POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Maribor, sobota 3. septembra 1938 Sudetski Nemci se ne zadovoljujejo s ponudbami praške vlade — Z novim načrtom kantonizacije nezadovoljni tudi Slovaki in Čehi V Londonu zopet pesimistično razpoloženje | NAPETO PRIČAKOVANJE. | PRAGA, 3. septembra. Ves včerajšnji a,n ie potekel tu v znamenju napetega aričakovanja, kakšne bodo odločitve o nadal]nji usodi reševanja češkoslovaške-ga narodnostnega problema. Lord Runci-n,an je sprejel dopoldne rektorja Karlo-J'® univerze dr. Slavika in prof. filozofske auultete dr. Lesnega, nato pa sudetsko-nemškega poslanca Eiehholza, ki mu je Podstavil delegacijo renegatov iz HIu-'na» ki bi radi vpisali svoje otroke v ne®ško šolo. Popoldne je bil lord Runcl-?an v avdienci pri prezidentu dr. Bene-p Razen njega sta bila pri prezidentu adi zastopnika Henleinove stranke, po-^nca Kundt in Sebekowsky. Tudi vo-peljj sudetsko-nemške stranke to vče-al živahno konferirali. Proglas prezidata dr. Beneša z objavo novega načrta I •ril objavljen, kakor se je napovedova-Iz tega se sklepa, da usoda tega načr-a 5e ni odločena, kajti objavljen bi bil atoo v primeru, ako bi ga Nemci spre-"n kot podlago za pogajanja. REZULTAT obersalzburga. j ^sa pozornost je pa bila včeraj osre-°ločena na sestanek Konrada Henleina j. Adolfom Hitlerjem v Obersalzburgu. jplein je odlete! v Obersalzburg z leta-3 konieriral dopoldne s Hitlerjem, bil Jgov gost pri kosilu in se popoldne vr-], zopet z ietalom v Aš. O tem sestan-3 io bilo izdano v Berlinu samo kratko Oadno poročilo, ki vsebuje razen vesti J^stanku samo še to, da se je pokazalo Polno soglasje naziranj glede sudetsko .»iškega vprašanja. Kakšno stališčeza-iptoa Hitler, v uradnem poročilu ni bi-Povedano. Iz poučenega nemškega vl-v ,s6 je pa po vrnitvi Konrada Henleina ip Izvedelo, da Nemci tudi novega na-u a Praške vlade ne morejo sprejeti, am-t,r5 k°ti° ponovno stavili svoje proti Pred vsem odklanjajo Nemci, sltj VSe kaže na Hitlerjevo pobudo, pra Predlog za trimesečno premirje, ki •tor DriPrav5,° mirnejše ozadje za do-Ik/!10 rešitev problema. Zdi se, da v «1 nočejo nobenega zavlačevanja, l^k takojšnjo ugoditev sudetsko-nem iste zaktevam več ali manj v celoti. Iz Drjs?a vira se tudi zatrjuje, da Nemci ne •>i|a 830 na kantonizacijo, ker bi jih raz-v5j0 na več ločenih enot, ampak zahte-slej ko prej skupno avtonomno Pn.it Piši kantonizacijo bi sprejeli le za %io °*°ku na strnjenem češkem, od w slovaškem ozemlju. fe0LOŽAJ VEDNO BOLJ ZAPLETEN. \ s° vse te vesti zasebnega značaja "o, st staitš^e Nemcev še ni zna-6» So tuvvendar veruje, da so točne. Ako S no* pomeni to kljub eventuelne-kv rlj-etku pogajanj novo hudo poostri-•*Že *a» kajti češkoslovaška vlada v sedanjem načrtu popustila do .0 meje in dalje več ne more. Ra-He.5a 30 nastala nova velika, in zdi premagljiva težkoča. Kantonizacijo ^ saJ“ree odločno odklonili vsi Slovaki, H tu ® Slovaška ljudska stranka, am-, Usti i s*ovaškl nacionalisti, narodni so t'Po . .dr,|8i- Prav tako se pojavlja > s6 °dpor med Čehi samimi. S !H>VasT. n°tranjepolitični položaj Češko- . -ctj |,,2apjeta vedno bolj in skoraj ni Pfašani • Ako bo tudi rešeno eno P!&t,|ajg bo rešitev tega rodila nove ODKLONILI praški PREDIN LOG. A. 3. septembra. Havas poroča: Sobotni in nedeljski odmor bo preživel lord Runciman pri praškem nadškofu in kardinalu Kašparju, in sicer na njegovem posestvu v Brežanih na severnem Češkem. V pisarni lorda Runcimana pa proučujejo sedaj ves material, ki le v zvezi z najnovejšim razvojem reševanja narodnostnega problema. Zdi se, da je nadaljnja odločitev in iniciativa prešla v roke prezidenta Beneša. Vest, da sudetski Nemci tudi po sestanku Henleina s Hitlerjem odklanjajo načrt vlade in stavijo nove predloge, se potrjuje. Prav tako tudi poročilo, da med Hitlerjem in Henleinom ni nobenih miselnih diferenc. Sudetski Nemci zahtevajo dalje tak položaj, da bodo popolnoma enakopravni s Čehi, kar pomeni dejansko položaj države v državi. V tem smislu bo govoril Hitler tudi v Niirnbergu. NOV PESIMIZEM V LONDONU. LONDON, 3. septembra. Dasi razen nezanesljivih zasebnih informacij tu še vedno niso znani nobeni podatki o rezultatu Henleinovega obiska pri Hitlerju, se v političnih in diplomatskih krogih vendarle opaža nov pesimizem. Dolgo molčanje Henleina in njegove stranke, kakor tudi odlašanje objave novega praškega načrta potrjuje, da se češkoslovaški problem še ni premaknil z mrtve tečke. Nekateri listi so porabili zasebne informacije o Hitlerjevem stališču, po katerih je baje odločno odklonil vsako trimesečno premirje, za razmotrivanja o nastalem položaju. »Daily Expres« pravi s tem v zvezi, da je odklonitev premirja, ako je resnična, le nov dokaz, da Nemčiji ni do resnične rešitve sudetsko-nemškega vprašanja. Njeno postopanje dokazuje, da hoče napetost namenoma še stopnjevati in privesti tako daleč, da bo mogoče uresničiti prave namene, ki niso sporazum. »Dily Herald« pa pravi, da Hitler noče sporazuma pred niirnberškim kongresom, ker bi mu vzel podlago za že sestavljeni govor. Mnogo je zato sedaj odvisno od akcije angleškega veleposlanika Hendersona v Berlinu, ki je dobil najširša pooblastila angleške vlade za intervencijo v vsakem času in v vsakem položaju. Stališče Anglije je določeno in se ne more v ničemer več spremeniti. KAPMANJA NEMŠKEGA TISKA. BERLIN, 3. septembra. Nemški tisk nadaljuje še vedno kampanjo proti Češko slovaški, ki postaja še bolj sistematična. Tako pišejo danes vsi listi o nasilju češkoslovaških častnikov nad sudetskimi Nemci, o ustanavljanju »židovske meščanske brambe« v Bratislavi,' zaplembah nemških listov, zlasti glavnega sudetsko-nemškega glasila »Die Zeit« itd. Ton vseh teh poročil je odkrito sovražen in nepomirljiv. Iz tega sledi, da se dobra volja za ustvarjanje mirnejšega vzdušja še nikjer v tisku ne kaže in se dalje vzdržuje napeta psihoza. TO JE Ali bo vojna ali ne? SEDAJ GLAVNO VPRAŠANJE PARIŠKEGA TISKA. JANJA LEONA BLUMA V »POPULAIREU«. ZANIMIVA IZVA- PARIZ, 3. septembra. Pariški listi ne razpravljajo nič več o tem, ali bo Francija priskočila na pomoč češkoslovaški, ako bo napadena ali ne. To vprašanje je za vse Francoze že rešeno. Sedaj razpravljajo listi samo še to: ali bo vojna ali je ne bo? O tem razpravlja v »Popu-laireu» tudi bivši ministrski predsednik in voditelj socialistov Leon Blum, ki pravi med drugim: »Preživljamo odločilne ure. Nemška, na močno vojaško demonstracijo oprta grožnja pričenja delovati. Nagnala je češkoslovaško vlado do po- nudb, ki težko pritiskajo na bodočnost. Morda je že prekoračena meja zdravega razuma, češkoslovaška vlada se je res mnogo trudila, da bi ostala v soglasju s Francijo in Anglijo in izpolnila svojo evropsko dolžnost, toda te pripravljenosti sudetski Nemci niso sprejeli niti kot baze za pogajanja. Zvečer še upamo, zjutraj pa že zopet dvomimo. Berlin, od katerega je vse odvisno, še ni izdal svojega ukaza, in eno je v tej uri gotovo, da vojne ne bo. Evropa ne bo pahnjena v nesrečo, ako tega prostovoljno ne želi Hitler. Amerika se pripravlja za vojno ODREDBE ZA PRIMER EVROPSKEGA SPOPADA. ANGLIJA DOBI KREDIT 2 IN POL MILIJARDE DOLARJEV. \VASHINGTON, 3. septembra. INS poroča: Ameriška vlada nadaljuje priprave za primer evropskega spopada, v katerega bi tudi Združene države mogle biti zapletene. Ko je imel predsednik Roosevelt že predvčerajšnjim več zadevnih konferenc, je sprejel včeraj še namestnika vojnega ministra Johnsona in imenoval pod njegovim vodstvom posebno komisijo z nalogo, da mobilizira v primeru vmešanja USA v vojno vse električne sile Združenih držav. Po sestanku z Rooseveltom je izjavil Johnson, da je namen ukrepa „pripraviti Ameriko tako močno, da nobeni člržavi no bo padlo na pamet, da bi jo izzivala." Velik pomen pa so pripisuje tudi objavi, da je mornariško ministrstvo sklenilo naglo sestaviti „atlantsko • brodovje", sc-slojcče iz 7 rušilcev največje lonažc, 7 rušilcev manjše tonaže in velikega števila drugih bojnih ladij, posebno še podmornic. To brodovje sc je zbra- lo že včeraj na določenem mestu. Ti ukrepi so v zvezi z ameriškim javnim mnenjem o zelo kritičnem položaju v Evropi. Obenem poročajo Listi, da so bila med Ameriko in Anglijo zaključena pogajanja o fondu 2 in pol milijarde dolarjev. Ta kredit bi porabila Anglija za nabavo živil in bojnega materiala v USA v primeru vojne. Na odločujočem mestu se zatrjuje, da bo Anglija dobila ta kredit kljub Jolinsonpvemu zakonu, pa katerem je prepovedano dajanje kredita državam, ki še niso plačale vojnih dolgov izza svetovne vojne. Borza, C u r i li, 3. septembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.9375, London 21.29, Newyork 438.75, Milano 23.10, Berlin 175.65, Praga 16.11. Vremensko poročilo. Ni pričakovati bistvene spremembe vremena. Zapiski Kaj je hotel Schusehnigg Dr. Koderle, ki zavzema v Ostmarki važno pozicijo in ki je včasi bil emigrant v Rajhu, je imel na stuttgar-škem zborovanju govor, v katerem je največ napadal Schusehnigga. „Od tedaj, ko jc Mariin Luther nabil svojo tezo na vrata \vittenberškc katedrale, so smatrali Rajh za teritorij, ki si ga mora Rim nazaj pridobiti. Ta sila, ki se danes bori za zadnjo stopo zemlje v Evropi, je dala ukaz za nov boj. Črne hlapce protireformacije je av-sLrijski narod videl v Schuschniggovih priganjačih. Tortura in depopulacija celih pokrajin, politika, ki si jo je dr. Schuschnigg izposodil od prejšnjih stoletij, je imela za edini cilj ponovno zavojevanje Rajha po Rimu“, Niti vojna niti mir „Nili mir, nili vojna," to je današnja smernica nemške politike proti CSR. Nemčija ne bo napovedala vojne in je tudi ne bo provocirala, pač pa bo Evropo mučila s stanjem, ki ni ne mir, ne vojna in ki povzroča vsem državam neizmerna gospodarska, finančna in socialna bremena. Nemčija računa, da vrsta držav zaradi teh bremen ne bo mogla izdržati, da bo prišlo zaradi tega v njih do nemirov in revolucije, kar bo Nemčija zase potem izkoristila. ’(„Illustrowany Kuryer Codzienny“j Btalijansko-češko prijateljstvo Srčne vezi med Italijo in Češkoslovaško me obvezujejo, da doprinesem svoj skromni prispevek k delu za ohranitev teh političnih, gospodarskih in kulturnih zvez, Id slone na temeljih pravičnosti in civilizacije. (Fransoni, italijanski poslanik v Pragi) Črna mačka — simbol upanja Londončani so zadnje dni opazili, da na pragu hiše, v kateri stanuje Chamberlain, stalno sedi črna mačka, ki ni zbežala niti pred številnimi diplomati, ki neprestano posečajo predsednika vlade. Prisotnost te mačke v Do\vning streetu smatrajo ljudje za dober znak, kajti v Angliji velja črna mačka kot maskota. Zato ‘so Angleži prepričani, da se bodo bližnji svetovni dogodki ugodno razvijali. Poljska v nemškem atlasu V Berlinu je izšel »Gornješlezki atlas«, pri katerem je sodelovalo 60 nemških profesorjev-strokovnjakov. Knjiga očitno zasleduje čisto politične cilje. Znanost je tu samo sredstvo za utemeljitev nemških ekspanzivnih namenov. Zato so se nemški profesorji pri sestavljanju jezikovnih zemljevidov trudili, da bi narisali čim večji prostor kot nemško jezikovno ozemlje. Po tem atlasu je Opolska šlezija čisto nemško ozemlje. Poznanjsko in Po-moransko, ki sta najčistejša poljska narodna predela, sta po teh zemljevidih prav tako nemško kakor poljsko ozemje, kajti tamošnje prebivalstvo govori »v nemškem in slovanskem narečju«. V poljski šleziji živijo po mnenju nemških strokovnjakov samo Nemci in le v nekaterih mestih so ljudje, ki govorijo »tudi v slovanskem narečju«. S celo vrsto zemljevidov dokazujejo, da Poljaki ne potrebujejo •gornješlezkih industrijskih in premogovnih predelov, ki so baje kulturno, gospodarsko in narodnostno spojeni z nemškim rajhom. Nemški avtorji hočejo s svojim atlasom vzbuditi vtis, da zavzemajo manj šine tgdi na vzhodu zelo obsežen prostor tako da Poljaki živijo prav za prav samo v eni tretjini današnje Poljske. Zakaj zatirajo svobodo Ker je svoboda besedo tesno zvezana tudi s sodbo, zapira družba svobodo misli in besede, odkar človek vlada nad človekom. (Juš Kozak, »Ljubljan. Zvon«), Maribor, 3. septembra. Te dni je bil v Stockholmu letošnji kongres narodnih manjšin, na katerem je bilo po svojih delegatih zastopanih okoli 25 milijonov ljudi, ki jih je vse zatekla grenka usoda, da so po novih razmejitvah po svetovni vojni ostali izven mej svojih narodnih držav. Med njimi je tudi dobra tretjina Slovcncev, ki so jih v Stockholmu zastopali gg. dr. Josip Wilfan, dr. Engelbert Besednjak, prof. Tišler in dr. Petek. Prva dva sta nastopala v imenu slovenske narodne manjšine v Italiji, druga dva pa v Nemčiji. Slovenska navzočnost na tem kongresu je pa dobila še poseben poudarek s tem, da je tudi v Stockholmu, kakor že vseh dvajset let, predsedoval dr. Josip Wil-fan. ki je te dni slavil 601etnico svojega življenja in 201etnico zastopanja primorskih Slovencev, najprej v rimskem parlamentu, nato v širokem mednarodnem svetu. Letošnji kongres narodnih manjšin je potekel v glavnem pod vtisom dveh za nadaljnjo usodo manjšinskega problema važnih dogodkov: oslabitve Zveze narodov in praških pogajanj za ureditev narodnostnega razmerja na Češkoslovaškem. Pravno je bila vsa povojna narod-nomanjšinska zaščita bazirana na štatutu čenevske Zveze narodov, ki si je v prvih letih tudi resno prizadevala, da bi dosegla vsaj v splošnem enotne pogoje za narodni, kulturni in gospodarski obstoj narodnih manjšin v državah, ki so z mirovnimi pogodbami prevzele zadevne obveznosti, v onih državah pa, ki te obveznosti niso prevzele, vsaj nekakšen znosljiv modus vivendi. Toda že tista prva leta se je pokazalo, da je izvršitev te naloge skrajno težavna. Nastop avtoritarnih režimov, podiranje stavbe mirovnih pogodb in vedno večje briskira-nje Zveze narodov je pa speljalo ves problem sploh na mrtvi tir. Letošnji kongres v Stockholmu žal ni mogel ugotoviti skoraj nič drugega kakor to, da narodne manjšine iz Ženeve ne morejo več pričakovati efektivne iniciative za uresničenje svojih teženj. Kakor v vsem drugem, tako je Ženeva odrekla tudi pri reševanju evropskega narodnomanjšinskega problema, kar pa nikogar ne preseneča. Zveza narodov je bila zamisel in organ mednarodne demokracije, čim so v celi vrsti držav, članic te zveze prevladale druge, nedemokratične tendence, je tudi ona izgubila svoj temelj in svoje zaledje. Problemi narodnih manjšin si iščejo od takrat novih poti do rešitve. Te poti so medsebojni dogovori med državami, ki imajo svoje narodne manjšine v drugih državah, in med državami v katerih žive narodne lianjšine drugih držav. V zadnjih letin se je dosegel med nekaterimi evropskimi državami zadevno popoln sporazum, ki je vsaj do neke mere stabiliziral manjšinske pravice. Vendar je to reševanje popolnoma individualno, in zveza manjšin s svojim kongresom tu ne more posegati vmes ali celo uveljavljati svojih principielnih načel. Tretji način urejevanja problema narodnih manjšin predstavlja sedanje postopanje sudetskih Nemcev na češkoslovaškem. Ta način je najbolj oddaljen od kolektivističnega demokratičnega nače-ia. kakor je bilo formulirano v statutu Zveze narodov. Lahko bi dejali, da je to najradikalnejši izraz totalitarnega načela. torej skrajna antiteza ženevske teze. Ta pa že a priori izključuje ne samo vsako posredovanje Zveze narodov, ampak * udi mednarodne manjšinske organizacije. Tu ta organizacija izgublja popolnoma in dokončno ves svoj raison d’etre. Delegati na stockholmskem kongresu si tega dejstva niso morali prikrivati. Mogli so ga samo registrirati in se vprašati. kam bomo po tej poti lahko prišli v bodoče? Mogli so se pa tudi vprašati, ali bo moglo to totalitarno načelo kdaj obveljati kot splošno priznano? Odgovor na to vprašanje je mogel biti seveda le negativen. Ako ni moglo zmagati kot obče veljavno in uporabljivo niti demokratično načelo Zveze narodov, potem ima novo totalitarno še veliko manj iz-gledov. Vendar so v Stockholmu ugotovili, da češkoslovaški problem ne bo ostal popolnoma brez vseh nasledkov za bodoči razvoj reševanja narodno-•n?;iiiinskih nrob'emov v Evropi. Kajti nrav ta problem je pokazal v najbolj dra- Po;jske simoatHe za češkoslovaško VELIKA POLJSKA PROTESTNA ZBORO VANJA ZARADI POLOŽAJA V GDANSKU IN NEMŠKE PROPAGAND E NA ZAHODNEM POLJSKEM. ske v Evropi. Poljaki ne bomo aneksioni-stične politike nikoli dopustili ne v Gdansku ne na Češkoslovaškem.