Poštarina plačana. Štev, 35. V LiuhHani, dne 27. avgusta 192S. Posamezna Stev. om T«-Leto IX. Upravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Teleton 72 Česar je preveč na jeziku, tega ni v srcu V zadnjem času klerikalci napenjajo vse sile, da bi zadržali svoj razpad. Zloraba vere jim ni več uspešno sredstvo, ker nihče več ne verjame, da je vera v nevarnosti. Zato iščejo drugih sredstev. Ker je kmet dobričina in je nevarnost, da verjame drugim, n. pr. Radiču, je umljivo, da naši klerikalci za iz-premembo zopet enkrat izvešajo kmetsko zastavo. Mislijo si: če bomo mnogo govorili o ljubezni do kmeta, nam bo ta morda verjel in sedel na naš lim. Tako je ubogi kmet na razpotju. Radičevci se kar cede od ljubezni do kmeta, a vsi njihovi voditelji ln tisti, ki sede pri blagajnah, niso kmetovalci. SLS pa vabi kmeta in kmetico na romanja in žegnanja, na katerih politizirajo «gospodje». Pa je prav malo zanimanja za take govore, dasi Škofovi fisti običajno pišejo o velikanskem navdušenju. Kam naj se kmet odloči ob tej veliki djubcznU? Radičevci in klerikalci se kar trgajo zanj in lepih besed ter obljub pade z obeh strani na tisoče. Naša SLS in radičevci obljubljajo že osem let, to je od leta 1918. naprej. cKtnet mora Imeti vse v rokah, kmet mora odločati itd.», tako slepijo ljudstvo politični duhovniki in radlčevski škrici. Škrici jim moramo reči, ker se kmetu prilizujejo, pri tem pa jim kmetsko delo smrdi. Osem let že trobijo vedno isto, a v zadnjem času so v strahu za svojo bisago začeli še glasneje kričati. V osmih letih je bilo dovolj časa, da bi kaj dosegli za kmeta. S sladkimi besedami so premamili kmete, da so dobili od njih kroglice. Kaj so zanje napravili, to zdaj ljudstvo dobro čuti. Kjer imajo klerikalci in radičevci besedo, nikjer ne pustijo kmeta k mizi. Pri SLS je to samo po sebi umljivo, saj tam ima duhovščina v rokah škarje in sukno, pri radi- čevcih pa je zlasti vstop v vlado pokazal, da so vanjo poslali advokate in da so vrgli pod mizo vse kmečke želje. G. Radič neprestano pridiguje, da prihaja čas, ko «bo in bo». Kaj pa bo? Radič pravi, da bo kmet na vladi. Veliki župan ne bo. Da pa je tako zvana kmečka stranka na vladi, to vemo že 13 mesecev. S čim torej Radič še tolaži? Njegova stranka je na vladi, pa je kljub temu vsak dan slabše za kmeta. V «DomoIjubu» poročajo, da je bil v Mariboru «Kmečki dan» kmečko romanje. Zaveden kmet mi je rekel, da je zelo sumljivo, ker ima SLS zadnje tedne kmeta toliko na jeziku. Gotovo hočejo nekaj od nas in bi nam radi nasuli peska v oči. Popolnoma pravilno je Sodil ta krftetovaloc. Česar jc preveč na jeziku, tega v srcu ni. Cim se čuje preveč govorjenja, je ponavadi ž delom slaba. Naš kmet bi moral biti oprezen in bi moral odkloniti prldigovalce, ki govore o kmetu, o kmečki duši, mislijo pa na njegov žep in njegove kroglice. To je tako, kakor da bi se komedijanti na sejmu pačili, ljudstvo bi gledalo, pretkani žeparji pa bi Med tem neopaženo praznili žepe. Naše organizacije, po deželi mirno in brez vsiljivega hvalisanja delajo naprej. V njih so vsi stanovi, ki se vzajemno podpirajo s svojimi močmi in izkušnjami. Čisto naravno je: čim bolj je kak stan zastopan v organizaciji, tem več ima organizacija zanj truda in dela Čim več se nam pridruži somišljenikov iz kmečkega stanu, sitega praznih obljub in hujskanja proti drugim stanovom, tem bolj stopajo kmečki interesi in možje v ospredje. Vedno se pa držimo načela: Rajši v srcu kakor na jeziku! Narodni poslanec dr. Gregor žerjav. »Slovenski Gospodar44 pred