Rudolf Dostal: Vzgojujmo državni čut! Živimo v dobi prehranjevalnih težkoč, mezdnega gibanja. neprestanih pogajanj in zahtev poviškov, dodatkov, draginjskih doklad in regulacij, skratka v dobi vseobče nezadovoljnosti. Da je to gibanje zgrabilo in vzburkalo tudi naš stan, ni čuda! Ta materijalistrčni pokret, sam na sebi potreben in v človeški naravi utemeljea, pa ne sme voditi našega stanu s rira njegovega kulturnega z-vanja, ki ga je prav danes v naši narodnostno enotni državi bolj treba kot kdajkoli. Borba za vsakdanji kruh, ki je zavzela v najnovejši dobi večje in intenzivnejše dimenzije kot kdajkoli. ne sme absorbirati vseh naših duševnih energetičnih sil. Naš kuKurni poklic, ki je neločIjiv od našega notranje-stanovskega šolskega pokiica, nas ne veže samo na šolsko sobo, ampak nam določa širši delokrog tudi zunaj šolskih sten. Vzgojujmo v narodu — predvsem v mladinj — državni čut! Saj tu ne gre za razna strankarska politiška stremljenja, tu gre za ono brezpogojno osnovo, ki so io narodnostno zaokrožene države (Francija, Neinčija, Italija itd.) že od nekdaj imele. V tem oziru so nam lahko te države vzgled: vsak državljan visoko spoštuje in iskreno Ijubi svojo državo. pa naj pripada potem tej ali oni stranki, tej ali oni frakciji. Državni čut imajo v Franciji vse stranke: republikanci, monarhisti, socijalisti, nacijonalisti in kar je še drugih strank, kar so najlepše dokazali v svetovni vojni, ko so enako kot Srbi in Belgijci z velikim oduševljenjem in brezprimernimi žrtvami, branili svojo domovino, svojo državo. — Republikanec, socijalist je btl enako prožet državne misli kot monarhist, rojalist. In roko na srce, take državne misli pri nas y celoti ni! Treba jo bo šele vzgoJiti. Oojimo v narodu državni čut, da se bo čutil vsak posameznik zvest in iskren pripadnik države, ki smo si jo od nekdaj želeli, države, ki je nenadoma vstala. države, ki smo jo — priznajmo si — v sanjah pričakovali in upali jedva za naše poznejše rodove. Tu je treba vzgoje v narodu, predvsem pri šoli odrastli mladini, pri našem naraščaju. Od starejše generacije ni veliko pričakovati; kdor je imel narodni čut Poprej, ga je ohranil tudi sedaj, kdor ga Pa ni imel že poprej, si ga tudi sedaj ne bo pridobil. Posvetimo vso skrb doraščajoči mladmi, našemu naraščaju! V njem gojlmo cut državne misli, državne pripadnosti. Ne pa morebiti na enostaven način. da lemljemo iz duševnega okviria ovetiele spomine Habsburžanpv. vanje pa vtika- mo novo slikane Karadžordže. Kažimo iia moč in veličino države, na lepoto in bogastvo naše skupne domovine, ki jo bomo užrvali šele z resnim delom ln pravim umevanjem, z naporom in trpljenjem. Vzgojimo samostojne državljane, v teh pa samozavest, spojeno z iskreno ljubeznijo do države! Povejmo ljudem. da nismo in ne smemo biti več ,,ppdaniki", ampak da moramo stremiti za tem, da po- stanemo v resnici prosti državljani, kar ]e odvisno v prvi vrsti od nas samih. Zavalimo kamen pozabnosti na preteklost, naš pogied bodi vprt edino v bodočnost! Bodimo si vendar že enkrat edini v t^m. da za mladino Avstrija ni obstojala. Nič primer, nikakih spominov. nobenih rekriminacij! Kar je bilo, je bilo, propadlo je in mora biti izbrisano. V tem oziru se še mnogo greši pri ljudstvu, posebej še pri mladini (Sola. literatura!). — Mladina ne sme niti vedeti, da je kdai padal bič po hrbtih njenih dedov; zamolčati ie treba. tin so bili niihovi očetie hlanci in sužnji. Graditi moramo novo stavbo na popolnoma novem temelju. Pri tej gradnji nai sodeluje mladina sama in donaša gradbene kamene, da si bo v znoju in trudu pridobila državni čut. ki mora prepojiti vse naše bistvo. Gojimo državni čut v narodu, ki naj ga razumeva kot skupno pripadnost, kot iskreno vez državljana z državo v sreči in nesreči, na življenje in smrt!