s tem omogočili American Legion, da .se jc prenovila v izjemno pomembno državljansko interesnt) .skupino v tisočih lokalnih skupnostih po vsej tleželi in .še za več de.setletij po vojni obdržala pomemben vpliv na Kongres in Zvezo veteranov, kakor tudi na ducat administracij zveznih držav. Zgornji seznam je šc en dokaz za sožitje med državo in družbo v Zdmženih državah. Mt)ja raziskovalna skupin;i se je vprašala, koliko množičnih ;imeriških pro-.stovoljnih združenj je imelo ali ima organizacijsko strukturo, ki je vzporedna tri-stopenjski ameri.ški zvezni uredirvi, tj. strukturo, zgrajeno okrog lok;ilnih skupin, drž;ivnih potiružnic in nacionalnih centrov. V nadaljevanju projekta bomo razi.ska-li popolnej.ši razpon organizacijskih značilnosti ztiruženj. Predhoden odgovor na vprašanje federalnosti pa nakazuje, da je z redkimi izjemami imela večina množičnih ameriških združenj, ki ni.so bila ustanovljena nedavno, zvezno strukturo. (Izjeme so pon;ivadi skupine in sindikati, katerih članstvo .sestavljajo državljani, ki jih veže enaka ekonomska aktivnost ali bivajo na velemestnih območjih.) Prostovoljna združenja so prevzela zvezno uretlitev deloma zato, da bi si olajšala .sočasno .sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter z državno in nacionalno oblastjo. Mreže nacionalnili, clržavnili in lokalnih enoi oniogoCajo združenjem, tla ix>sretlu-jejo meti lokalnim prebivalsivom in političnimi strankanti ter zakontxlajalci. Zvezna združenja ostajajo pozorna na koristno zakonotlajo oz. lobirajo zanjo. Metitem ko .so bile nekatere ameri.ške prostovoljne skupine aktivno \ ključene v politiko, so druge po.sku.šale ust\'ariti sistematično alternativo uradni politiki. Historično sta bili združenji Women's Christian Temperance LInion (Bordin, 1981) in National Congress of Mothers (National Congress of Parents and Teachers od leta 1917) namerno strukturirani kot stranke in izvoljena vlatia, ves čas pa sta ostajali netKlvisni (xl njih. Na ta način naj bi bil ženskam tjintjgočen razvoj \ pli\'nega, a pt)sebnega sliv ga "preči.ščene" politike reform v času, preden so vse ameriSke ženske tltibile volilno pravict). Tudi v praksi so paralelne organiziicije omogočile ženskam izreden vpliv na tloločanje z-ikonodajnih programo\' |X) v.sej deželi. Če zanemarimo njego\e praktične prednosti, je skoraj vso ameri.ško zgotlovi-no fetleralizem preprosto služil kot prestižen zgled. Tutli .sociolo.ški institucionali-stični teoretiki (Powell in DiMaggio, 1991) bi .se verjetno strinjali, tla je federalizem v.sem velikim združenjem služil kot vrsta modela zakonite in učinkovite uretlitve. To razlago podkrepljuje zgotlo\ ina ameriških bratov.ščin. Prostozidarji .so v kolonialnih časih prišli iz Anglije v Amerikt). (Dbtiržali .so lokalne in glavne lože v razpo-retlitvi redov, ki .so bili urejeni potlobno kot tisti v Evropi. Nasletinja uvožena angleška bratovščina je bila Odtl l ellows, ustano\ ljena po ameriški re\oluciji, ki ni imela tako elitnega članstva ktJt prostozitlarji (Claw.son, 1989: 118-2.3). Otid Fellows .so hitro prevzeli tri-stopenjsko .strukturo, ki je posnemala ameriški federalizem (.Stevens, 1899: 246-62). Večina bratskih združenj, ustanovljenih v Združenih tiržavah |xj Odd Fellows, je priv zela fetleralno uretlitev (Gist. 19i0). Nekatera ztiruženja. kot npr. Knights of Colinnbus, so imela v začetku ne-fe-deralno strukturo, nato pa .so .se reorganizirala. Njihovi vt)ditelji .so zave.stno zagovarjali preluxl na nacionalno-državno-lokalni motlel (Kauffman, 1992). V ante-riški zgodovini je bilo veliko primerov - tudi med majhnimi .skupinami, premajhnimi, da bi .se uvrstile na moj .seznam - kjer je bila potreba po treh .stopnjah organizacije kar smešno pretirana. Tako jc Czechoslovak Society of America, zgodnja če.