mariborskim sodiščem M a r i b o r, 19. avgusta.! \ ponedeljek se je vršila pri mariborskem; okrožnem sodišču razprava v tiskovni pravdi: . Mi smo hoteli o pravdi molčati, dokler ne bo pravomočno rešena pred sodiščem. Kljub temu, da je dobil (Slovenski Gospodar* pri tej razpravi od sodnega senata pečat obrekovalca in je za enkrat ušel obsodbi le «aradi pogrošnega naziranja sodnega dvora o formalni legiiimra-jji k itr-ci, • priiu*---) .Slovenec* naslednji dan d slg demagogičen članek. Prisiljeni smo torej o zadevi tudi mi izpre-govoriti, preden bo «Slo venski Gospodar:- defini-tivno obsojen v zadnji instanci. Načelnik g. Rib-nikar je tožil urednika ^Slovenskega Gospodarja* zaradi zlobnih iu lažnivih člankov ter notic, ki jih je prinesel pod firmo dopisov iz Slovenske Bistrice. Polenšaka in Gornje Radgone. V dopisih mrgoli prostaških žalitev, kaznivih po novem tiskovnem zakonu, kjer dokaz resnice sploh ni dopusten. Razen tega vsebujejo (Uradna ta tizemstvo četrtletno r-50 Oin. polletna ia Din. -doleti* tt Dl>: ta loozemitro četrtletno IZ Din, polletno 24 Din. celoletne M ni« - Ratvo poštne Hranilnico. podrsJnice » liuillan: "1711. notice tudi težke klevete, za katere obtoženi ni doprinesel nikakih dokazov, ampak se je predvsem izgovarjal s tem, da dopisov ni čital pred natiskom, in s tem, da g. Ribnikar kot načelnik konzorcija : Domovine: sploh ni upravičen tožiti Sodišče je tekom mesecev izvedlo po predpisih tiskovnega zakona natančno preiskavo, tekom katere se je obtoženi urednik ^Slovenskega Gospodarja* prav tako izgovarjal na neopravičenost tožbe g. Ribnikarja, češ, da je žaljen samo list ^Domovina*, ne pa njegovi izdajatelji in nredsta-vitelji, torej tudi ne g. Ribnikar. Mariborsko okrožno sodišče je bilo nasprotnega pravilnega mnenja, da bi na ta način lahko kakemu listu očitali največje izmišljene grdobijf> in ga gospodarsko uničili, ne da bi imel list moč obrambe. Zato je že mariborsko sodišče in pozneje v drug instanci tudi višje deželii sodišče v Ljubljani v obeh dveh tožbah pravomočno izreklo, da je bil g. Ribnikar res žaljen na svoji časti v člankih ('Slovenskega Gospodarja >" in je upravičen k tožhi. Pri razpravi v ponedeljek pa je drugi ^enat istega okrožnega sodišča v Mariboru v isti zadevi kljub gori navedenim pravomočnim odločbam za vzel povsem nasprotno stališče iu rekel, da gosp. Ribnikar iz formalnih razlogov ni upravičen k tožbi. Samo zaradi te slučajne začasne oprostitve iz formalnih razlogov hoče cSlovenec* kovati kapital, čeprav je dobil z isto sodbo dr. Koroščev časopis krepko moralno zaušnico. Sodišče pričenja to sodbo- z razlogi: Sodišče se je sicer prepričalo, da so inkriminirani članki v resnici sami na sebi žaljivi v smeri uvrede in klevete, vendar je pritrditi izvajanju obtoženca, da... manjka upravičenega tožitelja.:- Vsakemu lajiku je jasno, kako bo zadeva izpadla \ drugi instanci, na katero je vložil g. Ribnikar pritožbo proti mariborski sodbi. Ponedeljkove razprave, ki jfc trajala celih sedem ur, se je udeležil osebno urednik g. Goleč z zastopnikom dr. Vebletom. Dokaz resnice je,sku-šal cSlovenski Gospodar* nastopiti samo s trditvijo, da je cDomcvina: baje brezverška. To pa so hoteli doseči edino s pričevanjem škofa', gosp. dr. Jegliča. Zastopnik g. Ribnikarja, odvetnik g. dr. Reisman, je temu odločno ugovarjal, češ, da je škof g. dr. Jeglič znan kot največji konkurent cDomovine^ in duševni vodja SLS, katera se sama v Prekmurju veže in skupaj nastopa s protestanti. ne da bi se zato smatrala za brezversko, medtem ko