« Istočasno je sprejela poljska zveza v Gdansku protest proti napadanju Poljakov zaradi nepo-zdravijanja nacionalno-socialistične zastave in izjavo, v kateri pravi, da je ves poljski narod vsak čas pripravljen braniti tudi z orožjem v roki svoje pravice. Zveza bo ostala tudi še nadalje neuklonljivo na straži za poljske interese. Tudi poljski listi v Gdansku odbijajo nacionalistične napade na poljski narod in so zaradi tega cesto zaplenjeni. Včeraj sta bila zaplenjena »Kurier Poznanski« in »Ro-botnik«. VARŠAVA, 3. septembra. . Delovna : stranka, v’kateri so združene vse skupine poljskega centruma, prirejajo te dni na Pomorjanskem protestna zborovanja proti nacionalno-socialističnemu režimu v Gdansku in protipoljski propagandi na zahodnem Poljskem. Tako so bila ta teden zborovanja v Koronovvu, V/ilczaku in drugod, na katerih so bile soglasno sprejete resolucije, ki izražajo popolno solidarnost s češkoslovaško. V teh resolucijah pravijo med drugim: »Poljski naroči protestira proti nasilju, s katerim se zatirajo poljske pravice v Gdansku, ki nasprotuje nemško-poljski nenapadalni pogodbi in ne ustreza moči in veljavi Polj- 0 rob n e vesti Boi za in proti židovstvu ITALIJA BO POPOLNOMA IZLOČILA ŽIDE IZ VSEGA JAVNEGA ŽIVLJENJA. TUDI AVSTRALIJA PROTI VSELJEVANJU. ROOSEVELTOVA BRZOJAVKA ŽIDOM. RIM, 3. septembra. Italijanski ministrski svet je sprejel na nadaljevanju svoje seje včeraj nove sklepe proti Židom. Po teh sklepih ne smejo židovski otroci več obiskovati ne ljudskih ne srednjih ne visokih javnih šol. Dalje se morajo takoj odstraniti iz vseh javnih šol vsi židovski učitelji in profesorji. Noben Žid ne sme več biti član akademij ali kakršnihkoli umetniških in znanstvenih ustanov ter organizacij. Kakor se zatrjuje, to še niso vsi ukrepi, ki jih je ministrski svet sklenil. Sledili bodo še drugi, s katerimi bodo Židje sploh popolnoma izločeni iz vsega javnega življenja in tudi iz trgovine, obrti, denarstva itd. SIDNEY, 3. septembra. Del avstralskega tiska nastopa zelo odločno proti ved- no večjemu priseljevanju Zidov v Avstralijo. Listi naglašajo, da se hočejo nekatere vlade nekaterih evropskih velesil otresti Zidov, in jih naprtiti kolonijam in angleškim dominionom. Židje pa v Avstraliji niso zaželjcni gostje, ker se ne vžive v avstralske razmere in žive ločeno življenje. DETROIT, 3. septembra. Predsednik Roosevelt je poslal kongresu židovskih bojevnikov v Detroitu brzojavko, v kateri je pohvalil vlogo Židov v Združenih državah. V brzojavki omenja, da so igrali Židje v svetovni vojni in v prejšnjih ameriških vojnah veliko in koristno vlogo in da so tudi v miru dosti doprinesli do napredka USA ter njihove demokracije. Nova država Adaj ANTRIJOH1JA, 3. septembra. Danes se je sešel novi parlament sandžaka Alek sandrete (Iškender) in proglasil sandžak za samostojno republiko z imenom Adaj, Turški predsednik parlamenta je bil obenem izvoljen za prvega predsednika republike. Dr. Szidor Cankar v Braziliji BUENOS AIRES, 3. septembra. Jugoslovanski minister in izredni poslanik dr. Izidor Cankar, ki je akreditiran od naše vlade pri vladi Argentine, Urugvaja in Brazilije, je sedaj izročil svoje akredi-tivne listine tudi pri vladi brazilijske republike. Poverilna pisma je osebno izročil predsedniku braziljske republike dr. Getulijanu Vargasu. V Buenos Airesu se je dr. Cankar ob tej priliki mudil več dni ter obiskal diplomatske zastopnike raznih držav. Verski nemiri v Indiji RANGOON, 3. septembra. Reuter. Med hindi in muslimani so nastali včeraj v raznih delih mesta spopadi, pri katerih sta bili 2 osebi ubiti in 16 ranjenih. Eden izmed ranjencev je pozneje umrl. Na ulice so bile odposlane angleške čete, ki so kmalu napravile red in mir. Ti spopadi so zelo vznemirili meščanstvo, ker dokazujejo, da je konec verskega premirja med hindi in muslimani. Trgovci so prodajalne zaprli, ker se boje novih nemirov. Uspel polet okoli Evrope BERLIN, 3. septembra. Dvomotorno letalo, ki je odletelo včeraj zjutraj iz Berlina na krožni polet nad Evropo, je že popoldne zopet pristalo na tempelhof-skem letališču. Letelo je preletelo skupno 6200 km in je za kratke trenutke pristalo v Londonu, Parizu, Rimu, Bukarc-tcmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmm stični luči, da more vprašanje položaja posameznih narodnih manjšin izzvati najtežje mednarodne zapletljaje, ali pa se vsaj lahko izrabi v namene, ki vodijo če že ne direktno, pa vsaj tik pred novo svetovno vojno. Mi Slovenci, ki imamo tretjino svojih rojakov v položaju narodnih manjšin, smo na vseh teh vprašanjih zainteresirani sorazmerno celo veliko bolj kakor katerikoli drugi evropski narod, zato je naša dolžnost, da posvetimo problemu bodočega razvoja manjšinske usode vso svojo intenzivno pozornost. —r. šti, Varšavi in Stockholmu. V letalu so bili: pilot, radiotelegrafist, mehanik in en gost. ZAUSTAVLJNEA NACIONALISTIČNA OFENZIVA. ST. JUAN DE LUZ, 3. septembra. Iz republikanskega tabora poročajo, da se je republikanskim četam posrečilo zaustaviti nacionalistično ofenzivo na estra-madurski fronti. Republikanske čete so prešle davi v protinapad in vrgle nacionaliste iz večine prej izgubljenih postojank. Na ostalih bojiščih ni bilo pomern-ibnejših bojev. NOV KITAJSKI USPEH. HANKOV, 3. septembra. Tudi tiajno-; vejši srditi poizkus Japoncev, da bi se približali Hankovu, so Kitajci obrezuspe-šili. Čete, ki so jih Japonci skušali obkoliti, so s pomočju novih ojačenj razbile japonske formacije in jih prisilile k umiku. HANKOV, 3. septembra. Kitajske čete pri Hankovu so narasle na ! milijon vojakov. UTRJEVANJE ZAHODNE ITALIJANSKE MEJE. LONDON, 3. septembra. Italijani so pričeli z vso naglico utrjevati mejo proti Franciji, zlasti predel okoli Isole, katerega so morali v 48 urah zapustiti vsi Francozi in se preseliti na Francosko. V Parizu so pričakovali, da bo Italija pričela utrjevati svojo zahodno mejo, niso pa nikoli mislili, da sc bo pri tem uporabljal tako nagel tempo. NA GROBU KRALJA ALEKSANDRA. BEOGRAD, 3. septembra. V štirih letih po tragični smrti kralja Aleksandra I. je obiskalo grob na Oplencu 1 milijon ljudi. Položenih je bilo nanj 24.000 vencev in 1000 kovinskih verfcev. ROOSEVELT OSTAL V VVASHINGTONU WASHINGTON, 3. septembra. Roosevelt je danes radi položaja v Evropi ostal v Washingtonu in ni odpotoval v Port Htirou, kakor je nameraval. ZASEDANJE ZVEZE NARODOV. ŽENEVA, 3. septembra. Svet Zveze narodov se te dni sestane k svojemu jesenskemu zasedanju. Predsedstvo ima tokrat francoski zunanji minister Bonnet. RAZDEJANJE NA JAPONSKEM. TOKIO, 3. septembra. Poplava na Japonskem je zalila 140.000 hiš, 6300 pa jih je porušila. Potopilo se je radi tajfuna 71 ladij. PKšSTA:.. -.K" NEMŠKEGA LETALA PRI IAKEMM. Včeraj popoiune okrog štirih ju blizu Jarenine v grabi, na travniku p°' seslnika Repa zasilno pristalo nemško vojaško letalo, ki mu jc zmanjkalo bencina. V letalu jc bil le pil01; ki jc- izjavil, da jc zašel na naše ozemlje. Takoj so sc okoli letala pričeli zbirati radovedneži, vendar so ga rožniki Lakoj zastražili in javili P1'1' stanek vojaški oblasti. Danes dopoldne je šla na meslo pristanska vojaška komisija iz Zagreba. ki sc je v treh avtomobil) . peljala skozi Maribor. OBESIL SE JE. Danes zjutraj so našli v drvarnic1] mrtvega znanega mariborskega stari-1 narja Franca Samuha. stanujočega vj Mlinski ulici štev. 1. Obupanca jc poznal skoraj ves Maribor, posebno lZ aicrc, ko je ..pokopal" svojo male1-da bi prišel do zavarovalnine. Star j® bii 58 let in se šc ne ve. kaj jc mož* pognalo v smrt. 4 lela za posilstva. Okrožno sodišč je obsodilo na štiri leta strogega zaporu ‘20-lctnega M. J. iz bližnje mariborske okolice, ker je lansko zinl° posilil v razdobju nekaj mesecev trt dekleta, ki so se posamez vračala ^ dela. Nadalje jc. v Loki na javni cest1 ustavil z nekimi svojimi pajdaši dv® delavki in jih nadlegoval. Zagovarja” jc moral tudi zaradi neki« pa se tatvin. Zveza Maistrovih borcev v Maribor*1 pripravlja utanovitev odseka Maistrov ih borcev v Studencih. Priprave za to sov teku. Ustanovni občni zbor bo naibrze že drugi mesec. * ..Ljubljana v jcseni“, jesenska pri- reditev Ljubljanskega velesejma, bo letos od 1. do 12. septembra. Za 1° prireditev jc Generalna direkcija drž- železnic dovolila polovično voznino 1 sicer za potovanje v Ljubljano od avgusta do 12. septembra, za povralf. pa od 1. do 17. septembra. Na odhodu' železniški postaji je treba kupiti pol^ cele vozne karte do Ljubljane še meno železniško izkaznico za din Na to izkaznico bodo v Ljubljani 11,1 velesejmu dali potrdilo o obisku ’’’ izdali velesejemsko lcgilimacijo, nak*11 ima obiskovalci: brezplačen povrat® • Jesenski velesejem bo podal sledeč®' Mednarodno razstavo fotografije in/1., ma. Umetnostno razstavo. Gospodi11! sko razstavo „Naši goslje“, ki jo redi Zveza Gospodinj. Vzoren i>a' vrt. Razstava industrijskih in obrl .dO' lili*1 ta''11 proizvodov, med njimi tudi razst-pohištva. Razstavo aeroplanov. F°s?-u no velika bo razstava poljedels^ strojev ,avtomobilov in motornih * les ter radio aparatov in pa razsta živilske industrije. Dne 1. in 2. sCP. bo Državna razstava plemenskih ps^ Tekma harmonikarjev se bo vršila septembra. Obiskovalcem bo na r* . polago tudi prijetno zabavišče i variete s prvovrstnimi atrakcijam1^ ZAROTA V NEMŠKEM LETALSTVU', BERLIN, 3. septembra. V letalskem j nistrstvu je bil nedavno aretiran in z*1^ znani nemški letalski major baron ^ Forstcr. Kakor se izve, ga jc izdal -i poročnik, ki je odkril, da snuje Fors zaroto proti neinško-nacionalncmu s° ;g lizinu. Berlinsko vojaško sodišče zaradi tega obsodilo na 4 leta ie^e’seh ključitev iz vojaške službe in izgubo f državljanskih pravic. Major pl. ^°\oi je bil že v svetovni vojni odlikovan ^ velik bojevnik in častnik. Po Prevf ,„3-je umaknil v zasebno življenje, P° z *■> gi nacionalnega socializma je pa ~ _n0, 1933 reaktiviran. Kakor so odkrili, jc b ^ val baron Forster prevrat v letalstvi je bil naperjen proti sedanjemu pol1'1 ^ mu režimu. Prav tako se trdovratno trjuje, da je bil aretiran tudi bivši 11 pr ster in poznejši dunajski poslanik p'- v pen, toda ta aretacija je bila baje zvezi s tihotapljenjem valut. - VRNITEV HIMALAJSKE EKSPEDlC . RIM, 3. septembra. Včeraj so Prl*etti' na povratku v domovino sem č^ni ^ ške himalajske ekspedicije. Ostali dan v Rimu. bil Novice Zb kos kruha na svoji zemlji Socialna vprašanja ob novem šolskem letu V nekaj dneh se bo vsula v naše mesto mlada rast in oživila njegove ulice, "ideli bomo živahnost in dobro voljo naših mladih gorjanov ,poljancev in go-nčanov. Le oni s prvim korakom v mestne šole prinesejo bolj vidno zaskrbljenost, ki pa se kmalu razprši. Bolj trajna in leto za letom večja pa je zaskrbljenost staršev, ki bijejo no-tranji boj med željo in možnostmi, med ljubeznijo do otrok in neizprosno trdoto realnosti. Je to neviden, a toliko hujši “°j. ki krade tisočim družinam marsikatero noč. Gre za strog račun: Bo li s’o? Se li šolanje izplača? Kje je jamstvo za kruh na vse velike izdatke, ki tako Krhajo gospodarstvo? Malo jih je, ki jim taka vprašanja ne povzročajo nobenih Preglavic, zelo mnogo, ki jih šolanje zelo obtežuje, največ in vedno več pa takih, katerih gospodarske razmere preprečijo s°lanje mogoče najbolj nadarjenega °troka. To je zelo velika pasivna postavka našega kulturnega poglavja, če nimaš sredstev, ne moreš v šolo. Sred-stva so torej nad moralnimi pogoji. Že samo to dejstvo razgrinja revščino današnje družbe in priča, kako zre kulturno stoletje na moralne dobrine ter jih smatra za popolnoma zasebno zadevo, hirava pamet pa govori, da je zapostav-Janje in izločanje nadarjenih otrok od 'Udija krivica ne-le njim, ampak še več Narodni skupnosti, ker ji' najboljši ne mo-rp° poklanjati svojih mogoče velikih iz-S‘edk0V) do katerih bi prišli le z dosled-0 izobrazbo. Borna koča, ki navadno r°di p0 naravi izvoljene, a po družbi izmene, ne more in ne sme služiti narodu. bi bilo v količkaj urejenih razmerah 0 mogoče? j Ljudstvo že umeva, da ni šolanje ^siis, ampak življenjska potreba. Starši :" ali onih delovnih slojev žrtvujejo nar ®vnost neverjetne odpovedi, da nudijo , r°kom čim večjo izobrazbo, a nemalo-rfa| so njihove žrtve le veliko razoča-®nie. Navadno trčijo na dvojno oviro: . r°k ne napreduje, oziroma po dovrše-študiju ne dobi službe. Tukaj zade-lee.m° v nedostatek, ki ga obravnavamo 0 za letom, ko govorimo o Izobrazbe-. 