ška dobrodelna organizacija, začela z nekaj mestnimi klubi in potem takoj natlaljevala z ustanovitvijo tlržavnih potiružnic in nacionalnega seticža, še preden je nastalo dovolj lokalnih enot (Martinek, 1955). Dejansko .so v toku ameriške zgodovine tiržavne in nacionalne organizacij.ske "ravni" prostovoljnih združenj pogosto nastale preti \'ečino lokalnih enot. Ustanavljanja lokalnih enot .so .se ob spodbujanju in podpori tlržavnih in nacionalnih vt)diteljev ztiruženj nadaljevala "na vse .strani", dokler ni bil dopolnjen "normalen" model dovršenega ameriškega prostovoljnega ztiruženja. Poduk za scdanjo.st Naj bo dovolj o preteklosti, pa če jc Se tako zanimiva. Kaj nam vse zgoraj zapisano pove o tlanašnjih razprav ah glctle državljanske pobude v ameriški demokraciji? En zaključek je že očiten. Sodobni pozivi k vračanju v tlrža\'ljansko prostovoljstvo se sklatlajo s kontekstom kampanj kon.servativcev, ki naj bi razgalile tlomnevno preveliko in arogantno zvezno vlado. Veliko tistih, ki uporabljajo takšne argumente, tlomneva, da je bila v ameriški preteklosti neka zlata doba, ko je lokalna civilna prostovoljna deja\'nost rešev ala probleme dežele ločeno od - pravzaprav namesto - državnih in zveznih oblasti in politike. Trdijo tudi, da je širitev pristojnosti zvezne vlade od začetka do sredine 20. .stoletja izrinila politično participacijo državljanov ("gra.ssroots") in njihovo prostovoljno združevanje v Združenih državah (,|oyce in Schambra, 1996). Toda kot sem dokazala, so to miti o preteklosti, ki ne vzdržijo temeljne empirične analize. Že zgodaj v ameriški nacionalni zgodovini sta zgradba in delovanje zvezne v lade, .skupaj z množičnimi in konkurenčnimi oblikami politične mobilizacije državljanov, oblikovali "priložnostne strukture", ki so krepile, spodbujale in nagrajevale prostovoljna združenja. Veliko prostovoljnih .skupin je bilo organiziranih lokalno (ali kakorkoli znotraj okrožij ali držav), vendar je imel [»memben del prostovoljnih naporov - in najverjetneje zelo |X)memben del najvztrajnejših prizadevanj -državen ali nacionalen pomen (Skocpol in Ganz, 1996; HolTiium, 1991). Lokalna prizadevanja se niso obrestovala samo na višjih r:ivneh. ,\Inožične organizacije so zmeraj pomagale spodbujati tudi veliko lokalnih aktivnosti. Razposlale so organizatorje ali podale zglede, po katerih .so se ljudje lahko ravnali. Lokalna združenja Američanov niso bile obrnjena samo na\ znoter, k svojim lastnim zadevam. Večkrat so izkoristila možnost .sodelovanja z enako mi.slečimi drugimi v okviru kampanj, združenj in strank, ki so lahko kaj spremenile - tudi na nacionalni ravni. Mogoče je danes problem v tem, da \eliko Američanov povsem upravičeno čuti, da se ne morejo več učinkovito povezati, d;i bi se problemi rešili s pomočjo vhide ali v povezavi z njo. Težava najbrž ni veliki, birokratski zvezni vladi -navsezadnje ima ameriška nacionalna vlada .sorazmerno .še zmeraj manj davčnih pristojnosti in adntinistrativnega vpliva kot dejan.sko katerakoli n;icion;ilna država. Bistven problem Iji mogle biti nedavne družbene spremembe in način oblikov;uija politike, ki delajo učinkovito sodelovanje v javnem življenju za Američ;uie manj l^rivlačno. Gotovo v teh razmerah težje vzpostavljajo širša zavezništva. K;itere sodobne spremembe bi lahko vplivale na to? Nekateri menijo (Putnam, 1995), da se Američani umikajo iz lokalnih skupin ali neformalnega druženja predvsem zalo, ker raje posedajo doma sami pred televizorjem. Nadiiljujejo se ognjevite polentike o resnosti dejanskega upadanja prave socialne povez:inosii in lokal-neg;i ali osebnega drž:ivljanskega proslovoljstva v sodobnih Združenih državah. Doslej zbrani podatki in narejene analize me še ni.so prepričali. Delim dvome svoje .sestre iz Severne Virginije. Ko sem ji po telefonu povedala o pomembnem delu nekega kolega in prijatelja s I hirv arda. je vzkliknila: "Nihče tukaj doli ne keglja sam! Kar obi.