so se prečitali iz cDomovine* krasni članki o veličini resničnega, uefarizejskega verskega življenja. Zastopnik g. dr. Reisman je med razpravo vprašal nasprotnike, čemu niso pred-lagali za pričo namesto konkurenta g. dr. Jegliča raje mariborskega škofa g. dr. Karlina, ker so vsi članki, urednik in sodišče, pri katerem se razpravlja, v škofiji g. dr, Karlina. Na to vprašanje nasprotniki niso in seveda ludi niso mogli odgovoriti. Iz navedenega je za vsakega razsodnega človeka jasno, lcdo je odšel od te razprave resnično blamiran. Pride pa še tudi formalna obsodba in se bo nazadnje smejala (Domovina*. Priporočajte „Domovino" — Sfran 2 = Politični pregled V zunanji politiki imamo zadnje čase največ brige s sosedoma Bolgarijo in Grčijo. Bolgarska še ni odgovorita na našo noto, v kateri smo skupno z romunsko in grško vlado zahtevali jamstvo, da bolgarski komi-taši v bodoče ne bodo več v padali na naše ozemlje. Bolgarska vlada išče vse mogoče načine in spletke, da bi se izmuznila našim odločnim zahtevam, toda nakane se ji bodo izjalovile, ker je z našo vlado tudi rumunska pripravljena prisiliti bolgarsko k pameti in spoštovanju načel dobrega sosedstva. Kakšni pa bodo naši nadaljnji odnešaji z Grčijo, zaenkrat ni jasno, ker so tamkaj te dni že zopet imeii revolucijo, ki jo je izvedel general Kondilis s tem, da je dal aretirati dosedanjega diktatorja Pan-galosa in ostale člane njegove vlade, katere bo stavil pred sodišče. Za novega predsednika grške republike je proglašen nekdanji predsednik admiral Konduriotis. General Kondilis, ki ima zaenkrat vse oblastvo v rokah, je izjavil, da ostane Grčija še nadalje v prijateljskih odnošajih z Jugoslavijo in da tozadevne pogodbe, ki so bile nedavno sklenjene in podpisane s prejšnjo grško vlado, ostanejo nadalje v veljavi. Čas in dogodki bodo kmalu pokazali, aH bodo besedam sledila tudi dejanja. Novega dobrega prijatelja smo si zadnje čase navezali s poljsko republiko, s katero smo sicer že doslej bili v prijateljskih odnošajih, ki pa so se pred par dnevi učvrstili s pisano pogodbo, a bodo gotovo postali še prisrčnejši, čim se naš zunanji minister dr. Ninčič v Ženevi sestane s poljskim ministrom Zaleskim, odnosno se po jesenskem zasedanju Zveze narodov poda v Varšavo. ; V iskanju prijateljstva z vsemi, ki imajo dobro voljo za to, so se. zadnje čase začeli zopet navezovati stiki z Vatikanom v svrho sklenitve konkordata. Kakor znano, so tozadevna pogajanja bila pred meseci prekinjena, ker si je Vatikan hotel prilastiti velike pravice. Zdaj bi bil zopet voljan nadaljevati pogajanja, a še preden so se nadaljevanja pričela, se iz Rima že zopet širijo vesti, da Vatikan ne bo v ničemer popustil in da je posebno naša zahteva po uvedbi starosloven-skega jezika v cerkvi docela zaman. To se pravi, da Vatikan nikakor nc mara našega j:zika, marveč dosledno vztraja na latinščini. Ni naša stvar, da bi presojali, kakšen jezik je Boga bolj všeč, a toliko lahko rečemo, da >o Vatikan vedno bolj potreboval nas kakor pa mi njega. Dovolj je, da nas ponižuje fašizem, ki ima v krempijih nad pol milijona naših najboljših rojakov; nikakor oa ne bomo dopustili, da bi nas izigravali še fašistovskf zavezniki v Vatikanu, katerim so slepo podvrženi samo naši klerikalci. DOLENJI LOGATEC. Te dni je priredil tukajšnji Sokol poslovilni večer svojemu najagilnejšemn članu in odborniku postajenačelniku g. Ivanu Vido-vicu, ki je odšel z Logatca na svoje novo službeno mesto v Poljčane. Temu poslovilnemu večeru s« je pridružil tudi odbor krajevne organizacije