1,1 sistemu. Ne odklanjajo ga le peda-|l6> in starši, ampak še bolj življenje lj ^ V našem šolstvu je mnogo neživ-. nskega. To pomeni, da se srčni smoter yzgojni postopek križata z »duhom ,jvsa« ali z realnim življenjem. Tukaj je gajica življensko pomembnih in odlo-momentov: študij, ki gre kot pri-Va ltev vsakokratnim življenskim zqhte-^ v vedno večjo specializacijo, in otrok (gojenec) s svojo individualnostjo. Specializirano življenje, zlasti gospodarsko, pa zahteva specializiranega ali boljše: takega delavca, ki ima za to posebno nagnenje in duševne sposobnosti. Mladina naj bi že rano študirala to, za kar ima sposobnosti! Ali ni naravnost muka za učitelja in gojenca, ki gre skozi osem razredov humanistične gimnazije n. pr. nadarjen glasbenik, slikar, matematik? To je tudi največja potrata gojenčevih posebnih zmožnosti, oziroma najčešče njih potlačenje. Danes pa je veda že tako daleč, da moremo dognati otrokove duševne zmožnosti in mu s pomočjo psihoanalize in tehnike omogočiti njemu primerno izobrazbo. Tako bi ne bilo več z vso mo gočo mešanico prenapolnjenih razredov, obremenitev učiteljev in gojencev in težkih razočaranj staršev. Ne bilo bi sedanjega izobrazbenega sistema, ki onemogoča organsko duševno gradnjo, ubija veselje in voljo gojenčevo in meji že na fabriško produkcijo, kjer se obdelava in predelava mrtvo tvar. Posledice so ne-preračunljive in porazne. Dotaknemo se onega paradoksa o nadprodukciji šolanega naraščaja. Nadprodukcija blaga, nadprodukcija ljudi ali: zmeda tukaj, zmeda tam. A je vendar ta in oni pojav zobovje enega in istega kolesa, že neštetokrat je bilo naglašeno, da bi na naši zemlji ne bilo tega treba. Z enim samim mahom bi bilo to vprašanje rešeno. Ublažiti bi ga pa mogli, če bi le malo uklonili objestnost tujega kapitala in malo brzdali svojo pretirano obzirnost do njega, ki trpi tisoče »nenadomestljivih« zelo sumljivega porekla. Naša mladina, zaskrbljena za svoj obstoj, te in druge porazne primere prav dobro vidi. Zato je razumljivo in tudi naravno, da je že zgodaj »politična« in se tako zel6 zanima za socialne zadeve. S polno pravico se bori' proti socialnim in tako tudi narodnim krivicam. Nekdanja idila, sanjavost in sentimentalnost so se umaknile zvokom trde realnosti. Na vzgojiteljih je, da to psihozo pri vzgoji uvažujejo. Razmere bičajo ene in druge, borba za individualni in skupni obstoj se stopnjuje tako da jo otiplje tudi mladina. Ali ni torej vsestransko utemeljeno, če ji s primerno besedo izpričamo, da jo razumemo; da jo pravilno bodrimo in seznanjamo z njenimi dolžnostmi in pravicami?! Vedno in povsod pa se zavedajmo, da ima naša mladina pravico do primernega kosa kruha na svoji zemlji. Čuvarji severne meje Ob 30 letnici Sokola v Slovenskih goricah 5(t-. dobi, ko je skušalo umirajoče av-„ 'styo v. najkrivičnejšimi odredbami in na osebno svobodo poedincev v ves,.llpičiti komaj rojeno slovensko za-’ .je peščica zavednih mož položila SfCu o sokolskemu delu v Sv. Lenartu, 2'Slovenskih goric. b0faC l906. leta so napredni občani na %)• ^lagopokojnega notarja Frana $qv.1Cq izposlovali dovoljenje za usta-% ?v telovadnega društva »Sokol«, a leto 1908 je rojstno leto društva. Jr. r?* ,se ie odbor pod vodstvom br. |t 0ri^a odločno podal na delo. Zašile k Pa ie bil obstoj društva šele, ko iti J; starosta kupil svojo sedanjo hišo Sloui^’1 v prizidanem gospodarskem po-stoDj Prostore za Sokola. Številni na-W !gl'e in izleti so bili zunanji izraz bii0 n,’a v tei dobi- Mnogo važnejše je ■NjJlVec*a delo v telovadnici. \ (?°Vecl vojne je uničila bujno življe-%tieh 0 društvo pri Sv. Lenartu je fflk u !o 2 delovanjem, ker ni ostal niti 0rn. je kot veleizdajalec romal v >tiUcjh ZaP°re. kjer pa vse grožnje, vse ^ v°i'tkat°V c'oma' ^or kil vpoklican $kE ]?V,Urj3e niso mogle omajati zvestih bra-‘S|a °ma je naščuvana nemškutarija iz-'tii Sv°j žolč nad nedolžnimi družina-^ ^»Jancev. Težka je bila ta doba, VQ trpljenja in samopremagovanja. x S(j trda sokolska šola je pripomogla, vsi vzdržali krivično preganjanje in ostali zvesti misli, kateri so žrtvovali že toliko dela in naporov. Po osvobojenju je pričelo društvo zopet delovati. Po prizadevanju br. staroste je pridobilo zgradbo nekdanjega »Turnvereina«, kjer si je uredilo društvene prostore in telovadnico. Prvotno nalogo, borbo proti nemčurstvu in narodni mlačnosti, so zamenjale nove, številnejše in težje. Želja, da bi sokolska ideja ponovno našla pot med najširše plasti naroda In to v mnogo širši obliki kakor pred vojno, je vzpodbujala društvo, da ni štedilo niti truda niti sredstev. Uspeli ni Izostal. Danes tso Slovenske gorice prepredene s sokolskimi četami, ki krepko delujejo pod okriljem matičnega društva pri Sv. Lenartu. Četudi so številne preselitve učiteljstva za trenutek ovrle uspešno delo, je takoj nastopilo izboljšanje, ko je matično društvo s pomočjo strokovnih tečajev usposobilo domačine, obrtnike in kmetske fante za tehnično vodstvo čet. Upravičeno bodo zato slavile Slovenske gorice svoj praznik. 30 let že vodita društvo starosta br. dr. Gorišek in načelnik br. Polič. Kdo ne bo pohitel, da čestita društvu, da izrazi bratsko občudovanje preizkušenima borcema. 8. september je pridržan Slovenskim goricam: Ta dan pohitite vsi med prijazno gričevje. Pokažite, da vam je ta kos zemlje tem bolj pri srcu, ker žive 1 Kalodont-ovo s ustna voda. čudovito1 osvežuje lahko vara ogledalo Tudi teo^se-vidijo Vaii zobje v ogledalu tepi, je že možno, da zobni kamen na njihovi notranji strani vrši svoje uničevalno delo. Če hočete imeti ne samo bele, temveč tudi zobe brez zobnega kamna, tedaj uporabljajte Sargov Kalodontl To je v Jugoslaviji edina zobna krema, z učinkovitim sulfo-ricinoleatom proti zobnemu ka.mnu. SARGOV zobnemu na njem čuvarji severne meje. Povorka z nastopom bo 8. septembra ob 15. uri. Po nastopu bo narodna veselica. Zdravo! NENAVADEN AVGUST Avgust je bil letos izredno moker. Namesto vročega poletja, ki navadno zavzema julij in avgust, smo imeli v tem mesecu 21 deževnih dni, kar je vsekakor neugodno vplivalo na kulture in oviralo delo — košnjo in spravljanje krme, poljska in vinogradniška opravila i. dr. — Nižje lege s težko zemljo trpijo na preobiliči vlage, ki vpliva zelo kvarno na rast in pospešuje različne bolezni, pred vsem na fižolu (rja) in krompirju (gniloba). Koruza se vlagi sicer uspešno upira, vendar je zaostala letos v zoritvi. Posebna skrb pa tlači vinogradnike, ki polagajo letos na trto toliko upanje. Nastavek je res povsod izjemno lep in pretežno zdrav. Odločal bo september: če bo lep, bo količina pridobivala na kakovosti, v nasprotnem primeru pa preti nevarnost pokanja in gnitja. Svojim cenjenim naročnikom sporočamo, da drugi teden naš list zaradi praznikov ne bo izšel niti v torek, niti v četrtek, zaradi česar jih prosimo, da svoja naročila za »Večernik« v ponedeljek in sredo čimprej izvrše. o Kneginja Olga se je včeraj dopoldne pripeljala v Kranj. V njenem spremstvu so Nj. Vis. kneževiča Aleksander in Nikola ter vojvoda in vojvodinja Kentska. o. Poklonitev obrtništva. Zveza obrtnih društev dravske banovine v Ljubljani priredi v dneh od 15. do 17. okt. potovanje slovenskega obrtništva na jug. V nedeljo 16. okt. dopoldne se bodo obrtniki poklonili na grobu blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V Beogradu si bodo nato ogledali 1. jug. obrtno razstavo. Prirejen bo tudi sestanek s tamkajšnjimi obrtniki. Iz Ljubljane bo šel poseben brzovlak. K potovanju se lahko prijavijo vsi stanovi, zato bo to lepo priliko marsikateri prijatelj obrtništva izkoristil in se priključil njihovemu romanju na Oplenac. o V jeseni bo na velesejmu spet veliko nagradno žrebanje. 2e spomladansko brezplačno nagradno žrebanje na velesejmu je zbudilo obilo zanimanja. Zato se je velesejemska uprava odločila, da pripravi tudi obiskovalcem jesenskega velesejma cd 1. do 12. septembra nagradno žrebanje z bogatimi darili. Vsak obiskovalec velesejma, izvzemši oni s permanentno ljubljansko legitimacijo, je brezplačno deležen žrebanja. Odtrga naj samo kupon od vstopnice, napiše nanj svo- je ime in ga vrže v pripravljeno zapečateno žaro. o Nevarno se je obtolkla akademičar-ka Kofol Nada iz Ptuja. Bila je na potovanju v Italiji, kjer je padla s kolesa .tako nevarno, da ji je zdravnik moral sešiti rano. Ko se je vrnila domov, se je vnela že zaceljena rana. o Drvarjeva nesreča. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju se je ponesrečil 43 letni drvar Tomaž Ahej. Pri spravljanju lesa je možu bukovo deblo padlo na desno nogo in mu jo zdrobilo. Aheja so prepeljali v mariborsko bolnišnico. o. Nova postojanka Maistrovih borcev. V nedeljo dopoldne bodo pri Sv. Marjeti pri Moškajncih ustanovili odsek mariborske Zveze Maistrovih borcev. Na zborovanju bosta poročala zastopnika Zveze Maistrovih borčev v Mariboru gg. Lipuš in dr. Irgolič. o Dvajsetdnevni poučni gostilničarski izlet, ki ga priredi z odhodom iz Ljubljane Državna gostilničarska zveza po Švici in Nemčiji, je preložen na 17. september. V autobusu je še nekaj mest prostih. Pojasnila daje Zveza gostilničarskih zdru ženj v Ljubljani. o Kitajci v Ljubljani. Zadnje čase, ko časopisje piše toliko o Kitajski, rasto simpatije do Kitajcev, ki se tako žilavo upirajo vsiljivemu »prijateljstvu« svojih sosedov. Nekaj teh simpatij smo prenesli tudi na sinove nebeškega cesarstva, ki nastopajo v velesejemskem varieteju. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Sedemnajsti dan žrebanja 36. kola so bile izžrebane sledeče številke: 100.000 Din 36011J 51496, 53872, 99933 60.000 Din 18828, 58721 40.000 Din 47571 30.00 Din 82583 25.000 Din 99509 20.000 Din 68010 15.000 Din 18914 12.000 Din 6350, 16363, 48301 10.000 Din 12408, 16182 19008, 68646, 70415, 78917, 82708, 95448 8000 Din 1793, 15793, 21681, 44367, 64545, 73914 6000 Din 3379, 24724, 53017, 48031, 50743, 64498, 75324, 75746, 78829. 88901, 98205 78946 5000 Din 7890, 12139, 14428, 20035, 31206, 37311, 39564, 41976, 47025, 54661, 5T918, 61531, 63282, 73853, 87571 3000 Din 2560, 3972, 4093. 8759, 29011, 37643, 45001, 45999, 48558. 60210, 69639 81704 Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Ma-ribor, Gosposka ulica 25. o. Židovski emigranti bi radi kupili Pirichovo usnjarno v Ptuju. Po Ptuju mnogo govorijo o tem, kdo bo zdaj kupil Pirichovo usnjarno, ko je nista smela kupiti dva Zida, ki sta emigrirala iz Nemčije. G. Pirich se bo namreč preseli iz sedanjih prostorov v prenovljeno tovarno bivšega čevljarskega podjetja »Petovia«, staro tovarno pa prodaja. Omenjena Žida sta bila pripravljena kupiti tovarno in jo preurediti v predilnico, ki bi takoj v začetku zaposlovala baje 200 delavcev. o Premeščeni so: Iva Kosta-Pucelj, meščanske šole v Brežicah v istem svo., stvu na meščansko šolo v Šoštanju; Fr. Šegula, učitelj I. deške meščanske šole v Mariboru na meščansko šolo v Bački, Oktavij Sušanj, prometni uradnik 8. skupine s postaje SloVenska Bistrica na postajo Maribor glavni kolodvor; Viktor Petje, prometnik 8. skupine s postaje Kočevje na postajo Brezno-Ribnica; Filip Enzenberger, prometnik 9. skupine s postaje Celje na postajo tovorni kolodvor Fala, nadzorna postaja Ruše; Ludvik Frankovič, pomožni strojevodja 10. skupine iz kurilnice Maribor v kurilnico Logatec pri Edmund Ladiha, pomožni prometnik 10. skupine s postaje Petrovgrad na postajo Hoče. o Zborovanje kinopodjetnikov. Včeraj dopoldne je bilo v Ljubljani zborovanje Združenja kinematografskih podjetnikov. Razpravljali so o neizvedlivem sklepu za zaračunavanje članarine, ki naj bi se po birala od podjetij po pol promile odbrut-to dohodka. Ta sklep redne skupščine so morali razveljaviti, ker je bil neizvedljiv. Sklenili so individualno zaračunavanje članarine pri posameznih podjetij, tako da ostane osnova brutto dohodek. Minimalna članarina je 120 dinarjev. Proračun so zvišali od 12.000 na 15.700 din. Važna je bila razprava o previsokih taksah na kino vstopnice. Posebna deputa-clja Združenja kino podjetnikov bo 14. septembra obiskovala predsednika vlade dr. Stojadinoviča in notranjega ministra dr. Korošca. Ta dan bodo vsi kinematografi zaprti. Glavna skupščina bo 12. septembra v Beogradu. o Tatvina zlatnine v Celju. Včeraj opoldne je nekdo vlomil v stanovanje uradnika Franca Novaka na Lavi v Celju in mu odnesel za 3000 dinarjev zlatnine. o Divje svinje v škocjanskih gozdovih. V zadnjih mesecih se je v škocjanskih gozdovih zaredilo mnogo divjih svinj, ki delajo kmetom na polju veliko škodo. — Prizadeti prosijo županstvo, da ukrene vse potrebno, da se žival zatre. NEVAREN VLOMILEC IN TAT UJET Ko se je 30. avgusta vračal o polnoči i/. službe z vlaka poveljnik ormoške orožniške postaje, je opazil kolesarja, ki Je brez luči na kolesu dirjal od mesta proti dravskemu mostu v smeri proti Hrvatski. Ko je bil ustavljen, je najprej trdil, da je čevljar iz Ormoža. Toda mož ;;e je zdel orožnikom sumljiv in odpeljali so ga na orož. postajo. Kmalu je priznal, ('a je ukradel po raznih krajih v Sloveniji 5 koles in izvršil 12 vlomov. Piše se Gognavec Bernard in je doma iz Mirne peči pri Novem mestu. Presedel je v mariborski kaznilnici že 5 let v družbi s Kodrom in Pintaričem, vendar pa zadnji čas z njima ni bil v zvezi. Z njegovo aretacijo je pojasnjena tudi kraja, ki jo je obdolženec izvršil pri slugi trgovca Kuhariča, ki mu je ukradel 2 obleki in kolo, oboje vredno okrog 2500 dinarjev. Tudi Gognavca so odpeljali orožniki v mariborsko jetnišnico. NOVE ARETACIJE VINIČARJEV Pred mesecem dni je predala ormoška orožniška postaja okrožnemu sodišču v Mr.riboru več tatov, ki so pokradli blaga in denarja skupno za 180.000 dinarjev. Te dni pa govori vsa daljna okolica o novih aretacijah, ki sta jih izvršili or;v'rv?ki postaji v Ormožu in Ivanjkov-c h. Že dolgo so imeli orožniki na sumu viničarja Šnajderja Jožefa iz Runice pri ivp ijkovcih. Ko je dne 29. avg. zasliše-va< orožniški poveljnik Leonard Radoš o^mljsnca, je ta priznal, da je izvršil vrv! vlomov in kraj, s katerimi je oško-(inval lastnike ukradenih predmetov za <’1 ' v; "000 din. Ukradel je nekemu kmeti* t-?'! i’ri'Tm tndi 80 k? težkega pra- ju pri- oravii, da si je privoščila vsa viničarje- va družina obilno pojedino. Šnajder je izdal še dva svoja pomagača in sicer viničarja Rožiča Karla in Zinka Jožefa, sina majhnega kmeta. Orožniški kaplar Cejovič Bogič je aretiral oba v vasi Orešje v ptujskem okraju. Priznala sta več vlomov in kraj, ki sta jih izvršila v vinskih kleteh. Jemala sta si obleko, vino, včasi sta pobrala tudi kakšno kokoš, da je vino bolj teknilo. Vse pa je bilo vredno le okrog 2000 dinarjev. Vsi obdolženci so sploh kradli — kakor kaže preiskava — kar sproti, kar so pač mogli, da si pomagajo iz bede. v kateri žive viničarji po Štajerskem. Danes so prepeljali orožniki vse tri v Maribor, ker jih ormoško okrajno sodišče ni hotelo sprejeti. Maribor Stalinov kot“ nemške knjige in . iraška ..Tasesoost ‘ n. Razcveteli kostanj — znanilec zgod nje zime. Pred zagrebškim vseučiliščem so pognali nekateri kostanji mlado listje in nežne cvetove. Ljudska govorica pripoveduje, da »to ne pomeni nič dobrega«. Naznanjalo bi naj zgodnjo in hudo zimo, kar je do neke mere verjetno, saj so se tudi že lastovke začele seliti iz naših krajev ter je pred kratkim časom zapadel po Koprivnici gost sneg. n. Zastrupila se je s kaktusom in umrla. Neka 74 let stara kuharica iz Samo-bora je gojila krasno cvetje. Pri zalivanju rož se je zbodla na kaktusu. Skraja ni zmenila za vbod, čez nekaj časa pa ji je začela roka otekati. Prepeljali so jo v zagrebško bolnišnico, kjer pa ni pomagala več niti amputacija roke, kajti zastrupljenje se je že prehudo razširilo in je starka umrla hitre smrti. n. Zveza nemških manjšinskih kulturnih ustanov je odprla v Novem Vrbasu posebne tečaje, na katerih se bodo izobraževala nemška dekleta v gospodinjstvu. ^ n. Trojčki. Vaščanka Katica Puljič iz Ferketinca je porodila trojčke; dva otroka sta bila ženskega, eden pa moškega spola. Dekleti sta takoj po porodu umrli, dočim je fantek ostal. Porodnica je stara 35 let, a poročila se je s 16 leti. n. 20 milijonov dinarjev za zidavo šol Bosni. Največje število nepismenega prebivalstva je v Južni Srbiji, Bosni in Hercegovini. Kaže, da bo to vprašanje vsaj do neke mere rešeno. V Bosni in Hercegovini bodo zgradili več osnovnih in srednjih šol; vsota 20 milijonov, ki jo bodo uporabili za zidave, pa bo vzeta iz fonda za javna dela. V Sarajevu bodo zgradili novo šerijatsko (versko muslimansko) gimnazijo in popravili nekaj šolskih poslopij. Nadalje bodo del tega onda uporabili za novo žensko gimnazijo, ostanek pa za