šči kegljišče in sama [xiglej." Res morda danes pride manj kegljaških društev na prebivalca, toda družine in prijatelji morda kegljajo skupaj na nov način. To bi lahko bila prispodoba za to, kar se dogaja neuradno ali lokalno ali na oba načina. Zgornji seznam nakazuje resničen prelom v vzorcu množičnih ameriških prostovoljnih združenj v zadnjih desetletjih. Iz drugih virov (Berry, 1984; Walker, 1990 vemo, da je trajala od srede šestdesetih do zgodnjih o.semdesetih let 20. stoletja [>rava eksplozija ustanavljanja lokalnih združenj državljanov in združenj posame- znili etničnih manjšin. V istem času so se množila tutli poklicna in obrtna združenja, ki so Washington spremenila v "imperialno" prestolnico, če u|KJrabimo znameniti stavek Kevina 1'hillipsa (1994: 2. poglavje). V nasprotju z zgotlnejšimi množičnimi ustanavljanji združenj v ameriški zgodovini, .se .sodoben razmah le-teh ne zdi povezan s pojavom novih nacionalnih prostovoljnih združenj ali oživitv ijo starih. Večina od iO do 40 množičnih pro.sto voljnih zvez, ki so delovale v .Ameriki sredi dvajsetega stoletja, je zapisana propadu, ker jim od .šestde.setih in .sedenule.setih let naprej član.stvo stalno upada. Večina nedavno nastalih nmožičnih prostovoljnih združenj je .strukturiranih |X)dobno kot tisoče manjših. Vodi jih profesionalno o.sebje, imajo dopisno članstvo, nimajo pa lokalnih ali državnih podružnic niti tri-stopenj.ske zgradbe. Izjeme moje pravkar podane trditve se nahajajo na desni strani .strankarskega spektra: .National Right to Life Conunittee in Christian Coalition so ponovile stare zvezne vzorce na nov način, celo v tem olxlobju računalniško oblikovanih seznamov naslovnikov. Te skupine .so aktivne v odnosu do lokalne in državne kot tudi nacionalne vlade. Še ena stara, a netlavno ideološko preusmerjena zvezna skupina, National Rifle A.ssociation, predstavlja podobno desničarsko izjemo. Tudi druge, kot npr Promise Keepers, .se lahko kmalu |x>javijo na na.šem .seznamu. Vendar se v sredini in na levici (takšni, kot pač je) ameriškega društvenega spektra, ni pojavila ali ponovno oživela nobena velika zveza. Namesto tega je značilno nastala obilica poklicno vodenih, ozko usmerjenih zagovorniških skupin, ki predstavljajo relativno po.sebne sociokulturne identitete ali zagov arjajo stali.šča do specializiranih, aktualnih političnih vprašanj. Čc ni.so izrazito lokalne, .so takšne skupine na.stanjene v New Yorku ali Washingtonu, in njihovo strokovno o.sebje v podrobnosti obvlatla zuikonodajne in pravdne postopke. '/. nuiožicanti Američanov konuuiicirajo .samo preko po.šte. (Izjeme so tukaj .National Hducation .\sso-ciation in American Federation of Teachers in mogoče še okolj.sko gibanje kot celota, ki vključuje |X)kIicno vodeno zagovorni.štvo, lobistične organizacije in združenja lokalnih klubov, kol je Sierra Club.) Prvak v.seh sodobnih dopisnih združenj je .seveda American Association of Retired Persons (/V/\RP), ki ima .36 milijonov članov. ;V,\RP nima državnih podružnic in le majhen del njegovih posameznih članov je aktivnih v lokalnih filialah (.Morris, 1996). Ker so pre.senetljivo tudi mene pred kratkim povabili v /^ARP, lahko potrdim, da se "včlaniš", ko pri 49 letih dobiš pismo po pošti. Pismo je računalniško tiskano in vam ponuja veliko trgovinskih [Xjpustov in naročil za revije v zameno za samo o.sem dolarjev letno. Zakaj danes v ameriški civilni družbi uspeva toliko poklicno votlenih združenj s .seznami naslovnikov (večina majhnih, vendar jih je nekaj, kot .