SDS, katere član in večletni podpredsednik je bil slav-ljenee. Obilna udeležba prireditve priča, kako zelo je bil g. Vidovic spoštovan. Kot koroški begunec je po odhodu Italijanov prižel med nas in si zaradi svoje poštenosti dobil kmalu splošen ugled. Kakor podrejenemu osebju je tudi vsaki drugi stranki radeveije šel vedno in ob vsaki priliki na robo. Bil je vzor demokrata in je poleg delavca predsednika s ponosom sprejel mesto podpredsednika krajevne organizacije SDS. S svojimi nasveti je pomagal, da &o vsa napredna društva lepo delovala. V imena Sokola se je poslovil od njega v daljšem govoru starosta g. dr. Milan Papež, v imenu podrejenega osebja železniški uradnik g. Sluga ter v imenu Zadnje dni minulega tedna je naš pretepi Bled zares imel izgled in pomen poletne rezidence. Tri dni so tam bivali glavni vladni možje: ministrski predsednik Uzunovič, zunanji minister Ninčič in notranji minister Maksimovič, a poleg njih še minister za šume in rudnike dr. Nikič, okoli katerega se najbolj pletejo spori med radikali in radičevci. Vsi ti ministri so bili deloma posamezno, deloma skupno v avdijencali pri kralju, kar v splošnem pove toliko, da so se vršila pre^ v'ad?fi"m posvetovanja o vseh važnih notranje- in zunanjepolitičnih zadevah. Bliža se jesensko zasedanje Narodne skupščine, a vlada nima pripravljenega še nič gradiva, razen tega pa Radič povzroča neprestane sitnosti tei venomer ogroža sedanjo vladno zvezo, ki jo tvorita radikalska in njegova stranka. Posebno ljut je Radič zaradi ministra dr. Ni-kiča, ki ga radikali vztrajno držijo v vladi. Svest si radikalske zaščite, je začel dr. Nikič razvijati proti Radiču precej ostro gonjo ter je posebno v Bosni omajal številne Radičeve postojanke. Kako opasna postaja Radiču agitacija njegovega nekdanjega privrženca dr. Nikiča, je pokazal zlasti nesrečni Radieev zbor v Tuzli, kjer je v nedeljo tekla kri in je Radič moral urno odnesti pete. Nikičevi pristaši so namreč proti Radiču priredili burne demonstracije. Izžvižgali so ga ter mu klicali, naj se povrne v tisto luknjo, odkoder ga je lani izvlekel policaj. Radičevi pristaši so postali tako srditi, da so z noži oklali nekega delavca, a gotovo bi bili sledili še hujši prizori, če ne bi bilo nastopilo orožništvo, ki je shod razgnalo, dočim jc Radič v velikanskem strahu skočil v avtomobil ter pobegnil iz Tuzle z dobrim naukom, da so ljudje v Bosni siti njegove vsiljivosti. In tako bo kmalu tudi drugod. Soteščan: Zmešnjave (Dogodbice iz vaškega življenja.) (Dalje.) ■.oči na planjavi se je pojavilo žensko kiitanje. Starka je pogrešila dekleta ter jo jc pričela iskati. Od daleč jo je videla pri Brdar-jevem Ivanu, zaradi česar se je tresla od jeze. Že delj časa namreč opazuje, da se shajata ta dva človeka, dasiravno na njuno zakonsko zvezo ne more misliti. Predobro je poznala starega Brdarja. ki bi rajši umrl kakor privolil, da bi sirota iz koče gospodinjila na njegovem domu. « Lenčka, Lenčka!» se je drla in tolkla z dlanjo ob dlan. «Že zopet je ušla čez mejob •Saj grem, že grem,» se je hči oglasila. •Teci, Lenčka! Kdo ve, kaj bodo vse ljudje iovorili.a «Menda je ne bom požrl,» je Ivan odvrnil. •Oovoriti bova vendar smeia, ako se srečava. » «Nič ti ne branim,» se je starka izgovarjala. «Samo zaradi ijudi mi je, da bi ne brusili jezikov. Pomisli, kako neprijetno bi bilo, ako bi se kaj zgodilo...» «Sam ne vem, kaj bi se moglo zgoditi...» Lenčka je odhitela proti koči, kjer jo je mati ponovno okregala in ozmerjala. Odrinil je tudi Ivan s košem, koso in grabljami ter