osnovne šole po podeželju. n. »Človek s 100 imeni«. V Banja Luki je policija aretirala znanega in nevarnega prevaranta in falzifikatorja Ivana Bogoviča. Bogovič se je pojavljal kjerkoli po Dalmaciji, Sloveniji, Bosni in Hrvatski, se izdajal za potnika te ali one firme in izvabljal denar. V vsakem kraju se je predstavil pod drugim imenom; največkrat pod imenoma Ivan Grcgur in Tvan Gregorič, kot zastopnik dveh znanih tvrdk: Gavriloviča iz Petrinja in Teokaroviča iz Paraeina. Policija ga je aretirala s pomočjo njegove ljubice. Stražnikom je priznal okrog 80 vlomov in še izjavil, da ga ni pečata, ki ga ne bi zmogel ponarediti. n Kmetje grade sami šolo. V Poljicah pri Karlovcu so kmetje vkljub temu, da je kraj močno pasiven, zbrali toliko denarja, da so lahko začeli z zidovo vaške osnovne šole. n Naše narodne pesmi, plesi in noše. V Novem Sadu je dvajset agilnih kulturnih delavcev ustanovilo društvo »Jugoslovansko kolo«. Društvo bo propagiralo med našim ljudstvom narodne pesmi, nošo in plese. Nadalje namerava v Novem Sadu organizirati velik ljudski festival naše pesmi, plesov in noš. n Dovoljen časopis. Notranje ministrstvo je dovolilo uvažanje in širjenje praškega »ABC Prager Illustrierte«. n Vlomilci odnesli skrito tisočake. Kmet Anton Pintarič s Klcnovnika ni zaupal svojega denarja hranilnicam, a tudi pred domačimi ga je skrival, da ni nih?e v hiši vedel, kje je denar. Prod kratkim pa so vlomili ponoči v njegovo hišo oboroženi razbojniki ter pretaknili vse. da bi našli denar. Končno so odtrgali fieste na t!:‘,li in pdl«-r!M ■ I dinarjev. Razbojnikov še niso dobili. Graška »Tagesposta« je objavila v zad njih mesecih več poročil iz Jugolavije in tud. Slovenije, ki jim moramo priznati, da so bila objektivna. Posebno smo pa pozdravili članek dr. Camila Morocuttija, v katerem je pogumno priznal, da je naše Podravje slovensko in je vsako drugačno mišljenje zablodno. Tembolj se zato moramo čuditi sestavku, ki smo ga či-tali v njeni izdaji od 31. avgusta na 4 strani pod naslovom »Die Stimme des Tages«, o katerem res ne vemo, ali je potegavščina ali le posledica slabih očal. »Tagespost« ne trdi nič več in nič manj kakor to, da je bil na letošnjem Mariborskem tednu posvečen poseben kot tudi Stalinu in boljševiški propagandi. Ta trditev pa ji služi potem tudi za podkrepitev in posebno osvetlitev vsega, kar trdi še dalje. Med temi trditvami je tudi ta, da so morale mariborske knjigarne za časa Mariborskega tedna odstraniti iz izložb vse nemške knjige in da so slovenski akademiki napadali nemške. — Tagesposta« se na koncu sprašuje, ali niso tu morda na delu »druge sile«, kajti »Stalinov kot« na Mariborskem tednu vzbuja nehote take misli... »Stalinov kot«! Da, »Tagesposta« ima prav: na letošnjem Mariborskem tednu je bil zares posvečen poseben kot Stalinu, toda v tistem kotu ni bilo razstavljenega nič drugega kakor knjiga »Stalin«, ki jo je napisal pobegli sovjetski diplomat Di- mitrijevskij, izdala pa v prevodu univ. prof. Preobraženskega (ruskega emigran ta) in univ. asistenta Bizjaka Tiskovna založba v Mariboru. To delo je pa tako protiboljševiško, da je smelo iziti in biti razstavljeno v posebnem »Stalinovem ko tu« tudi v nacionalno-socialistični Nemčiji! Da bo pa »Tagespost« še bolj spoznala gorostasno pomoto svojega informatorja, ji izdamo, da je tisti »Stalinov kot« aranžiral in stražil bivši ruski carski oficir. Kakor s »Stalinovim« kotom, je potem tudi z vsem drugim, kar »Tagesposta« še piše. Vsak Mariborčan in tujec, ki Jc bi! kdaj v Mariboru ve, da nemške knjige : mariborskih knjigarn ne le nikoli, tudi ne za Mariborski teden niso bile odstranjene, ampak da imamo posebno v Gosposki ulici take, ki imajo svoje izložbe urejene tako, kakor bi jih imele prav lahko tudi v Gradcu ali na Dunaju. Slovenska knjiga zaide v te izložbe le ma* lokdaj, a še tedaj se kar izgubi med iz' ključno nemškimi. Ako so pa nastale kake kontraverze, o katerih pa tu nič ne vemo, med slovenskimi in nemškim1 akademiki, prav gotovo ni bil vzrok samo to, da so tisti akademiki bili Nemci-Samo zaradi tega ker je Nemec, v Mari; boru še nihče nikoli ni bil napaden. Bit' je moralo v ozadju gotovo še »nekaj drugega«. Ekskurzija v mariborsko ..podzemlje” Človek si včasi nujno zaželi spremembe. Za trenutek se naveliča tistega plitkega, vsakdanjega življenja, tiste sile, ki enakomerno vleče voz življenja po že zvoženih tirih. V takih trenutkih zahrepeniš po novi okolici, novih obrazih in novih vtisih. V takem razpoloženju sem hotel vsaj za hip pogledati za vrata mariborskih beznic, kjer se ne pretaka le mestna umazanija, temveč morda še v večji meri — mestna revščina. Trije sedimo za mizo. Gostilničar pokliče dekle, ki se nam že pri vratih smeje. Toda njen smeli je vidno nenaraven. Saj je še skoraj otrok. ,V njenih očeh ni pogleda, po katerem jih že od daleč spoznaš. Boječe se vsede za mizo, a meni vrtajo v možgane vprašanja, kaj je gnalo mladenko na spolzko pot? »Koliko si stara, punca?« »Sedemnajst...« »Sedemnajst... in v tem razvpitem vlažne lokalu... kdo je kriv?...« Žalostna gleda predse. Oči so in ustnice blede. »Ko sem bila stara deset let, se je oc® obesil. Mati je odšla čez dve leti za njim. Potem sem delala v tovarni. St® petdeset dinarjev sem zaslužila na ’ dni. Za življenje premalo, za smrt Pre' več. Pustila sem službo in zdaj...« »Koliko časa si že pri tem poslu?« , »Šest tednov. Včasi mislim, kaj bo 1 menoj na starost. Takrat se zjočerh I,a skrivaj, da bi se mi prijateljice ne sm«* jale. Težko je življenje ... Rada bi ^e' lala, toda kaj in kje?...« V molku smo še enkrat premerili, no bedno življenje. Ljudje jo obsoja-’0' Polagoma bodo odmrla njena čustva z vse, kar daje človeku — Človeka. Taka je njihova usoda. Mi pa le pl)U' jemo nanje, mesto da bi zagrabili Pr°' blem tam, kjer bi bilo edino pravilno pri toliko opevani socialnosti. "nV' TUDI TRG V ZNAMENJU PRVEGA. Zaspanost, ki jc zadnji čas vladala na trgu, je danes pregnalo še dokaj spodobno vreme, še bolj pa datum. Danes je pač šele tretjega in meščani si prvo nedeljo v mesecu privoščijo nekoliko „nad normalo". Tudi toliko barantanja danes ni bilo in se gospodinje niso preveč „zgražale“ nad draginjo, čc je kmetica dala za kronico kak perešček petcržiljčka manj. Vsega je bilo dovolj. Mesa, zelenjave in sadja. Zlasti je bilo mnogo paprike, precej stročjega in ne dosti manj zluščenega fižola, krompirja in ohrovta. Od gob jc bilo največ lisičk, ki so bile razmeroma ceuenc. Paradižniki imajo že precej časa stalno ceno 3 din kg. Kumaric za vlaganje si dobil 8—10 za dinar. Izredno mnogo je bilo tudi naribanih jedilnih buč. Nekoliko je pa popustil čebulni trg. Grozdje zavzema vsak dan več stojnic. Tudi poceni jc že, saj jc prav dober po (i din kg. Črnih jagod jc še vedno precej, cena pa se jc dvignila od 2 na 3 dinarje liter. Malin pa ni veliko in je zato tudi cena razmeroma visoka, 4 din liter. Brusnic je bilo nad potrebo, vendar cena ne pade izpod 7 din za liter. Na trgu prodajajo kmetje tudi mleko. Zdi se pa, da prelivanje iz steklenice v steklenico v prahu, ki ga dvigajo kupovalci in prodajalci zlasti ob sredah in sobotah, ni preveč higienično. Morda bi sc dalo napraviti „kom-proniis“. Za zaključek: upamo, da so bili nes zadovoljni prodajalci in g05!’® dinje, ki so se dobro založile za daI)C ’ šc bolj pa za jutri... ČE DOBI POBREŽJE, DAJTE ŠE T& NEMU VODOVOD. Nedavno smo poročali, da je pobre^ občina pričela akcijo za napeljavo vom>' voda na Pobrežju. Načrt bodo uresn>e že v prihodnjih mesecih. Občina trni 11 pozabi na Tezno, ki pripada tudi Tezenski davkoplačevalci bi prav ta bili radi deležni te dobrine. Vodnjak1 Teznem poleti potrebam niti ne ščajo in je voda ob suši kalna ter n zdrava. Ko bo pobreška občina £ra vodovod na Pobrežju, bo ugodna^ Pr,lJ J# za napeljavo vodovoda tudi na TezU®1' To še tem bolj, ker je tako blizu vodne centrale. Enaki davki, enake brine! TEŽNJE MARIBORSKIH GOSTlN^ PODjETIJ. , Včeraj jc bila v prostorih Zdru^e , gostinskih podjetij v Mariboru seja nega odbora pod predsedstvom dinarja g. Klešiča. Na dnevnem redu so _ le za naše gostinstvo zelo važne zacK- ^ Upravni odbor je odbil več prošen) ^ podelitev novih koncesij. Važna ic n razprava o trošarinskem vprašanju ponovnem porastu šušmarstva ter eii tapstva z vinom. Proti temu so P° y ostre ukrepe potoni Zvezinc Ljubljani. Mariborsko Zdr«‘ škili podjetij bo v kratkem prireari k«' harski in servirni tečaj v večjem obsegu za svoje članstvo in za zasebne interesente. Za pouk serviranja v strokovni s°li bo Združenje nabavilo nov inventar. Glede davščin, ki so se na seji temeljito obravnavala, so ugotovili pri mno-neupravičen porast letošnje davčne osnove. Zato bo Združenje v teh primerih Posredovalo. Razpravljali so tudi v taksah avtorske centrale Ujme in pričakuje Združenje o tem vprašanju Zvezinega Poročila. —ig. MEŠČANI! Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. Praznuje v torek dne 6. septembra svoj rojstni dan. Da pokaže Maribor tadi na fPnaj čustva ljubezni in vdaonsti do svo-JCga kralja, vabim meščane, da okrasijo ze v pondeljek popoldne svoje hiše z zastavami, kar bo storila tudi mestna občina na vseh svojih poslopjih. Obenem vabim meščane, da se udeležijo božjih služb, ki se vršijo v torek in sicer v stolnici ob 8. uri, v pravoslavni kapeli ob 9. nri in v evangeljski cerkvi ob 10. uri. — Zupan; dr. Alojzij Juvan, s. r. VEČ ZANIMANJA ZA KOZJAK. »Putnik« si bo pridobil za zgodovino našega obmejnega ozemlja posebnih zaslug, če svojo pozornost obrne še na Kozjak. To ozemlje, v svoji celoti vzeto, je za tujski promet takorekoč še ledina, kar velja tudi za zimski šport. Več ko Protinaravno bi bilo, če bi tudi Kozjak ne mogel zimskemu športu nuditi primernih in hvaležnih prilik. — Je pa Kozjak še ledina tudi za naše fotografe amaterje. Njihovi ljubljanski tovariši so pred leti Pričeli sistematično in organizirano pre-b*jati led za uvajanje tujskega prometa na Dolenjskem, in sicer z naravnost občudovanja vrednim uspehom. Naj bi njihovem zgledu sledili tudi naši amaterji Posebno glede Kozjaka. Prav zdaj se pričenja najlepša prilika zd to. Seznam posebno privlačnih krajev se pripravlja. tedensko pošto,, četudi je le dobro uro hoda do njih. Želja je, da mariborska poštna uprava to vprašanje reši. Klote za šolske plašče a din 14*-, 16’-, 18*-, 20*-. V veliki izbiri nudi ŠRAJ JOSIP, MARIBOR. Palača banovinske hranilnice. hi Slovo upravnika mariborske cari-tarnice. Iz Maribora odhaja priljubljeni ^Pravnik tukajšnje carinarnice g. Živko ^1'hajlovič na novo službeno mesto v finančno ministrstvo. V teku 5 let, kar je [Vse šolske knlige L J 51 m. Sezona na Mariborskem otoku se bliža koncu. Nestalno in večinoma deževno vreme bo letos predčasno zaključilo kopalno seono na Mariborskem otoku. Zvesti kopališču so ostali le še nekateri utrjeni Sokoli in skavtje. Drugih kopalcev skoraj ni več. Avtobusni promet z otokom je že ukinjen in kakor vse kaže, bodo morali kopališče, če ne bo še nekaj lepih, toplih dni, predčasno zapreti. m. Lastavice se že poslavljajo. Predčasen nastop jeseni in neprestanega dežja je povzročil, da se letos lastavice tako zgodaj poslavljajo od nas. Te dni so zlasti v mariborskem predmestju lastavice kar v jatah odletele proti jugu. Pravijo, da bo letos dolga in ostra zima. m. V dr. Lašičev obmejni sklad, ki ga je ustvarila moška podružnica CMD v Mariboru, so do začetka avgusta razni darovalci nabrali skupaj din 6773. Odbor izreka vsem darovalcem zahvalo ter prosi vse tiste, ki še niso reagirali na poslane položnice, naj tudi store po svoji gmotni zmožnosti narodno-pietetno dolžnost. Odziva pričakuje tudi pri članih »prleške družine«, kateri je bil pok. dr. Lašič dobrohotni voditelj in očka. m Kamen v oko. Med igro je v Zgor. Radvanju neki deček vrgel svojemu prijatelju 10 letnemu Andreju Zalarju kamen v desno oko. Andrej ima prebito očesno kost in je oko v nevarnosti. m Kolesar, ki je šel gledat nemško letalo, se je ponesrečil. Ko je včeraj popoldne blizu Jarenine zasilno pristalo neko nemško letalo, je na kraj pristanka prišlo zelo mnogo radovednežev. Tudi 24 letni viničar Ivan Kačič se je vsedel na kolo in se odpeljal proti Jarenini. Na nekem ovinku je kolesar zaradi prenagle vožnje zavozil v obcestni jarek. Pri padcu si je Kačič zlomil levo roko in se ranil na glavi. m. Gobe bodo odslej na trgu zdrave in sveže. Vsa zadnja leta so se mariborske gospodinje pritoževale, da na trgu dobijo tudi črvive in neužitne gobe. Tržno nadzorstvo pa je sedaj v tem oziru napravilo popolen red na mariborskem m. Obrtno nadaljevalna šola v Mariboru naznanja, naj pridejo vajenci in vajenke po dodeljene listke na mestno poglavarstvo v dneh 8., 9. ali 10. t. m. od 9. do 11. ure. v ponedeljek 5. septembra 1938 ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Žohar na Tržaški cesti št. 3. m. Vodstvo glasbene šole Glasbene Matice v Mariboru prejema naknadne prijave gojencev vsak dan v uradnih urah, ki so v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 15.—16. ter v sredo in soboto od 11.—12. ure. m. Klub absolventov trgovske akademije v Mariboru prosi vse podjetnike, naj se v slučaju, če potrebujejo za svoja podjetja in pisarne strokovno izobražene moči, obrnejo na klub, ki bo vedno z veseljem pripravljen dali vse potrebne podatke in informacije. Ponudbe naj sc naslovijo na tajnika kluba: Zalar Slavko, Kmetski hranilni in posojilni dom, Maribor. Zalo Ker /e bonbon Blago za damske obleke v novih modnih barvah pri Josip ŠraJ, Maribor jjjužboval v Mariboru, si je pridobil g. "hhajlovič zelo mnogo prijateljev, med | katerimi je znan po svoji prijetni družabnosti, Med uradništvom je bil vedno pri iubljen kot dober in pravičen predstojnik. tn Mariborski akademiki gradijo okre-Sflšče na Pohorju. Že pred tremi leti so Wčeli mariborski akademiki akcijo za fraclnjo planinskega okrevališča na Po-Ahju. V ta namen so zbirali čiste dobičke snkoletnih akademskih plesov in pričeli kaditi. Novo okrevališče bo pod Roglo I 5n ^>°b°riL1- Stroški so preračunani na I rJ-000 dinarjev, za dograditev akademika doma pa je potrebno še 20.000 di-adev. Akademiki ne dobijo nobenih pod °r niti od občine niti od države, pa tudi nriborska podjetja ne kažejo pravega šzutnevanja za požrtvovalno delo naših kademikov. 'Tržno nadzorstvo ima premalo Iim a" delokrog mariborskega tržnega dzorstva je zelo obsežen, če bi hoteli . kani tržnega nadzorstva svojo nalogo ijnjevati, kakor jim dolžnost veleva, ttv Potrebno osebje tržnega nadzorih'1 Pomnožiti. Samo za stalno zunanjo jghtrolo bi bili potrebni štirje organi. — animivo je, da je sedaj manj osebja pri Jhiborskem tržnem nadzorstvu, kakor Pfcd 15 leti. v M ^ s Sai*no razstav0? Dani je H0 ariboru priredila banska uprava sad-Lrazstavo, ki je zelo dobro uspela. Ka-sta Poznavamo, letos banovina te raz-bQr e. Pe namerava prirediti. Za Mari-$tv ln njegovo zaledje, kjer je sadjar-f6dn pa bi bila taka razstava iz- Vaznosti. Zato naj sadjarji sami Vjtli>ai° pripraviti sadno razstavo, hano-3 Pa bo pri tem gotovo pomagala. Poštna dostava pri Sv. Križu nad t>iv r°M>. Kar vrstijo se pritožbe pre- nove in rabljene kakor tudi vse šolske potiebščfne m. Sprejem dccc v mestna dnevna zavetišča. Tiskovine za prošnje v svr-ho sprejema dece v mestna dnevna zavetišča sc dobe pri mest. soc. političnem uradu na Rotovškem trgu, pri upravi mest. mladinskega doma v Koroščevi ulici ali pri upravi zavetišča za V. mestni okraj v Magdalenski ulici. Izpolnjene prošnje, potrjene od šol. upraviteljslva in mladinskega predstojnika, je oddati 9. ali 10. t. m. pri upravi mladinskega doma ali pri upravi zavetišča za V. mest. okraj. Dcca ki bo sprejela, bo pravočasno obveščena polom upraviteljslva šole, ki jo obiskuje. Sprejeta deca pride v zavod 16. t. m. po pouku in sicer po možnosti v spremstvu staršev. m. Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja, da so prodajalne kruha na državni praznik, dne 6. sept. in na Marijin praznik, dne 8. sept popoldne zaprle. m. Kopališče Mariborski otok uvaja celodnevne ture in veljajo dopoldan kupljene vstopnice ves dan. m. Park konccr bo jutri od 11—12 ure. IgrA vojaška godba. ( Nanos. V ponedeljek, 5. t. m. ob 8. uri zvečer odborova seja in važen sestanek pevcev v društvenih prosto rih. Pridite polnoštevilno! K Gostilna Webcr Pobrežje vrtna veselica. *šr vVa pr' ^V- Križu nad Mariborom nezadovols,ve poštne dostave. — kajšnji prebivalci dobe samo dvakrat trgu. Vse črvive in neužitne gobe organi tržnega nadzorstva uničijo, tako da je nemogoče, da bi iste gobe posušene prišle ponovno na trg. To bo koristilo tudi našemu izvozu gob in so se cene že znatno dvignile. m. Koncertna rubrika. Vstopnice za koncert pevskega zbora ,.Binički“, ki bo prihodnjo sredo, se od danes na prej prodajajo pri Putniku. m Glasbeni nastop. Glasbeno društvo »Pošta« iz Maribora priredi v nedeljo-'m let v Podovo. Za nastop pri Baumanu je veliko zanimanje. m. Klub absolventov trgovske akademije sporoča, da je izlet določen za 4. septembra, radi slabega vremena preložen na nedoločen čas m Stalno tajništvo Zveze Maistrovih borcev. Zveza Maistrovih borcev v Ma^ riboru šteje že okoli 1600 članov. Zato je njeno poslovanje zelo obsežno, nima pa še stalnega tajništva. Na zadnji seji je upravni odbor ZMB načelno sprejel prec log, da se v Mariboru čim prej ustanovi stalno tajništvo, kjer bodo člani dobivali vse potrebne informacije. Predvidoma bo tajništvo ZMB v Narodnem domu. m Razglas. Mestna občina mariborska bo sprejela na svoje stroške 40 otrok revnih staršev iz IV. mestnega okraja (koroško predmestje) (v nujnih slučajih tudi iz I. mestnega okraja) v otroški vr tec č. šolskih sester v Samostanski ulici, Sprejemali se bodo le otroci od'4 do 6 leta. Ravni starši, ki prosijo za sprejem otrok, naj se zglasijo ob uradnih urah v socialno-političncm oddelku mestnega poglavarstva Rotovški trg 9 do 6. sep tembra t. 1 m. Zveza Maistrovih borcev v Msri boru vabi svoje člane, da se polnoštevil UNION SA cr30n odličen, ga mnogi ponaredijo pasite in odtRlonite ponarejene. * Dežuje! Oglasite se pri Julki Šalamun, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Sprejema popravila. * Žadušnica za pokojno Marijo Topolovec roj. Kolar bo v nedeljo, ob pol 11. uri v pravoslavni kapeli. * Vpisovanje v Lcgalov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru jc ta teden dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek 9.. septembra. Državni uslužbenci in manj premožni uživajo daljnosežno znižanje šolnine. * „Grmck — Studenci: jutri in vsako nedeljo koncert. * Ruska Matica vabi svoje člane in prijatelje na predavanje prof. B. Sokolova o razvoju ruske, revolucije in carju Nikolaju II., ki se bo vršilo v soboto 3. I. m. ob 20. uri, v prostorih Nar. strokovne zveze, Sodna ulica 9./III. * Za Sokolsko tombolo v Studencih, ki bo dne 4. sept. na letnem telovadišču, je okolici kakor tudi v Mariboru ogromno zanimanje. Poleg mnogih velikih dobitkov gre ljudska radovednost tudi za vinsko kapljico „Vrhov-dolski biseri". Za dobro podlago bo-do skrbeli šotori z raznimi prigrizki, kakor čevabčiči i. dr. Za dobro razpoloženje svira godba „Drava“. Pridite. pa ne vsi naenkrat ker bo velik naval. kniigarna V. HEINZ Maribor. Gosposka ul. 26 * Maribor 1)0 tudi letos na svečan način se oddolži! spominu Blagopok. Vitež. Kralju Aleksandru I. Ujedinile-iju. Društvo „Jadran“ priredi v soboto 8. oktobra ob 20. uri v frančiškanski cerkvi spominski koncert. Sodelujejo gdčna J. Kalčeva — vijolina, g. Orglar orgije, g. K. Kamušič bariton, g. prof. U. Vrabec vijolina ter moški pevski zbor „Jadrana". Opozarjamo občinstvo na ta svečani koncert. * Halo! V nedeljo 4. sept. koncert. Na dobro kapljico vabi gost. Lešnik, Nova vas, * Tečaj za male harmonikarje začetnike otvarja g. Šušteršič. Informacije in vpisovanje dnevno od 15. do do 16. ure na Meščanski šoli, Krekova ul. 1. M kartolej, voščeno in gunfi-platno, gumi-tekače in gunii-predprašnike nudi najceneje »OBNOVA«. F. Novak. Jurčičeva 6. 83S Zdravilišče Radio-Therma Laško zničane cene od 1. sept. dalje pavšal za 10 dni Din 600’— za 20 dni Din 1100-—. Zahtevajte piospekte. * Slavnostno zabavo na x-ojslni dan Nj. Vel. kralja Petru II. v torek 6. septembra priredijo častniki maribor* ske posadke v prostorih „Uniona“. Začetek ob 21. uri. Obleka za, gg. oficirje je svečana, za dame večerna, za gospode temnit obleka. Pristop imajo samo povabljeni. Kdor pomotoma ne bi no dobil povabila, naj se obrne na g. mn ,i vum ov ____-v.,., jorja Cubeliča ali podporočnika Ba udeleže prijateljskega sestanka, ki bo I biča v meljski vojašnici, 45. p. polka. * „Iz pravoslavne parohijc mariborske: Na rojstni dan Njčg. Vel. kralja Petra II. t. j. 6. sept. se vrši v vojaški pravoslavni kapeli ob 9. uri liturgija, na to ob 10. uri zahvalna molitev. Pozivajo se verniki, da tej svečanosti prisostvujejo v čim večjem številu." * Obrtniški tečaji. Pripravljajo se v Mariboru obrtni knjigovodski tečaj, tečaj za strokovno računstvo in mizarski risarski tečaj. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v obrtno-pospeševalnem referatu na okrajnem načelstvu. * S Putnikom na Dunaj od 10. do 12. septembra na jesenski velesejem za le Din 260.—. Vožnja z luksuznim avtoka* rorti! Takojšnje prijave pri Putnrku Maribor, Celje, Ptuj. * Moderne tihe budilke že od Din 65.— naprej. Prodaja tudi na obroke pri M. Ilger-jcvem sinu, juvelirju, Gosposka ul. 15. * Pouk na enoletnem trgovskem tečaju »Hermes« prične 9. septembra. Do tedaj pa je tudi še vpisovanje. Kdor si želi tekom leta pridobiti temeljito trgovsko izobrazbo, naj se javi čimprej ravnateljstvu. Poučujejo profesorji trg. kademije. Maribor, Zrinjskega trg 1. Kino Union kino. »Ljubezen mladega poročnika izborna veseloigra v Magdo Schneider, Lucie Englisch, Pavl Kemporrt Grajski kino. Nemški velefilm »Grofica Waleska«. Greta Garbo igra glavno vlogo. Sah ŠAH V SOVJETSKI RUSIJI. Nikjer na svetu menda ne gojijo s toliko vnemo šahovske igre kot v sovjetski Rusiji. Šah je v današnji Rusiji tudi problem celega državnega mehanizma. Država nenavadno podpira in pospešuje lepo kraljevsko igro, tako da je postal tu šah res »kolektivna zadeva«. Rusija danes razmeroma nima igralcev velikega formata, ki bi kot poedinci stali visoko nad vsemi drugimi, ima pa celo vrsto odličnih mojstrov in igralcev, ki predstavljajo skupno neverjetno močno reprezentanco, kakšno nima nobena druga država na svetu. Kolektivno silo ruskega šaha je v teh dneh občutil tudi češkoslovaški velemojster in kandidat za svetovno prvenstvo Flohr, ki se že nekaj časa mudi v Rusiji, kjer pridno trenira za match z dr. Aljehinom. Tekom svojega bivanja v Rusiji je odigral nešteto simultank. Te simultanke pa so ga veljale neverjetno mnogo truda, pa še nr mogel doseči takih uspehov, kakršnih je vajen v Evropi. Pred dnevi je n. i«° kartelirano. g Ruska nevarnost se bo letos, kak^ se glase poročila iz raznih krajev, P°' kazala na tržišču pšenice, Rusija ima. ' vrstno letino in je vrgla velike množin® blaga na trg, vsled česar cene še boU padajo. Ruski dumping se občuti tudi podonavskih državah, ki letos ne ved0, kam s presežkom letine pšenice. Kultura Slovensko povojno pesništvo V češki reviji »U« je objavil lektor slovenskega jezika na praški univerzi dr. Oton Berkopec razpravo o slovenskem povojnem pesništvu, o katerem je ugotovil, da se ne more ponašati ne z velikimi pesniki ne z velikimi deli. Narod Prešerna in Župančiča v sedanjosti ni ustvaril pesnikov, ki bi bili vredni velike tradicije. Ta ugotovitev je morda ostra, a v bistvu vendarle precej pravilna. Ako izločimo Župančiča, ki pripada kot aktivni tvorec že bolj preteklosti kakor sedanjosti, in Alojzija Gradnika, ki celo še vedno bolj dozoreva, bi težko našli slovenskega poeta, ki bi ga mogli s posebno pravico dvigniti nad našo splošno povprečnost. V opravičilo moremo sicer navesti, da se zares veliki pesniki ne rode vsako leto in ne vsako desetletje, kar velja tudi za veliko večje narode kakor je naš mali slovenski, toda zelo močno se mi zdi, da je temu vzrok še nekaj drugega. Kakor drugi narodi, smo zašli tudi Slovenci po svetovni vojni v ekstremno »moderne« struje, med katerimi se je pri nas najbolj zakorninil ekspresionizem. Višek tega ekspresionizma je predstavljala na eni strani poezija Antona P o d-b e v š k a, na drugi Mirana Jarca. V sredini med tema dvema in na obeh periferijah se je pa poizkušala v ekspresivni liriki še cela družba drugih naših pesnikov. Iz vsega tega se je rodila neka simbolična mistika, ki še je često samo igrala z besedami in metaforami ter postala sčasoma ogromni večini čitajočega občinstva popolnoma tuja, hladna in celo nerazumljiva. Namesto pa, da bi bila naša kritika to poezijo pravilno opredelila in ogenila, se ji je celo tembolj klanjala, čimbolj je bila meglena in izumetničena. Človeku se je skoraj zdelo, da hvali kritika le tisto — česar ne razume. Ako bi bil kdo to našo liriko natanko analiziral, bi bil mogel ugotoviti, da je za navidezno blestečimi plevami bore malo klenega zrnja. Bilo je največkrat prazno zvončkljanje z besedami, ki ni razodevalo nobenega čustvovanja in ni moglo seči do src, pa če so tudi bila žejna lepote. Zato je treba, da si vsaj sedaj že priznamo, da je najmanj 80, ako ne 90 odstotkov nezanimanja slovenskega človeka za liriko v zadnjih dvajsetih letih treba iskati prav tu in nikjer drugje. Mimo kritike zadene največ odgovornosti za tak razvoj slovenske lirike urednike naših leposlovnih revij, ki so mlade pesnike hotoma navajali in zavajali v take smeri, odklanjajoč vse, kar ni bilo narejeno in brezčustveno. Zato je postala naša povojna poezija zlagana, slovenski človek pa je rajši segal še dalje po Prešernu, Gregorčiču. Župančiču in nekaterih drugih starih in starejših. Novi in novejši v širše množice niso predrli, 'ter niso in niso mogli vzbuditi njihovega za^ nimanja. Ostali so utesnjeni v ozek krog »specialistov«. Med tem pa je šel razvoj poezije pri drugih narodih povsem druga pota in je pri večini tudi že premagal krizo nezanimanja občinstva za pesem. Evropska poezija se je vrnila k jasnosti in čustvenosti, ki je odlikovala tudi naše stare, ponekod celo k Revnosti, oplemenitena seveda z novimi pridobitvami pre hodnih poizkusov. Taka je poezije Francozov, Italijanov, Nemcev in raznih drugih, ne nazadnje bratov Čehov. Kot tako nam jo je pokazal letos pozimi tudi češki pesnik Josef H o r a v Ljubljani in Mariboru, in dr. Tominšek je dejal v svojem govoru na družabnem večeru po recitaciji v Ljudski univerzi, da ga je Ho-rova pesem globoko ganila in bi ga tudi vsaka slovenska, ako bi bila taka. Govoril je kot zastopnik publike, in v njem je spregovorilo nedvomno več ali manj vse naše čitajoče občinstvo. Ako hočemo torej rešiti našo poezijo in ji dati zopet tisti namen in pomen kakor ga je nekoč pri nas že imela, moramo zapustiti dosedanja pota in peti pesmi, ki bodo res pesmi, ne intelektualni rebusi. Mimo tega morajo biti aktualne, zajete iz naših resničnih sodobnih srčnih bolečin. -r. k. Kamlla Lucerna. Hči Čeha in Nemke, rojena na Tirolskem, a zasidrana z večino let svojega življenja v Zagrebu, je postala Kamila Lucerna ena glavnih literarnih osebnosti, ki so skušale približati hrvatsko literaturo Nemcem. Ka- mila Lucerna je prevedla mnogo hrva' skih del na nemški jezik in napisala. hrvatskem kulturnem življenju nešte' nemških razprav. Te dni je slavila ' letnico rojstva, in spomnili so se je W Hrvati kakor Nemci, ki so izdali skupi* v Gradcu njen zbornik, v katerem $ zbrani prispevki 39 avtorjev. Uredila s gg ga dr. Elza Kučera in J. Fr. Schiitz. k Angleški publicist v Zagrebu. Zagreb ški kulturni teden si je prišel ogledat a J gleški novinar A. Gulland, ki je obisK Jugoslavijo že 1. 1929 in 1934. Na svo) , potovanjih po Dalmaciji, Bosni in Srbiji je zbral okoli 4.000 fotograis posnetkov, zgodovinskih, umetniških i narodopisnih zanimivosti, ki jih bo izo .g in izdal v veliki knjigi o Jugoslaviji. K* , pripravlja. k. Hrvatska književna dela na C®1s slovaškem. Kakor iz slovenščine in s ej ščine, prevajajo Čehi in Slovaki P^ j, tudi iz hrvaščine. V zadnji številk* ^ transke slovaške »Nezavjslosti« ie vil znani prevajalec dr. MSrka dve v smi hrvatskih pesnikov Olhika in Bože Lovriča, češko gledališče v . moucu pa uprizori letos v jeseni zovičevo »Hasanaginico«. k. »Jenufa« v Parizu. Na dan Pj’°sl^e češkoslovaškega narodnega prazni*3• J 28. oktobra, bo letos v Par' kiada' premiera »Jenufe«, dela češkega sk. tel ja Leoša Janačka. To bo po » jrf ni nevesti« drugo češko operno d je kdaj bilo uprizorjeno v Parizu- _V Mari b n r ^ne 3 TX, 1938. Sokolstvo »V e č e r n i k« Stran 7. MARIBORSKIM sokolskim društvom. Kakor vsako leto hoče mariborsko Sokolstvo tudi letos proslaviti na najsveča-Nejši način rojstni dan Nj. Vel. kralja etra H. Radi tega pozivamo vse član-s naraščaj in deco, da se ravna po sledečih navodilih. Dne 6. septembra se zbere vse članstvo v krojili ob pol deveti uri v Narodnem domu. Od tod odkoraka na Trg v°bodc, kjer bo prisostvovalo vojaškemu defileju. Ob^ 10. uri je potem slovesna proslava y. ^n*onski dvorani za vse članstvo. Oni, 1 nimajo krojev, se udeleže slovesnosti v civilu z znakom. Udelžba je obvezna la vse članstvo, deco in naraščaj. Protin proslave je bil že objavljen v časopisju. P° Proslavi se formira vse članstvo ?a verandi Uniona v povorko, ki bo sja po Prešernovi ulici, Aleksandrovi ce-& 1 ter Slovenski in Gosposki ulici preko 'avnega trga pred Nar. dom, kjer bo razhod. Sokolska, narodna in tudi državljanska Olznost vsega članstva je, da se slovesni udeleži in s tem pokaže svojo nevajeno zvestobo do kralja — našega s aroste — Sokolstva in mlade države Jl|£oslavije. dan popoldne pa ima svoj javni astop bratsko sokolsko društvo na Po-Članstvu se priporoča, da se ga Weleži v čimvečjem številu in s tem °apre društvo v njegovem idealnem . remljenju. Zdravo! Meddruštveni od- Zanimivosti Bakelit, surovina bodočnosti bor mariborskih sokolskih društev. 