(VfVRP, zelo velikih);" Vemo, da gre za več kot le tehnološki determinizem. Vzpon novih računalniških konumikacij in tehnik zbiranja denarja je velikega pomena. Vendar de.sničarska združenja, sedaj pa tudi organizirano delavsko gibanje, dokazujejo, da te tehnike niso nezdružljive z organizacijami državljanov. V zaključku tega prispevka lahko samo omenim še druge možne razlage. Razredne in spolne transformacije so .seveda prav tako pomembne. Večina velikih ameriških prostovoljnih združenj (nastalih ali razvijajočih se) od leta 1800 clo petdesetih let 20. stoletja jc povezovala državljane enega spola iz različnih socialnih razredov. V večini leh združenj so se podjetniki in strokovnjaki povezali s pisarniškimi uradniki in morda .še s privilegiianimi kmetovalci, obrtniki ali delavci v industriji. Vendar so prevladovali moški ali ženske, ne oboji skupaj. Tako se je oblikovala večina ztlruženj, ki so presegla razredne in regionalne ovire. Do nedavnega, .sedaj pa ne več, .so ločene moške in ženske vloge nudile široke, množične itlentitete, s pomočjo katerih se je na sto ti.soče ali milijone Američanov |x>vezovalo preko meja regij in socialnih razredov (Clawson, 1989). V Ameriki dvajsetega stoletja so bili voditelji množičnih združenj vojni veterani in visoko izobražene ženske - sklepam, da povečini zato, ker so bili oboji geografsko razpršeni. Od začetka tega stoletja so ameriški moški z univerzitetno izobrazbo stremeli k življenju in delu v velemestnih središčih. Visoko izobražene ženske pa ne. Sle so kamorkoli, poučevale v .šolah, .se nato poročile in nehale delati. Tako so |x>gosto ostale v lokalnih skupnostih po vseh državah. Dobro izobražene ženske so postale glavna opora lokalnim, državnim, pa tudi nacionalnim pro.sto-voljnim aktivnostim. Družl>ene razmere, ki so bile nekoč ugodne za množična združenja, .so se v .sodobni ameriški zgodovini zelo spremenile. Vi.soko izobražene ženske imajo .sedaj nacionalno usmerjene kariere in .se naseljujejo v ista velemestna sredi.šča kot moški strokovnjaki ali vodstveni kadri. Do šestdesetih let 20. stoletja so Združene države razvile zelo številen zgornji srednji razred strokovnjakov in vodstvenih kadrov. .Sestavljajo ga moški (in sedaj tudi ženske), ki se imajo za sjiecializirane strokovnjake, ne pa za "skrbnike skupnosti" (Brint, 1994). Takšne elite so prav verjetno bolj nagnjene k finančnemu podpitanju poklicno vodenih nacionalnih zagovor-niških organizacij, kot pa da bi se bili pripravljeni vzpenjati .se po lokalno-državno-nacionalni hierarhični lestvi tradicionalnih množičnih prostovoljnih združenj. Toda spremembe, ki zadevajo prostovoljna združenja v Združenih državah, presegajo razred in spol. Konservativci in privrženci politične sredine imajo vsaj deloma prav, ko trdijo, da se je nacionalna vlada spremenila. Ne ila se je ameriška zvezna uprava na splošno |X)večala - Še posebej ne v smislu višjega obdavčev^anja in |x>večanja družbene porabe, saj je treba vzeti v ozir znižanje davkov in tesne zvezne proračune od sedetndesetih let naprej. Vendar so se povečale zvezne pristojnosti. Osebje kongresa se je povečalo in kongresni odbori so postali številnejši in deceiuralizirani. Ponujajo veliko več položajev, ki omogočajo vpliv na zakonodajo ali izvršilno oblast. Z izkoriščanjem takšnih priložnosti .so poklicni zagovorniki s|Xfcifičnili interesov in lobistične skupine zavzeli manevrski prostor okornih prostovoljnih združenj državljanov. Sprememba je .