je pred hlevom naletel na očeta, ki ga je robato nahrulil. Najprej mu je očital, da se je na Planjavi predolgo zamudil. -Presneti zarod!» je režal nad fantom. -Takoj v mladosti pokaže, kakšen bo gospodar. Kar zamakne se nekam in gleda, sam ne ve, čemu in zakaj. Zato smo pa zadnji pri vsakem delu in ne pridemo nikamor.? *Oče, saj vedno delam; skoro nič vam ni treba najeti, vse sami naredimo. Seno sem sam pokosil, vsa košnja je biia v enem tednu končana.a »Fant, ali ne garam za žive in mrtve tudi jaz? Poglej moj upognjeni hrbet in žuljave roke! Že vem, kaj bi rad: smrt mi želiš, da bi prej zavladal s svojo Mico na moji zemlji.® «Oče, s kakšno Mico? Kaj vendar govorite! V tem oziru poznam samo Milico, ki je poštena in bo imela lepo doto. Z Mico me ne silite; zadeva, katero mi očitate, tiče nekoga drugega ...» «Že dobro zastran mene. Ampak ona bo govorila. In da veš, to bo držalo, kar bo rekla.3 «Kako bo trdila nekaj, kar je laž in ne more dokazati! In priseči bo morala! Mislite li, da bo po krivem prisegla?» «Resnico vesta oba, ti in ona. Jaz vem pa nekaj drugega, namreč, da Mica pri nas ne bo gospodinjila. Taka deklina naj gre za kravjo deklo. Fant, fant, kam si giedal, glej, vsi se ti posmehu jejo.» «Kadar se izkaže resnica, se ne bodo po-smehovali. Videli boste, da sem nedolžen.» «0 tem bodo odločali drugi in povedali, da si oče ...» »Nehajte, lepo vas prosim. Ne vem, zakaj mi vedno to očitate in brez povoda. Maibrž ,bi rML da bi se uresničilo ...» «Kar si hotel, to pa imaš. Sicer ti ne privoščim, ne morem pa ti tudi pomagati.? «Saj ne zahtevam. Sam se bom brani! in pokazal, kaj se pravi, mene dolžiti po krivem.* «No, pa res,a se je Kričajka oglasila izza plota. «Kako se dela nedolžnega! O tem pa že vrabci čivkajo na strehah, ne pomaga noben izgovor.» «Ali si slišal, Ivan ?» je porasel Brdar. «Sram te bodi!a «Čednega sina imaš,» je babnica očitala sosedu, nakar je zaničljivo pogledala Ivana in rekla: «Grdo si se nmazai, nobena voda te ne umije.a «Vi se ne vtikajte v zadevo,a jo je nejevoljno zavrnil. »Brigajte se rajši za Tončko; morda še niste pozabili".. .a Ko ji je fant omenil Tončko, tedaj se je ženska razvnela, da so se ji napele žile po vratu in obrazu. Svoji togoti je dala duška s tem, da je pobrala umazan kamen ter ga je srdito vrgla proti njemu. «Slabo merite,a se je pošalil nalašč, da bi jo še bolj razdražil. «Ampak zgodba o Tončki ostane vseeno neizpremenljiva.a «Tako kakor tvoja o Mici. Čakaj, bo že sama povedala.» Izza ovinka se je pokazala suha deklina, ki nikakor ni mogla prikriti, da jo bo skoro doletel materinski poklic. Ko je zagledala Ivana, se mu je hotela umakniti, zato jo je poklicala Kričajka z besedami, iz katerih se je kar cedila prijaznost. Namignila ji je. naj se ii Dribliža. samostojnih demokratov g. Leopold Punčuh, šolski nadzornik v pokoju. Čestitamo Poljčanam na pridobitvi g. Vidovca, njemu in cenjeni obitelji pa želimo še mnogo srečnih dni v zeleni Štajerski. Logatčani ga bomo ohranili v najlepšem spominu. BEGUNJE NA GORENJSKEM. V zadnji čte-vilki «Domoljuba» 6e zopet zaletava v tukajšnje demokrate njegov stalni dopisnik. Kakor je videti, se še vedno ni izpametoval, čeprav ve, da njegovi dopisi ne delajo njemu in časopisu nikake časti. Tudi ta dopis kaže na malo omiko in srčno kulturo. Obdolžitev glede trganja njihovih plakatov jje zlobno natolcevanje, v ničemer utemeljeno, torej prosto izmišljeno. Vašega plakaterja boste morali dati k nam v šolo, pri vas se itak ne bo nikoli naučil plakatiranja s tistimi par doposlanimi