1 Sokolsko društvo Maribor Matica ,02iva'svoje članstvo, da se udeleži nasiljih prireditev: J*, septembra bo v Slovenski Bistrici ' letnica društva z razvitjem članskega , aPora. Odhod z vlakom ob 9.16 z avto-Ufi°m ^an* naJ bodo v kroju. , \ septembra bo nastop Sokolskega Ustva na Pobrežju. Obvezen zbor vse-v5 članstva v krojih in civilu ob ‘/*2 uri £ Narodnem domu. Prosimo članstvo, j se posebno tega nastopa bratskega |'ipva na Pobrežju polnoštevilno ude- (jr septembra je v St. Lenartu nastop i Ustva. Za telovadce je zbor ob 13. uri, >1 Povorko pa ob V215. uri. Pozivamo , Istvo, da se tudi tc prireditve v pol-^ številu udeleži. '• Sokol Maribor I. Bratje in sestre, v Dr°vvadnici zbor! Redna telovadba se s ponedeljkom 5. t. m. Deca in na-l0 žai ob lepem vremenu na letnem te-Ca,a^>Sču, člani in članice v telovadni-Telovadba se vrši po starem raz- Vsaka industrijska stroka si ustvari gmoto, ki jo ravno potrebuje, če je ni dala človeku narava sama. Kemija, ki je postala v moderni dobi najpomembnejša za tehnični napredek, je sposobna ustvariti snovi, ki se o njih človeku nedavno še niti sanjalo ni. Leta 1908 je ameriški kemik Bakeland napravil umetno smolo, ki o njenem pomenu za bodočo industrijo ni imel nikake prave predstave. Čez nekaj let pa se je ustanovila prva tovarna bakelita, danes pa ima Bakelit Corporation tovarne sko-ro že v vseh državah sveta. Uporaba bakelita je skoraj univerzalna. Služi za izdelovanje trdega papirja in trdih tkanin ter najrazličnejših sestavnih delov, ki jih potrebuje elektrotehniška in avtomobilska industrija. Poleg tega se uporablja tudi v galanteriji in neštetih drugih strokah, kakor za izdelovanje laka, kita in podobnih snovi. Osnovni bakelit A je trdna, krhka, popolnoma prozorna snov, ki se raztaplja v acetonu in lugu. S segrevanjem se ga spremeni v bakelit B, ki se omehča in naraste, z nadaljnim segrevanjem pa postane zopet popolnoma trd in neraz-topljiv in se imenuje bakelit C. Papir in tkanine se natirajo s tekočim bakelitom, ki otrdijo, ko se posušijo. Pri vlivanju se meša bakelit v prahu z leseno moko ali drugimi vlaknatimi snovmi. S segrevanjem v hidravlični stiskalnici postane bakelit obličljiv in izpolni matrice do najmanjših podrobnosti. Potem v veliki toploti otrdi in dobi stalno obliko. Nenadomestljiv je postal bakelit za izdelovanje izolacijskih delov v elektrotehniki, izdelujejo pa iz njega tudi skrinjice za radio aparate. Nepogrešljiv je tudi v industrijah, ki izdeljujejo pisarniške potrebščine, zdravniški pribor in razne dele, ki jih uporabljajo pri gradnji letal, avtomobilov, parnikov in mnogih drugih tehničnih predmetov. Bakelit kiju buje toploti do 300° C, pri kateri zogleni, ne da bi se poprej zmehčal. NA ZEMLJI JE PROSTORA DOVOLJ Amerikanec dr. L. Victor je eden izmed najznamenitejših raziskovalcev polarnih krajev. O bodočnosti Arktide se je nedavno izrazil takole: »Človeštvo naraste vsako leto približno za 20.000 milijonov duš, ki morajo naravno nekje živeti. Ko bodo prenapolnjeni deli sveta, ki na njih danes živimo, se bo človeštvo gotovo spomnilo na Arktis, kjer bo mogoče udobno in zdravo živeti 50 milijonom ljudem; v polarnih krajih je zrak najbolj zdrav in najčistejši. Tam bodo nastala mesta in industrijska središča, in naš planet bo dobil čisto drugačno podobo kakor jo ima danes.« Šport FINSKI ATLETI V JUGOSLAVIJI. Iz Finske je prispela ponudba odličnih atletikov za turnejo po jugoslovanskih športnih centrih. V poštev pridejo Beograd, Zagreb in Ljubljana. Gostovanje Fincev naj bi bilo v začetku oktobra. V skupini bi bili: Hokhert, svetovni rekorder v teku na 3000 metrov in dve milji ter zmagovalec na berlinski olimpijadi na 5000 m, Barlund, drugi na olimpijskih igrali v Berlinu v metu krogle in sedanji najboljši Finec z rezultatom 15.65 m. — Yrje Nikhanen, najboljši letošnji metalec kopja v Finski z rezultatom 75 m, znan mladi finski lahkoatlet, poznan pod ime- poredu. Pridite vsi polnoštevilno, da se pripravimo za desetletnico obstoja društva. Načelništvo Sokola I. Zdravo! 1 Sokol I.,poziva svoje članstvo, da se udeleži javnega nastopa na Pobrežju. — Zbirališče ob 14. na letnem telovadišču, odkoder odkorakamo skupno na Pobrežje. Bratje in sestre v krojih, ostali v civilu z znakom! Uprava Sokola I. Zdravo! nom »Nurmi II.« Pekuri, ki je že dosegel 3.53 na 1.500 m in 14.40 na 5000 m ter izvrstni Topi Sarkama. Stroški za tope-torico ne bi bili veliki, posebno če pomislimo, da sipadajo med svetovno elito in da bodo igrali na prihodnji olimpijadi v Helsinkih zelo vidno vlogo. Vse je pa seveda odvisno od medsebojnega dogovora med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano, ki naj bi si složno razdelili stroške. s. O nogometu na olimpijadi smo že poročali. Zdaj se je zavzel za ureditev v olimpijski program tudi župan glavnega finskega mesta Helsinki in lahko z gotovostjo računamo, da bo na olimpijadi 1940 nogomet že na programu. Kje se bodo odigrale tekme, še ni določeno; imenujejo se- pa največkrat mesta Helsinki, Viipuri, Tampere, v najnovejšem času pa slišimo, da ima največ izgledov glavno mesto finske zavezniške države Estonije Tallin. To mesto je oddaljeno štiri ure s parnikom od Helsinkov in leži na drugi obali finskega zaliva. Na sodelovanje našega moštva mora Jugoslovanski nogometni savez že zdaj pomisliti, da se ne bo naenkrat znašel pred nepremagljivimi zaprekami. STRAHOVITO DIVJANJE TAJFUNA NA JAPONSKEM V sredo je divjalo nad Japonsko strahovito neurje, kakršnega ne pomnijo v zadnjih 30 letih. Nevihta je bila hujša od one pred šestimi leti, ki je uničila vso srednjo Japonsko. V Tokiju se nahaja tri tisoč hiš pod vodo, na tisoče prebivalstva je ostalo brez strehe. Pod ruševinami neke hiše so našli več utopljencev. Podrtih je dva tisoč telefonskih drogov in pretrgane so vse železniške zveze s prestolnico. Proge in ceste so ponekod povsem uničene, tako, da ni izgledov, da bi bil promet v kratkem času vzpostavljen. V jokohamskem pristanišču je nasedel velik prekooceanski parnik »Chi-trel«, ki je last angleškega orientalskega plovifbenega društva. Dalje se je na polotoku Misaki pred Jokahamo potopil parnik, čigar posadka se še ni javila. V Kandi je porušil tajfun tekstilno tovarno in jo zažgal. Ker je divjala nevihta, je bilo gašenje nemogoče, tako da je ogenj v Kandr uničil vse pristanišče. Tajfun je divjal v smeri proti severu s hitrostjo 110 km. škodo, ki jo je utrpela plovba, cenijo na 5 milijonov jenov. Zanimivo je, da je pred 15 leti točno na isti dan divjal na Japonskem tajfun, ki se ga prebivalstvo še danes spominja; samo da so takrat spremljali neurje močni potresni sunki. Po zadnjih vesteh je v Tokiju porušenih 731 hiš, v Jokahami pa 400. AVTOGRAM ANATOLA FRANCEA O priliki neke večerje med najintimnejšimi svojimi znanci je prišla pred Anatola Francea neka Američanka, položila predenj na mizo majhno spominsko knjigo in ga zaprosila, naj ji napiše vanjo svoje mišljenje o Bogu. Nobelov nagrajenec se je razburil ter ji odvrnil: »Dovolite, gospa, ali jaz se podpisujem samo v one knjige, ki imajo platnice iz človeške kože! Te-le vaše platnice so pa samo svilene.« Američanka je odšla, ali čez leto se je povrnila. Prinesla je s sabo spominsko knjigo in strokovnjakovo potrdilo, da so platnice njene knjige iz prave človeške kože. Kako je prišla do človeške kože, se ni izvedelo, pač pa je moral Ana-tole France napisati v knjigo svoje .mišljenje o Bogu. Avtogram sam je bil eden izmed redkih pisateljevih avtogramov. TUDI REKORD Združene ameriške države imajo mnogo rekordov, ki jim jih zavida ves svet. Po zadnjih statistikah pa imajo tudi neki svetovni rekord, ki jim ga gotovo nihče ne zavida. To, je rekord avtomobilskih nesreč. Leta 1937 so ubili ameriški avtomobili 106.000 ljudi, ranili pa nad 9 milijonov oseb. ^aUica MARIJA ROMUNSKA: 16 mojepa žiidjettia 'r0 ^a'Škotskem smo preživeli nekoč celo poletje. d0( a spomin na tamkajšnjo pokrajino, ki mi je nekako Hje ranie sorodna, zatemnjuje vsako drugo spominja-51 J14 tisto poletje. Morala bi razgnati škotske gorske 4ii t ak° hotela odkriti male dogodivščine tistih tisi' *°da te drobne, srebrtiosive tenčice so lepše. In s« > kar mi je .poleg svobodne prirode tamkaj še s 'J' • * r* g - - • l.včli; smo najprej v neki mali hiši, ki nam jo je krai .^sodila za bivanje naša vsemogočna stara mati NerCa’ Inienovala se *e »Abergeldie Maines«. Pozno Vecii' k.° se bližala jesen, smo se preselili v •Hor-ii* ^ Hall«. Tudi ta ni bil dosti večji, in me smo eUi • Vse tri' Ducky, Snadra in jaz spati skupaj v vsekakor veliki postelji. To je bilo zelo za-Dr; °’ c«Prav neudobno. Ena je morala ležati vedno tieoi)|°Ka'1 ostalih dveh. Ali je bilo tako spanje res Veni '“dno potrebno ali ne, tega sedaj res več ne fi$a ’ kait' v mojem spominu je ostala določneje za- Ijubo, vidim tudi skozi te tenčice. samo soba. v kateri smo spale. gotska pokrajina nas je popolnoma osvojila. Obo-MecjJ ^ein jo tako močno, kakor samo še knjige Fioda Cujji .a' k’ sem jih pozneje, dosti pozneje odkrila. ti0i„a 10 t°. da me privlačuje vedno le dvoje popol-%1,'j.j r?^T)il> pokrajin: skoraj mistična lepota se-dežel me vedno globoko osrečuje in prevzema, Sei0x 'repenim z veliko ljubeznijo obenem tudi po ta§no en' se iugu. ki jemlje vse svoje od sonca: raz-, finost in brezupno sušo. Moja duša plava med j Vwfl1a smerema, ki jo enako privlačujeta. Škot-fetnu ,. '^'ta? Dve najbolj različni deželi, toda mo-D*tiu enako in skoraj žc bolestno blizu. Zaradi tč različnosti postaja moja ljubezen do njih skoraj bolečina. Na pašnikih Škotske, na tistih valovito razprostrtih, čudovitih purpurnih preprogah z rdečkastim grmičjem, katero ustvarja topel, oko razveseljujoči barvni ton, ki sega čez doline m griče kolikor daleč sega pogled, se zdi kakor da je vse to severno ozemlje prestrto s čarobnim plaščem. Kadar postane vreme mrko, joče brezbarvna rosa svoje brezbarvne solze na polja, živali in reči. Vse se spoprijemlje, izgublja obrise in barvo ter postaja sanjavo. Razločno se dvigajo od tal s^nio sive sopare. Kratkotrajne razpoke v tej vlažni steni odkrivajo fantastične podobe sencam enakih ovčjih čred, ki slede v deželi duhov pred njimi hiteči megleni prikazni. Zavit v svoj sivi plašč in spremljan od psov, se zdi škotski gorski ovčar res kakor prikazen svoje meglene dežele. Tudi tiste jeseni, ki sem jo edino preživela na Škotskem, je prišla stara mama v Balmoral. Balmoral je bil njeno najljubše bivališče. Skoraj vsak prebivalec tistega kraja ji je bil osebno znan. Ljubila je svojesvoje Škote in veselilo jo je iti mimo vsake hiše. Kraljevske sobe so bile tapecirane in prevešene z bal-moralskim tartanom. Tapete in preproge, zavese in stoli, vse je bilo sivo, rdeče in črno progasto. Tista dekoracija, po vsem videzu bolj nasledek patriotičnih kakor umetniških čustev, je kar migotala pred očmi in je človeka s svojo barvno sestavo čisto mešala. Čeprav je bilo življenje v gorovju preprostejše in manj prisiljeno, bolj udobno in manj oficielno kakor v prestolnici, je vendarle širila stara mama tudi tu okoli sebe svoje prav posebno vzdušje spoštovanja in avtoritete. Občutiti jo je bilo mogoče v vsej njeni navzočnosti, čeprav na zunaj morda ni bila vidna. Kraljica Viktorija! .Že takrat je bila mit, koliko bolj mora biti šele sedaj, ob spominih na preteklost! Njen vpliv je bil tako močan, da skoraj ni bilo mogoče verjeti, da bi se celo planet lahko oddaljil, ne da bi se okoli nje zavrtel. členom njene rodovine je bil njen »da« ali -ne« vedno nedvoumen, absoluten. Vmešavala se je celo v najbolj zasebne zadeve. Bila je mogočna, vse stvari upravljajoča osrednja osebnost. Prav tako je bila v nekem oziru naš kažipot in sodnik naših usod. Celo mama, ki se nam je zdela najmogočnejša, je morala upoštevati kraljico Viktorijo. Morala se je vklanjati njeni volji in ako že ne ravno vklanjati, vsaj utemeljevati svoje drugačno mišljenje. Kadar pomislim, kako močne volje in avtokratični ste bili, si prav lahko predstavljam, kako trdno podprte in odločne so morale biti mamine utemeljitve. Veličastna mala stara dama z belo vdovsko čepico in široko obleko iz črne svile, ki je le malokdaj povzdignila svoj glas, razen kadar je hotela dati kaki besedi prav poseben poudarek, je bila ogromna, včasih celo strahotna ■ sila. Njeni sinovi in hčere so živeli vse do najzrelejših let v strahu pred »predrago mamo«. Razpravljanju z njo so se izmikali in pred njenimi skleipi so trepetali. Z njo so govorili zadržujoč dih, in celo v njeni nenavzočnosti so govorili o njej le pritajeno. Iz našega sedanjega, vse avtoritete zanikujočega časa opazovana, se mi zdi njena oblast vsega začudenja vredna. Kdaj pa kdaj se mi porodi radovedno vprašanje, ali je poznala ta svoj neverjetni, avtoritativni vpliv na ljudi, ali se je zavedala vzdušja, ki ga je ustvarjala in ali je bila resnično osebnost in središče vsega tega spoštljivejša strahu ter pripravljenosti jenosti do brezpogojne pokorščine? Ali pa je bilo vse to le nasledek skrivnostnega, skoraj že religioznega spoštovanja, s katerim so jo drugi ljudje obdali? "5A (Dalje.) NAJMANJŠI FOTOAPARAT NA SVETU Sicer je na svetu mnogo majhnih fotografskih aparatov, toda prvenstvo ima gotovo tisti, ki je razstavljen v Londonskem tehničnem muzeju. »Velik« je namreč kakor navaden prstan in so ga uporabljali za svetovne vojne angleški špio-ni. Prstan je okrašen z velikim Črnim oniksom, v čigar sredini je majhen diamant — v resnici košček stekla, ki predstavlja objektiv fotoaparata. — Največji aparat na svetu pa ima Zemljepisni zavod v. Washrngtonu, ki je dolg 3 metre, 2 metra pa širok in tako visok, da bi se moglo dete v njem nemoteno sprehajati. RAZTRESENI VLOMILEC Draguljar Forget v Montrealu je nosil vsak večer bisere in druge dragotine iz svoje trgovine domov, Za to je zvedel razbojnik, ki se je neko noč prikradel v draguljarjevo stanovanje, ko tega ni bilo doma. Odprl je zakladnico in si natrpal žepe z. dragocenostmi. Ko se je pripravlja! na odhod, je uzrl na stolu krasno novo Forgetovo obleko. Mož je svojo naglo slekel in smuknil v novo obleko, pozabil je pa na dragulje v stari. Poleg tega je v telovniku nevede »pustil« tam svoj naslov. Drugo jutro se je nad vse čudil, kako to, da ga je policija tako hitro našla. 