še posebej očitna v tem, da so si kongresniki v prizadevanjih za ponovno izvolitev vedno bolj pomagali z anke-tarji, svetovalci za stike z mediji in televizijskimi reklamami, pomoči, ki so jo prej iskali pri prostovoljnih združenjih kot posrednikih do volivcev v njihovem okrožju, pa so se odrekli. Množična politika se je v Ameriki v zadnjih nekaj desetletjih spremenila, tako kot se je tudi Washington. Odlične analize strokovnjakov za politične znanosti kot so Roscnstone in Hansen (1993) in Verba, Scholzman in Brady (1995) kažejo, da je aineriSka politika od .Seside.setih let 20. .stoletja postala volilno demobilizirana in vedno bolj pohlepna po denarju. Kol je ^Vldrich (1995) pred kratkim dokazoval, ameriške politične stranke zdaj raje priskrbijo kandidatom finančno in .svetovalno '•|X)dporo", kot da jK^sredujejo v odnosih med politiki in državljani, kot .so to počele otI tridesetih let 19. stoletja do konca petdesetih let 20. stoletja. Z izjemo desnega krila republikanske stranke, danes poklicni .sodelavci strank ali skupin redko .stopajo v neposreden stik z volivci. Američane še najpogosteje prosijo za denar Politikom ni veliko mar zanje, razen če so relativno dobro situirani, člani ciljne vplivne skupine ali volivci (Ganz, 199i). Preobrat v volilni demokraciji .se je zgodil sočasno z začetkom polnjenja naših poštnih nabiralnikov s ciljno, računalniško obdelano (X)što, ki so jo pošiljale na posamezen problem osredotočene zagovor-niške skupine, ki so iskale najneznatnejše razloge, ki bi jim dovoljevali zbiranje denarja od dopisnih "članov" (Paget, 1990). .Model učinkovite organizacije ameri.ške politike in civilnega življenja .se je od .šestde.setih let 20. stoletja v.sekakor močno spremenil. .Morda z izjemo desnice, voditelji in ilržavljani ne razmi.šljajo več o ustanavljanju ali angažmaju v nacionalnih združenjih, ki povezujejo lokalne enote v državne in nacionalne mreže. Ce .se pojavi nov razlog, ljudje razmi.šljajo o odpiranju nacionalne pi.sarne. zbiranju denarja po pošti in najemu medijskega .svetovalca. Navadni državljani pa .se najverjetneje počutijo le še kot predmet manipulacije teh prizadevanj. Ne počutijo se kot .sodelujoči državljani ali voditelji ljudi, ki bi sprožali širše državljan.ske pobude. In prav imajo! Naj končam, kjer sem začela, z Ale.xisom de Tocquevillom. Ce bi Tocqueville vstal od mrtvih in konec 20. stoletja spet obiskal Združene države, bi bil |)rav tako v skrbeh zaradi prej omenjenih centraliz.;icij.skih teženj, pa tudi zaradi verjetnega upada v povsem lokalnem združevanju ali |X)vezovanju v majhne skupine. Navsezadnje je bil eden od Tocquevillovih zaključkov v Democracy' in America - čeprav ga njegovi kon.servativni obuditelji retiko omenjajo - da je živahna participativna demokracija služila kot neke vrste ".šola", kjer .so .se Američani učili, kako razvijati razna .socialna gibanja in združenja državljanov, še po.sebej na državni in nacionalni ravni. .Mogoče je bil Tocqueville itieološko slep za način, na katerega je zgodnja ameriška nacionalna država u.stvarila okvir, ki je spodbujal širjenje prostovoljnih združenj. \'endar .se je dobro zavedal spodbujevalnega učinka prodornega političnega sodelovanja državljanov v družbenih pobudah. Tocqueville bi verjetno zelo resno vzel začasne podatke, ki .sem vam jih danes predstavila in ki nakazujejo nedaven upad obsega in razvodenitev množičnih prostovoljnih združenj. Tocqueville bi takoj opazil spremembe v povezovanju državljanov glede na socialni razred in spol, ki .sem jih omenila. Skrbelo bi ga, ker je volilna udeležba upadla, ker so politične .stranke izgubile stik z državljani in ker volitve zmeraj bolj jirehajajo v upravo visoko plačanih, Dicku .Morrisu podobnih anketarjev, svetovalcev in medijskih o.sebnosti, ki manipulirajo televizijske podobe. Tocqueville tem spremembam ne bi le pripisal velikega pomena. Gotovo bi bil pre.senečen, da današnji konservativci uporabljajo njegovo delo Democracy' in America za opravičevanje depolitiziranega in romantičnega lokalizma, ki naj bi predstavljal "čudežno" zdravilo za večje slabosti nacionalne politike. Zares, če bi .se Alexis de Tocqueville vrnil, bi verjetno obiskal Heritage Foundation in DLC ter predlagal, naj združenji še poglobita s\ojo skrb za tenielje in usodo tiržavljanske pobude v ameriški demokraciji. Žal se Alexis de Tocqueville ne bo \ rnil. da bi predal to sporočilo, razen če bi .se zgodil čudež. Zato bomo morda socialni zgodovinarji morali to storiti namesto njega! I.ITI'RATURA AldricIi.J. (1995): Why Parties? The Origin and Transformation of Political P;irties in America. Chicago: University of Chicago Pre.ss. Barone, M. (1996): "Returning to Tt)cciueville: Are 19lhf Interest Group I'olitics in the United .States, 1890-1925. Chicago: Uniwrsity of Chicago Pre.s.s. Finegold, K., and T. Skocpol (1995): State and Parly in Anwrica's New Deal. Madi.son: Uniwr-sity of Wi.sconsin Pre.ss. Gamm, G.. and R. Putnam (1996): "As.sociaiion-I-)uiIding in America, 1850-1920." Pa-sented at the annual meeting of the Social Science History As.sociation, OctobcT 10-13, New Orleans. Ganz, .M. (1994): "Voters in the cro.sshairs: How technology and the niitrkel are destroying politics." American Prospect, nt>. 16:100-109. Gist, N. (1940): ".Secret .societies: A study of fraternalism in the United State.s." University of Mi.ssouri Studies: A Quarterly of Re.search 15:1-184. Greenhouse, S. (1996): "Liberal academics and labor's new leaders pulling in tandem once more." New York Times, 22 September: 36. Hansen, J. (1991): Gaining Acce.ss: Congress and the Farm Lobby. 1919-1981. Chicago; University of Chicago Pre.ss. Hoffman, A. (1994): Local Attachments: Tlie Making of an Urban Neighborhood, 1890-1925. Baltimore: Johns Hopkins University Pre.ss. John, R. (1995); Spreading the News: The American Postal .System from Franklin to Morse. Cambridge, MA: Harvard University Pre.ss. Jones, R. (1946): A HLstory of the American Legion. Indianapolis; Bobbs-Merrill. Jt)ycc. M,, and W. .Schambra (1996); "A new civic life," in M. Novak (ed.) To limpower IVople: From .State to Civil Society, 2d ed. Washington, DC: Al-I Press: 11-29. Kauffman. C, (1992): Faith and Fraternalism: The History of the Knights of Columbus, rev ed. New York; .Simon and Schuster Mariinck. J. < 1955): One Hundred Years of che CSA: llie History of tiie Czechoslox-ak Society of America. Cicero. 11.: Ivxccuiive Committee of the CSA. McConnell; S. (.1992): Glorious Contentment; The Grand Army of the Republic, 1865-1900. Cha|x; Hill: University of North Cirolina Pre-ss. Morri.s. C. (1996): The A.\R1'. New York: Times Books. National Congress of ftirents and Teachers (1947): Golden Jubilee History. 1897-1947. Chicago: National Congress of Piirents and Teachers. Paget, K. (1990); "Citizen organizing; .Many mowments, no majorit." American Prospect, no. 2: 115-28. IVncak, W. (1989>. Por God and Country; The American I.egion. 1919-1941. Boston: Northeastern Uniwrsity Pre.ss. Phillip.s. K. (1994); Arn)gant Capital; Washington, Wall Street, and the I ru.stration of American Politics. Boston: Little, Urown. Wrtvell, W, and P. liiMaggio, cds. (1991): The New ln.stitutimocracy in America. New York: Macmillan. Ryan. M. (1981); Cradle of the .Middle CUtss; The Faniily in Oneida Country, New York, 17901865. Canibriilge; Cambridge University Press. Shelter. M. (199-0; I'olitical Parties and the .State; The American Hi.storical KxjK-rience. Princeton. NJ; Princeton Uniwrsity Press. Siegel, K, and W Marshall (1995); "Liberalism's lost tradition." New Democrat 7:8-13. Sk' in the United Staa-s. Cambridge. MA; Belknap Press of HananI Uniwi>>it>- Press. .skocpol, T, and M. Ganz (1996): -Ca.siing wide nets: Gamm and Putnam are mistaken about kKral primacy in latc«-19th-ccntury U.S. a,ss