110 LETNA ŽENA KADI PIPO Na Irskem živi žena, ki je nedavno proslavila svoj 110. rojstni dan. Ta važni dan je preživela na senčni klopici v vrtu, kjer je polagoma pokadila nekaj pip Še posebno dobrega tobačka. Ta žena hodi vedno bosa, hrani se samo z zelenjavo, ki jo prideluje na svoji zemlji, se večkrat rada nasrka močnega vina in vsak dan opravi večino domačega dela. Ima sedem otrok, od katerih živijo še peteri. Najstarejšemu je 73 let. NOVOST ANGLEŠKIH ŽELEZNIC Angleška železničarska družba »Southern Railways« je uvedla zanimivo novost. Posojuje namreč za plačilo dveh pennyjev dežnike — toda samo osebam, ki se lahko legitimirajo, če slučajno nimajo te pri sebi, zadostuje, če plačajo zalogo 2 in pol šilinga. Dežnik morajo vrniti v dveh dneh na kateri koli postaji te družbe. Gotovo da je v Angliji, kjer tolikokrat dežuje, ta novost ne le praktična, marveč tildi donosna za železničarsko družbo. X Krave v lekarnah. Iz reklamnih razlogov gojijo danes mnogi ameriški lekarnarji v lekarnah — kravo. To razumemo, če vemo, da prodajajo ameriške lekarne tudi mnoge ledene pijače, pripravljene s pomočjo mleka. Krave naj prepričajo odjemalce, da so pijače iz svežega mleka. X AH bo zimska olimplada 1940 v Švici? Ker je Norveška odklonila zimsko olimpiado 1940 in ker se tudi Finska ne DOteguje za njo, bo najbrže mednarodni olimpski odbor, ki se bo sestal v nedeljo v Bruxellesu, predlagal, naj se vrši prihodnja zimska olimpiada v Švici. Zadnjikrat so se vršile zimske olimpske igre v Švici 1928. Rogaška Slatina v pričakovanju posezone Rog. Slatina, koncem avgusta 1938. Rogaška Slatina se nahaja še vedno V veselo razgibanem sezonskem življenju, dasi se mesec avgust nagiba polagoma k zatonu. Kljub temu, da smo že izven polovice avgusta in da se približuje september s svojim jesenskim pridihom, gostje še vedno napolnjujejo naše krasno letovišče in so vsi hoteli še prav lepo zasedeni. Pisano mednarodno življenje in vrvenje diha v polnem razpoloženju v prelepe sončne zadnje avgustovske dni in vsepovsod je zadosti veselja in zadovoljnosti. Rogaška Slatina ne slovi zaman po svetu in doma kot najprimernejše letovišče in počivališče. Da pa je še večje važnosti kot zdravilišče za nekatere neprijetne notranje bolezni, in to uspešno zdravilišče, ki vrača ljudem s svojimi naravnimi zakladi ljubo zdravje in s tem vero v Življenje, ni treba poudarjati! To je znana stvari Rogaška Slatina uživa upravičeno svoj ugledni glas in je vsak Slovenec, da ne omenjamo ožjih rojakov, na ta dragoceni naš zaklad zares lahko ponosen! Predsezona meseca maja in junija je radi neprestano ponavljajočega se dežja nekoliko zastala. Z nastopom vročih julijskih dni, ki nam bodo radi pretirano nenavadne vročine letos še dolgo v spominu, pa se je slatinsko 'letoviško življenje na mah na široko odprlo. Tujci, gostje, so navalili v Rogaško Slatino, da je jelo primanjkovati sob in primernih drugih prostorov. Ves mesece julij in avgust je bila Slatina v veselem prerivanju, na drugi strani pa dostikrat v neugodnem položaju, da je morala odvisne goste, ki so prišli iskat odmora in leka, začasno odkloniti, odnosno jim rezervirati prostore za poznejši datum. Sezona je bila torej prav ugodna, vreme naravnost odlično. Zadovoljstva je bilo na obeh straneh mnogo, pri tujcih in domačih. To je važno, kajti najprimernejša reklama za kak kraj je še vedno — zadovoljstvo tujcev — gostov. Letos je prišel sam, drugo leto pa bo pripeljal s seboj svojce in prijatelje in znance! Da je uspeh takšne »reklame« pri nas viden, moramo ugotoviti v dejstvu, da dotok tujcev iz leta v leto narašča. Posebno zadnja tri leta se naš tujski promet čedalje boljša, znak, da se Rogaška Slatina ugodno razvija. Prav je zato, da so odločujoči činitelji posvetili našemu zdravilšču potrebno pozornost in da so vsestransko podprli stremljenja direktorja zdravilišča g. ban. svet. Ivana Gračnarja, ki si je zastavil in de- loma že tudi izvedel nalogo, zdravi!®* zmodernizirati. Ker ima Rog. Slatina na tuk. okolico velik gospodarski, socialni in kulturni vpliv, o čemer bomo sprež'0' i vorili več ob priliki drugič, istočasno pa kot banovinsko gospodarsko podjetje- tU' dt določeno nalogo v dravski banovin1-je važno, da navežemo nanjo čini ob1-' nejši tujski promet, upoštevajoč seveda, da bo vsak tujec za svoj poset tej Me' krasni jugoslovanski zakladnici zdravja bogato odškodovan. Treba pa je temuP0' svetiti potrebne žrtve in se pokazati sodobnega. Vsakdo, ki mu bo dano v bodočnosti Rog. Slatino obiskati, bo občudoval nje vsestranski napredek, ne glede na to, da je »slatina«, vir zdravja, neiZ' črpljiv. Dočim napolnjujejo Rog. Slatino v glavni sezoni v pretežni večini gostje ostalih banovin in iz inozemstva, je v | pred-in posezoni prijetno zatočišče Slovencem iz Ljubljane, Maribora, Celja 10 ostalih slovenskih krajev. Dasi v R°g’ Slatini življenje (cene) niti v glavni sezoni ni drago, kaj šele, da bi rekli pretirano, nudi posezona najrazličnejše ugod-nosti, ki se jih manj' imoviti slovensk1 mali človek prav rad posluži. Tako je in ostane: Rogaška Slatina ie zatočišče zdravih in bolnih. Zdravim n*1' di primernega oddiha in zabave, bolni«1 pomaga k najdragocenejšemu, kar je edK no zares nekaj vredno, in to je: Zdravje! Mali oglasi Razno JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, polltirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme do nainižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48 NAJBOLJŠA DALMATINSKA VINA dobite v gostilni »Split«. Koroška c. 39, 626 GAMBRINOVA dvorana Tscheligijevo pivo, prima vina, izborna domača hrana. Sprejm,. abonente. 562 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mlzar-iev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t ŠOLSKE torbice in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. 499 2500 DIN potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor, Orožnova. 91 STRIŽENJE 3.— . britje din 2,— v Mlinski »• 684 ____ DVOKOLESA ■ motorji šivalni stroji, no modeli otroških in igracn vozičkov ter tricikliev. Pne“* matika v naj večji izbiri 111 najnižjih solidnih cenah v\ »Tribuna« F. Batjel. P°/rUvj nica, Maribor, Aleksandrov c. 26. JOS. TICHY IN DRUG J. Konces. elektrotehnnično v djetie. Maribor. Slovel}** uL 16. tel 27—56. *zpe»“ . elektrolnstalaciie stanova" skih hiš. vil gospodarsK iblektov. zaloga motorl®‘ lestencev, svetilk. elektrOi stalacijskega blaga do. *° uirečnih cenah • 1 Marjan: če študent na rajžo gre... Mesto še spi. Uiice so prazne in dolgočasne, le stražnik dremavo stopa po očiščenem tlaku. V zvoniku bližnje cerkve udarja tretjo uro. Tam daleč z obzorja jadra jutranja zarja In obljublja sončen dan. Na peronu postavim nahrbtnik na tla in čakam vlak. Zaradi varnosti še sežem v žep, ali sem morda pozabil doma premoženje, prihranjeno in nabrano pri tetah in stricih, pa že zasika lokomotiva. Na morje! Pol z vlakom, pol peš. Mislim na tovariša, ki me čaka v Ljubljani. Potem pa čez hribe in doline, čez polja in Kras. Vožnja je dolgočasna. Lepša je pot v sončnem jutru. Ustna se tl smejejo sama otl sebe, šteješ kilometrske kamne ob cestah In računaš, koliko ur je še do Sušaka. KO pa se sonce po svoji nevidni poti vzpne v žehit, s\ zaželiš, da bi že stal ob obali m se pognal v slano valovje. Sušak. Letovanje na njem ni pošebno prijetno. Ne le zato, ker je eno najdražjih mest v naši državi sploh, temveč tudi zato, ker je pretežno industrijsko oziroma tranzitno. Z užitkom pa gledaš polno pristanišče ladij z zastavami vseh mogočih držav. Ustavim se pred grškim tovornim parnikom in mislim na Ilijado, ko »o nam jo v šoli vtepli v glavo. Na krovu stoji stasit mlad mornar. Tako rad bi ga ogovoril, pa ne vem v katerem jeziku. Pozdravim s slovenskim: »Zdravo!« in nadaljujem v nemščini. Nič. Poskusim z italijanščino. Grk sč je omehčal in odgovoril: »greco?« »Ne znam grščine,« morda bo šlo s francoščino? Zdaj pa mu sem mu pojasnil kar v slovenščini. No, je bilo menda že dovolj, pa mi kar pomigal naj stopim na ladjo. Poklical Je častnika, ki je znal francoski, ta pa me Je peljal v obednico in ml ponudil sladkega grškega vina. Pri tem pa mi je dokazo- val pomembnost grško-jugoslovanskega prijateljstva. Po dveh urah prijateljske debate mi je dal še zavojček cigaret. Na, križišču ml jpove razmazana deska, da je do Bakra še 14 km. Mrak se že gosti in na ladjah prižigajo luči. Vseh skrbi sem se otresel, pozabil na vse težave in duška svojemu razpoloženju sem dajal s petjem »svoje« himne: sine cura sans souci ohne Sorge brez skrbi. Bakar me je prav prijetno presenetil. Ne le zaradi dobre vode, ki je ne smemo zamenjati z »bakarsko vodico«, temveč zato, ker sta kar dva slovenska domova. Mariborski in trboveljski. Sklenil sem ostati kar pri mariborskih Bakar-čanlh v gosteh. Pa se ml tudi prav po mariborsko stregli. Za petnajst dinarjev so me petkrat na dan nasitili in mi dali še svojo sobo kar z dvema posteljama. Poleg tega sem imel Še ves dan čoln na razpolago. Tujcev je v Bakru vsako leto več, kar je gotovo zasluga prijaznosti domačinov. Štiri kilometre, naprej se na drugem koncu bakarskega zaliva v soncu sveti Bakarac. Ko po razgreti cesti pešačim proti vasi, se nenadoma spomnim, da sem nekje čital o Celjskem domu v Bakar-cu, ki ga je preuredil iz Sokolskega doma pred kratkim umrli ljubljanski inženir Franjo Dedek. Naj omenim, da Je ostala v njegovi zapuščini še neobjavljena drama »Tragedija naroda«, katero je spisal tudi še pokojni njegov prokurist Podlesnik. 2e od daleč slišim petje kolonistov in grem glasovom nasproti. — Prosim, ali bi lahko prenočil pri vas? Študent sem in ... Prijazna gospa me je prekinila. Najbrž; je že vajena takih uvodov, ki se navadno končajo še s prošnjo za kosilo. Ribiči iz Bakarca so izredno prijazni. Dovolili so mi celo, da smem zvečer z njimi na »ribarenje«. Obljubiti pa sem moral, da ne bom sitnaril za povratek, kajti tak lov traja nad šest ur. Sicer sem držal obljubo, toda pri sebi sem sklenil, da se bom v bodoče prej dobro premislil. .. Ko sem že kakšni dve uri čepel v čolnu in bulil v morje, ki ga je osvetljevala obločnica, pritrjena na rivcu čolna, privabljajoča ribice, ribe in morske pošasti v pomanjšani izdaji, me iz dremavice prekine ribičev glas: -— Pazite se. Za pola sata biče bura i oluja! Takrat sem se spomnil svečane obljube in sem se vgriznll v jezik. Nenadoma so se vsule debele kaplje, čoln se je zibal kot obseden, zdi se mi, da sem smrtno prebledel. Ribič je opazil mojo vznemirjenost in predlagal naj se vležem v čoln, da ne bom gledal treska-nja in razjarjenega morja. Ubogal sem. Pokril me je z nepremočljivimi odejami in dobil sem občutek, da me peljejo zvezanega v Sing-Sing.,. Zavedel sem se Šele, ko je barka udarila ob breg in me je ribič odvil. Povabil me je v ribišško kočo in mi ponudil črne kave. še vedno sem čutil v krvi premetavanje po vodi, zdelo sc mi je, da z bajto vred plovemo v viharju. Ko sem Celjanom pripovedal svoj doživljaj, so se mi smejali. čez majhen gričečk te cesta priplje v dva kilometra oddaljeno Kraljevico. Tik pred pristaniščem opaziš veliko zgradbo z napisom: lječilište. Tu zdravijo bolnike, obolele za kostno jetiko. Dom je vedno-poln in prihajajo celo bolniki iz tujine. Tam zadaj za majhnim parkom se skriva ponosni Tavčarjev dom. Tretjič gre rado, si mislim in se ob morju bližam poslopju, ki bi ga že skoraj lahko imenoval gradič. Na igrišču se igrajo otroci. Držijo se za roke in pojejo: Potujemo v Jeruzalem, kdo gre z nam’? Od tam naprej pa v Betlehem in ti greš z nam! V Betlehem sicer ne grem zaenkf^ toda po izdatnem okrepčilu, ki mi ga \ pripravila nad vse prijazna voditeljica d°' ma, sem se namenil takoj nadaljevati P° ' Pa srečam ob pristanišču pristno IjJJ ljansko srajco, ki zoblje češnje. Kaj h>;r__ me je povabil v taborišče, ki so ga poS _ vili na skali nad morjem. Kdo bi se bfa nil! Ostal sem kar tri dni pri njih, saj JL mam žene, da bi se bal njene metle! je zvečer luna raztegnila čez mirno in°^ sko gladino srebrn trak in je motilo n° no tišino le pritajeno zaganjanje v kov ob razjedeno skalovje, smo se P°V peli v sedlo visoke skale in vrgli tar° ’ Nič umetne luči ni bilo treba, svetila f13 | je nočna nebeška obločnica. Ko sem se odpravljal, mi je bilo Človek se tako hitro privadi člov[e znanstva na potovanju se sklepajo m*11 grede, pa te že naslednja sekunda od od prav kar pridobljenega prijateljs in poti se ločita... ie 0' Že skoraj prazen nahrbtnik me > £lll pomnil, da se je treba vrniti. Težko s se ločil od vabljivega valovja, od dal tinskega sonca in razbeljenega skal° _ V Križišču me je ustavila stara žen>c »Od kod pa, gospod« —Iz Maribora! t — Ah, zakaj hodite na ta kraški J^e ko imate tako krasna polja doma. ^ moramo boriti za vsako ped plodne ^ lje, pri vas pa je vse zeleno in rodov Saj se niti ne zavedate kaj imate. • • Te besede so mi dale dovolj razn1,. jo nja na dolgi, skoraj tridnevni p° j„ Ljubljane, odkoder me je železen » s borčan« popeljal pod peroti dom kraja. i b o r u, 'dne 3, IX. 1938. * »Večer n ik« • — ' - - - Stran 9. sre po deželi konfekcije, plašiev in ob!ek bo od naprei naprodaj v velikem magazinu TRGOVSKI DOM • MARIBOR jjos gr@ po deželi Za l milijon 15. septembra STROJEPISNA DELA ?. mn°zevania, svetlobne ko 'K Prevajanje najceneje pri ,,i .acu’ Maribor, Gosposka 680 ORIVCI ZDRAVNIKI. KRO v JAČI, MESARIJI! Maribor je prišel brusač K^Cia^ist- na Trgu svo-J°sip aoral. umetni brusač - spe- 685 Krznarstvo železnik rn? ■ Kopališka 2. Pripo-,Ca cenjenim damam brezzvezen ogled novo dospele-,5* krzna. Strokovnjaško iz-r,i *ie’ Predeluje in popravlja wašce, jopice, ovratnike in ,**ga krznarska dela. Cene -IgKe! Prepričajte se! 695 Q°STILNA »grič« tn.. POD URBANOM 0ei novi vinski sladki mošt 22Jin 8.—. 725 ledeljo 4. vsi na PRLEŠKE pogače gostilno Kren. Obenem se j. cne sezona zbiranja mla- dih 'n starih, ki ljubijo žlaht- kapljico in dober prigri-Za razvredilo skrbi in A °bisk se spriporoča gostil Klemenšak. 728 v DIJAKI! l kar potrebujete za šolo. v i.11*. naiceneje in najbolje , knjigami in papirnici Ti-\\n^ne zadruge. Maribor "Sandrova c. 13. D; artl S-letncga v FANTA oskrbo. Vodnikova 36, i^encj. 765 Poletni trgovski te- M ČAJ KOVAČ. v®nbor, Gosposka ulica 46. Bisovanje dnevno. Letno iz-J evaIo nadomešča 3-letno trn!? in 1 in po' 'eta lij^čniške dobe. Znana od-bg praktična izobrazba, p vni učenci imajo popust. M sjedovanje službe brcz-___________________________671 DOBER MOTOR Ijiv * r ^ 650 cni3' priporoč-Hia* za Prikolico, zame-ce„. za do 250 cin3 ali po- i,aSrtP?EjMEM VEČ OSEB tajj. hro.domačo hrano. Isto-sta„ spreimem gospodično na 0vanjc. Palež. Mlinska 33 788 i>eri e^ERNO KOŽUHOVINO ski,SJ“er- s,cverni in južni srebrni oposum bi- ?3ttl ^rok, itd. v veliki izbiri in io'jZ*0vtIi izdelavi plaščev, HoVeist®r ovratnikov po naj-krojili dobite po so-kr>„' ,cenah pri P. Semko, n| Maribor, Gosposka -7- 800 pfaS?,LNA "PR* CELJANU« Vfstnl0p?nova 39' toči prvo-svC4 a domača vina. Vedno Pivo. vrček Din 4.—. r°jL n,e)o se abonenti. Pripo-^•--žS^arica Karbeutz. 803 HitpPRAV DOBRO VINO Va k, v gostilni »Prešemo-^!et« v Gosposki ul. 804 *0stn!,e. <">skusili vino v ■Ulni. Senica v Tatten-ft,«kar„?Chovi ulici 5? Jiiner ^'.silvanec, dišeči tra-llrKbiJZ rni rizling, rdeči Ijllco J ec *n moslavec. čez ^—Popust kot vedno. 805 l v^TELJNO PERJE N v ,!,ri od Din 8,— na-,w’.. keX,*? kvaliteti in ce-rlr do^l!?110 ii5čeil° ravno-nr ta Pri *Luna«, Ma-d"’o Glavni trg 24. *12 ?«l0 . STEZNIKI Svin iuimf"' brez ribie ko->\ln°Vei5r P0 meri' tucli '?Mt. nioderci v veliki Pribor LCCtleie Pri »Luna« ' Samo Glavni trg 24 813 S, k DIJAKI! bit* *ar rabite — * Vir. naico, • lc za sol°- ku" ?%arm "eje *n najbolje v u* ?arip,.!n PanirnidTIskov-a"drfl Maribor, Ale- a cesta 13 758 Posest DVOSTANOVANJSKA HIŠA v bližini kolodvora Tezno. Naslov v upravi. 525 LEPE STAVBENE PARCELE 700 do 1000 m2, idealna lega brez prahu, krasen razgled, blizu kolodvora, za eno- in dvodružinske vile ugodno na prodai. Pojasnila: Mejovšek. Košaki 55, ali Tattenbachova ul. 13, Telefon 2457. 545 Prodam po ugodni ceni LEPO PARCELO blizu kolodvora Tezno. Naslov v upravi. 711 KRASNE PARCELE pod Pohorjem na prodaj na obroke. Pojasnila daje WeiB Karl Zg. Radvanje. Hoste-jeva u! 72. 736 STAVBENE PARCELE v bližini mesta z jako lepo lego, poceni na prodaj. Kupnina se lahko plačuje o obrokih. Vprašati Pobrežje. Nasipna 55. PRODAM PARCELO na Ptujski cesti. Dam tudi na obroke. Vprašati Kurilniška 3. 742 ENODRUŽINSKA VILA z velikim vrtom na prodaj v lil okraju. Vpraša se Koroška cesta 47 a. Prah. 745 ENODRUŽINSKO HIŠO kupim. Ponudbe oddajte pod »Dom« pri upravi. 750 NOVA HIŠA z vrtom 2 sobi, kuhinja, v okolici Maribora ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista. 780 NOVOZGRADBA soba kuhinja, vrt. 10.000. — Šeststanovanjska novozgrad-ba, vrt. Pobrežje, 42.000. — Lepo vinogradno posestvo tik Maribora, 70.000. — Velika hiša z gostilno, prekajevalnica. 3 oralov zemlje, 85.000. Posredovalnica »Ra-pld«, Maribor, Gosposka 28. 790 NOVA HIŠA s studencem na prodaj za 48.000 din. tudi na obroke. Vprašati Zorko, Zg. Radvanje 63 v bližini tovarne svile. 806 NOVA HIŠA s štirimi stanovanji, s studencem in velikim vrtom na prodaj. Mesečni dohodek 840 din. Sokolska ul. 96, Studenci. 808 HIŠICO prodam ali dam v najem. Sp. Radvanjska cesta 33, Nova 817 vas. Kupim PARADIŽNIKA svežega, popolnoma dozorelega. kupi vsako množino Slamič, Ljubljana. 617 SEDLO (SOCIUS) za motorno kolo kupim. Kušar. v pekarni, Glavni trg 9. 721 Kupimo kompletno serijo RABLJENIH GODBENIH INŠTRUMENTOV NA PIHALA (ca. 16—20 kom.) Cenj. ponudbe poslati na Lipnik Rupert. Maribor. Gosposka 23. 791 Kupim ŠIVALNI STROJ. PISALNI STROJ IN MALI AVTO. Cvetlična ulica 15 v trgovini. 826 Kupim takoj rabljeno PISARNIŠKO OMARO z rolo ali navadno. Ponudbe: Slovensko trgovsko društvo, Jurčičeva 8-1. 828 Prodam OTROŠKO POSTELJO poceni prodam. Vojašniški trg 8.____________________819 OPREMA za špecerijsko trgovino takoj prodaj. Wildenrainerjeva Pogrezljiv ŠIVALNI STROJ in razno pohištvo naprodaj. Jože Vošnjakova 19-1. 739 NOVO MOŠKO KOLO poceni na prodaj. Studenci, Makarjeva 46. 747 TOVARNA SODAVICE in pokalice na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 760 OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen prodam. — Marksova 10, Kos. 794 3-tonski »CHEVROLET-FRUCK« poceni naprodaj. Delno na obroke. Strban, Frankopano-va ulica. 795 ŠIVALNI STROJ za krojača ceneno na prodaj. Ussar, Trubarjeva ul. 9. 809 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, proda poceni Ussar, Trubarjeva ul. 9. 810 VINO od 5 litrov naprei prodaja Hofrat, Meljski hrib 31. 822 Dobro ohranjen, globok OTROŠKI VOZIČEK prodam. Tezno. Stritarjeva ul. 5. 733 Naprodaj takoj KUHINJA. nova. belo emajlirana za 800 din. Mizarstvo, Miklošičeva cesta 6. 824 OTROŠKI VOZIČEK IN TRICIKEL,!. oba skoraj nova, prodam. Trgovina drv in premoga, Prešernova 19. 830 LEPO PISALNO MIZO prodam za 250 din. Trubarjeva 9, Poterč. 833 lokal na ul. 17. LOKAL za špecerijo s skladiščem in dvosobnim stanovanjem s ku hinjo oddam takoj v Kamnici (Rošpoh). Informaciji gostil na Lorenčič, Kamnica. 673 V nalem ENODRUŽINSKO VILO v V. okraju oddam ugodno v najem. Naslov uprava. 707 SPECERIJSKO TRGOVINO odam ugodno v najem. Kolnik, Aleksandrova 81, Mari-bor.___________________777 DELAVNICA 160 m3, opremljena na električni pogon, se oda v najem. Ponudbe pod »Centralna lega« na upravo, 779 Sobo odda OPREMLJENO SOBO zračno, mirno, oddam. Naslov v upravi lista. 708 ODDAM DVE SOBL Primorska 4. 718 Oddam prazno separirano SOBO takoj. Cankarjeva, Pobrežje. 732 KRASNO SOLNčNO SOBO strogo separirano. oddam do 15. septembra. Kosarjeva ulica 52. konec Koroščeve. 740 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Stanko Vrazova 21, Pobrežje. 741 VELIKO SOBO s štedilnikom oddam stranki brez otrok. Vodnikova ul. 36, Studenci. 766 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama. Dvema gospodoma ali gospodičnama oddam zračno. opremljeno sob s 15. septembrom. Vo-jašniSk’ trg 2-1. 767 OPREMLJENO SOBO oddam s 15. septembrom. —• Tomšičev drevored 12, Krčevina. 797 SOBO s posebnim vhodom in dobro domačo hrano oddam. Aleksandrova cesta 55. pritličje, 688 levo. 814 SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam stranki brez otrok. Ljubljanska ul. 46. 712 SOBICO s štedilnikom oddam takoj 2 osebama. Studenci, Slomškova ul. 5. 798 SOBO oddam dvema gospodoma in domačo hrano, po nizki ceni. Smetanova ul. 54. 766 OPREMLJENO SOBICO (kabinet) tudi s hrano, oddam boljši osebi. Vrtna ul. 8, Nova vas. 816 GOSPODA sprejmem z vso oskrbo. Smetanova 51-1, desno. 793 SOBO IN KUHINJO z vrtom oddam. Bolfenkova ulica 4 Nova vas. 834 OPREMLJENO SONČNO SOBO s štedilnikom oddam. Vodnikova ulica 3, Studenci. 823 VELIKA SOBA. zračna prazna, s posebnim vhodom se takoj odda boljši osebi. Vprašati Tomšičeva ulica 22. hišnik. 831 OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu takoj v Koseskega ul. 37. 833 Sobo Išie Iščem lepo opremljeno in SNAŽNO SOBO z uporabo kopalnice v centru mesta. Ponudbe na adm. lista pod »profesorka«. 714 Stanovanle STANOVANJE soba in kuhinja, s pritiklinami, električno razsvetljavo, vodovodom, oddam s 1. oktobrom mirni stranki. Počehova 93 (20 min. od postaja). — Vprašati pri hišniku. 719 ENO ALI DVE DIJAKINJI sprejmem na popolno oskrbo. Klavir in kopelj na razpolago. Naslov v upravi. 727 DVE DIJAKINJI sprejmem na stanovanje. Gla-sovir na razpolago. Istotam prazna soba za gospo ali gospodična Koroška c. 7, I. nad strop e, levo. ____________735 Takoj oddam SOBO IN KUHINJO in dve sobi s štedilnikom. — Gozdna ul. 16. Maribor. 738 SOBO IN KUHINJO oddam. Koroška 76. 748 SOBO IN KUHINJO oddam 2—3 osebam s l. oktobrom. Pobrežka cesta 21, blizu cerkve. ”51 STANOVANJE 2 sobi in kuhinjo oddam s 1. okt. Vprašati pri hišniku, Aleksandrova c. 35. 752 SPREJMEM DIJAKA do tretješojca, glasovir na razpolago. Maribor. Fraako-panova 14-1 vrata 6. 768 SPREJMEM DIJAKA v popolno oskrbo. Koroščeva ul. 5, pritličje. * 771 SOBO IN KUHINJO oddam. Gozdna ul. 14, Studenci. 778 SOSTANOVALCA sprejmem. Erjavčeva ul. 12. 780 GOSPODIČNO sprejme na snažno stanovanje samostojna vdova. Naslov v upravi. 781 DIJAKINJO srednjih šol sprejme boljša obitelj na stanovanje in vso oskrbo. Vprašati: Tomšičev drevored, Meškova 3. 815 NIŽŽJEŠOLKA iz boljšo družine sc sprejme v vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Možnost tudi nemške konverzacije. Wildenra!ner-jeva 16-1.. levo. 724 SOBO IN KUHINJO oddam stranki brez otrok takoj. Ciril Metodova ulica 10, Studenci. 837 STANOVANJE takoj oddam. Dravska ul. 10, Benet. 838 SOBO IN KUHINJO oddam. Tezno, Ptujska c. 44. 841 Službo dobi IŠČEM SLUŽKINJO za pcmoč v kuhinji pri gospodarstvu in v gostilni. Pogoj: zdrava in poštena. Služba je stalna. Mirko Sever, gostilna Tezno, Ptujska cesta. 734 TAPETNIŠKE VAJENCE sprejme Anton Čerin, Pristaniška ul. 3. 744 MESARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Unterlechner, Ko-pitarejva 6. 799 ~ UČENCA sprejmem. Aleksandrova c. 9. _____________769___________ VAJENKO sprejme strojna pletarna. Slovenska 26, Maribor. 820 ŠIVILJO IN KROJAČA sprejmem takoi. Marijina 24. 827 Službo išie PRIDNO DEKLE išče mesto za šiviljsko obrt. Koroščeva 8, Ledinek. 716 MLADA STREŽNICA ki zna kuhati in opravlja vsa hišna dela išče službo. Naslov v upravi. 720 Mlada, pridna POSTREŽNICA želi popoldanske zaposlitve v Pisarnah. Židovska 14. vra-ta 4. 772 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Keber Joža Tržaška-c. 1, Pobrežje. - -749 IŠČEM SLUŽKINJO ali postrežnico za celi dan. Einspilerjeva ul. 32, Melje. 753 POSTREŽNICO sprejmem. Predstavljati se dnevno od 14. do 15. ure. Melje. Principova 2. 818 SOBARICO z dolgoletnimi spričevali veščo serviranja in vsega hišnega dela, iščem s 15. septembrom. Predstaviti med 10 —11 uro predpoldan pri Pa-ljaga, Cankarjeva ul. 16-1. 780 ZA STALNO SLUŽBO v gospodinjstvu i n gostilni iščem pridno, pošteno, zanesljivo, popolnoma samostojno zensko. »Krčma« Smolej, Zg. Radvanje, Hostejeva 1 792 Iščem mesto za HIŠNIKA. Znam tudi nemško. Ponudbe na upravo pod »Hišnik«. 811 DEKLE z dežele išče službe v mestu k boljšim ljudem. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Služba«. 836 Pouk ENGLISH LESSONS Miss OxIey Krekova 18, od 1. oktobra. 687 SOLOPETJE poučuje Skvarča. Maistrova ul. 19-11._____________786 NEMŠKI. ITALIJANSKlT FRANCOSKI po lahki, hitri metodi. Zajamčen uspeh. Maistrova ul. 15 pritličje levo. 807 Znanla želi STAREJŠI VDOVEC želi znanja z damo. ki poseduje nekaj kapitala. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Gospodinjstvo«. 754 17. — 25, ■•ptemRra 1938 Lepo podeželsko glavno mesto Štajerske vabi na veliko gospodarsko razstavo, ki obsega poljedelstvo, industrijo, obrt in trg o« vino. Posebne razstave malih živali, rib m vrtnarstva. Raziirjen zabavni park z mnogovrstnimi zabavami. Neposredna zveza z brzovlaki: Beograd-Zagreb-Maribor-Graz, Ljubljana-Maribor-Graz. Informacije daje „Putnik“ v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Maribora in vseh drugih podružnicah. prispela je velika količina Simensovih kozarcev za vlaganje. Cene nizke, vsakomur omogoEen nakup Veletrgovina Plnter & Lenard. Hitro in za malo denmrla očistimo, likamo in moderniziramo, obračamo in popravljamo Vato obleko, kostume ali plašit o.Expres” popravl/alnlca ““"■CIZERL MARTIN MARIBOR, MARIJINA UL 24 (vogal Cvetlične ulice, v bližini todniie) Za Sole/ Čitajte,,Veternik" Mestno poglavarstvo Maribor XII Št. l2l81/752/vet/38 Maribor, dne 2. septembra 1938. Razglas Ker je bila dne 1. sept. 1938 v medni klavnici ugotovljena slinavka in parkljevka na transportu svinj te sreza Novi Sad, odrejam na podlagi živ. kuž. zakona z dne 14. VI. 1928 in pravilnika k temu zakonu: Mestna klavnica se smatra kot okužen prostor in je potrebno ukrenjeno, da se bolezen ne razliri. Ostalo mesto se smatra kot ogroženo ozemlje in veljajo zanj sledeče odredbe: 1. Izvrši se popis vseh parkljarjev v mesta. 2. Zabranjen je promet s parkljarji (goveda, svinje, ovce, koze). 3. Trgovina z živino na področju mestne uprave je zabra-njena, izvzetno se bodo dajala dovoljenja od slučaja do slučaja. '4. Hlevi se stavijo pod zaporo (ne sme se goniti živine na paSo). 5. Psi ne smejo letati po ulicah. 6. Kokoši morajo biti zaprte v dvorilčih in se ne smejo puščati na cesto. 7. Živinski, svinjski in seneni sejmi se do nadaljnjega Ukinejo. 8. Vsakdo je dolžan vsako sumljivo obolenje živine prijaviti mestnemu vet. uradu, telefon štev. 22-38. 9. Goniti parkljarje iz mestnega območja je prepovedano. 10. Dostop goveje živine tudi a vprego v mesto je prepovedan. Pripusti se v mesto samo one parkljarje, ki imajo na šiv. pot. listu opombo »Za takojšnji zakol v mestni klavnici«. 11. Svinje se smejo pripeljati v mestno kiavnieo le z avtom. 12. Živali v mestni klavnici se morajo takoj »proti poklati. 13. Prepovedano je odpremljanje živih parkljarjev in vseh predmetov, s katerimi se lahko slinavka prenaša (teno, slama, kože, volna, gnoj itd.) iz mestnega območja. 14. Špeharjem je dostop v mestno klavnico prepovedan. 15. Kršenje teh odredb se bo kaznovalo po živalskem kužnem zakonu. 784 Predsednik: dr. Jovan, «. r. samo na zanesljivem materija!« Solidno in poceni! Fototrgovina Ivan Pečar. Gosposka 11 Ivan Kovačič Slovenska ulica 10 Koroška cesta 10 MARIBOR nudi največjo izbiro vsakovrstnega stekla, porcelana in keramike po najnižjih cenah. — Moderno ure‘ena delavnica za ogledala in brušeno steklo. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela kakor brušenje faket, robov in raznih gravur. Stekleni pulti, etažere, avtošipe, razna ogledala, toaletna, reklamna in transparentna. Strokovna in vestna izdelava po smernih cenah. Vse V šolo kupite najceneje in najbolje v knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova 13 specialni sterilizirani zdro za dojenčke Ib bolnike sc dobi vedno sveže pri Lah Ivan, Ipecarlja-koloni jale Maribor, Glavni trg 10 Tilofi 25-03 Nalivna peresa po raznih cenah in različni kakovosti 1 Vzamem tudi v popravilo! l/se xo sela m filet*«!! IVAN KARBEUTZ Papirnica ♦ Gosposka ulica 3 ♦ Tei. 26-42 POVEČAMO Zahvala. Ob priliki težkega udarca, k! nas je zadel s smrtjo naše ljube soproge, dobre matere, gospe Marii« Topolovec >•1 Kolar nam je lajšalo bol iskreno sočustovanje znancev in prijateljev. Posebno pa se moismo zahvaliti tovarišem iz delavnice in vsem. ki so jo v tako častnem številu spremili v njeno poslednjo domovanje Žalnjoli soprog, sin in hčerka. Otroške oblmkem puioiMMjf športa« majic« spoetafe parilo dokolmnkm pulmanta ravnokar do apele C. BtfPifgt.PT Maribor Javna brezalkoholna reetavta-cija bivia last umrlega svetnika g. Ošlaka sopat odprla l Cene »mirne, delavci in tbfaki imajo znaten poduši/ Kuhinj* prvovrstna, vostrežba točna! Se priporola nova laetniea Mmrli* Drimr Slomikov trg 6 naeproti stolne cerkve ?<& •■■■■■■aaa» oa obioke 125'- tedensko UalmJaii! 11. do 17. septembra 1938 TEHNIČNI SEDEM DO 18. SEPTEMBRA. POMEMBNE VOZNE OLA3ŠAVE. S sejmsko legitimacijo in potnim listom vizum brezplačen! Znižani madžarski tranzitni vizum dobite na meil, ko po* kažete sejmsko legitimacijo. — Znaten popust voznine na jugoslovanskih in madžarskih železnicah, na nemških diž. železnlcih kakor tudi na ladjah po Donavi in Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Vsa pojasnila in sejmske izkaznice po 50*— din dobite p1* WIENER HESSE - A. G., Wien VII. in pri častnih zastopstvih v Mariboru: ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor Zastopstvo „Putnlk“ A. D. za promet potnikov in turist«* v Kr. Jugoslaviji, Trg Svobode (Mariborski grad). Putnik« srediSnji potniški biro društva Fruška gora na postaj* in njegovih podružnicah. Zahvala. Ob bridki in nenadni izgubi ljubljenega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Josipa Knorke tkalskega mojstra smo prejeli mnogo dokazov iskrenega sožalja, ter se tem potoni vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gasilski četi »Pekre«, pevskemu društvu »Planinca« Pekre, vsem darovalcem vencev in cvetja, slednjič vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na poslednji poti. Ako smo koga pomotoma prezrli, prosimo blagohotnega opro-ščenja. 737 Žalujoča rodbina Knorke -Brnko in ostalo sorodstvo. RANILNICA Centrala; MARIBOR JosposfclT*slovanska ulice DRAVSKE BANOVINE MARIBOR -A'-r • #- '*!’■ aajtooV vama aatmšMa timnarfa, kar lamttl um rto«« »r« lal hranilni«! Oravtka banovina » tmlim »volim prmmoimnlem tn » mo wpfo tao aiopo * - HraailnUa lavrimla »m * daaarao rtrofco »padajoča pola tolno In kulantno Sprt j § mi obrestovVnl" Podružnica ; CELJE JuinoSta/erska hraniinita Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d.d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov vsnk dan oj Velja na incsec prejeraan v upravi ali po jjoštl 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ccniku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništva in it. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409. Prispela je yelika izbira jesenskega in zimskega blaga za ženske in moške plašče, obleke, kostume in hubertuse i. t. d. Kakor zmiraj dobite najceneje v Krojaška potrebščine Maribor, Ulica 10. Češkem oktobra Magazinu Krojaške potrebščine