plakati. Trditev, da škripljejo med mašo v šoli tam-burice, je laž, ki je nastala iz gole zavisti in mržnje do vsega, kar ni klerikalno. Mi smo že zelo radovedni, kako bodo škripale Vaše tamburice, žeg-nane od vsemogočne SLS. Brez zavisti Vam želimo pri škripanju napredka, veselja in zabave. Domo-ljubovemu dopisniku pa svetujemo, naj še nadalje natolcuje in laže, če hoče zapraviti še tisti ugled, kar ga ima med tukajšnjimi prebivalci. Dalje naj ne misli, da so on in njegovi privrženci angeli brez napak, ako ne pišemo o njih v «Domovini». Čutimo v sebi pač toliko dostojnosti in omike, da svojih nasprotnikov ne napadamo niti z resničnimi dejstvi, najmanj pa z lažjo, kakor to delate Vi. Lepa je tudi ta, da je Vaš človek vtihotapil v napreden list napad na ccrkvene pevce, svoje ljudi. Krivi naj bomo pa mi. Ne bomo Vas učili dostojnosti. Pregovor pravi: Kar se Mihec nauči, to Miha zna. Toliko za danes, drugič kaj o našem kraju in naših prilikah. — A. Bulovec. GORJE PRI BLEDU. Gasilno društvo v Gorjah pri Bledu bo priredilo v nedeljo 29. t. m. veliko veselico na zeleni trati poleg Gasilnega doma. Preskrbljeno bo kar najbolje za zabavo in želodčne potrebe. Na sporedu je velika tombola, katere glavni dobitek je dobro ohranjena pokrita kočija, ki jo je društvu podaril posestnik g. Valentin Pretnar iz Lazov. Drugi dobitek je sod pristnega vina, tretji lepa ovca, četrti vreča moke in še mnogo drugih lepih dobitkov. Dalje je na sporedu streljanje divjega kozla. Kdor ga bo najbolje pogodil, bo dobil krasno darilo. Na veseličnem I «Saj veš, o čem smo zadnjič govorile,« jo je spomnila soseda. «Nič ga ne zakrivaj, saj ti si revica, ampak on, on... Prevaral te je z obljubami, kdo ve, kaj vse ti je natvezil.« «Poroko mi je obetal; bil je sladek ko med in mehek, da bi ga bila lahko ovila okrog prsta. Zdaj me niti ne pogleda.« «Kdo?» je babnica nalašč vprašala. «Ivan,» je odgovorila Mica in poudarila: «Brdarjev Ivan!» «Brdar. ali slišiš?» se je Kričajka razveselila. «Kakor sem rekel. Oh, ta nesrečni fant!« «Mica, ali boš svojo laž vzdržala tudi tam, kjer delijo pravico: Ali boš prisegla?» Ivan je stopil k dekletu ter rnu je prav od blizu pogledal v oči. Dekle mu je umaknilo pogled ter mu v prvem hipu ni odgovorilo. Zardelo je po vsem obrazu zaradi vprašanja, na katero ni bilo pripravljeno. To je opazila Kričajka ter jo je pričela osrčevati. «Reci, da boš prisegla,» jo je učila lagati. «Pahnil te je v sramoto in zdaj poskuša tajiti. Prisegla boš, pa je konec besede.* «Bom,» je izrekla plaho s tresočim glasom. «Ivan je kriv, dočim je Ploharjev Pavle nedolžen, kakor se mi dozdeva.« «Ploharjev Pavle, ali slišite?« je Ivan glasno povzel. * Mica in Kričajka sta se ločili po dolgem razgovoru, polnem pouka, kako naj se dekle obnaša, da bo dokazalo Ivanu krivdo. Ni je prostoru ordinira slavni ameriški zdravnik cdoktor Triglavston», špecijalist za srčne bolezni zlasti pri mladih ljudeh. Istotako bo na razpolago indijski čarovnik Šurigari, ki bo v veliko pomoč mladim in starim itd. Lekarna ima na veselici tudi nočno službo. Da se bo občinstvo čim bolje zabavalo, je prirejen na veseličnem prostoru tudi brezžični telefon, katerega se bo lahko vsakdo brezplačno posluževal. Po vrhu vsega tega bo pa seveda tudi veliko plesišče pod milim nebom. Pri veselici bo igrala domača društvena godba in iz posebne prijaznosti tudi tamburaški zbor iz Lesc. Prosimo samo za lepo vreme. KURJA VAS PRI JESENICAH. Zlatnik je našla v terpentinovem milu «ZIatorog» Marija Fle-žarjeva. TRŽIČ. Šolsko leto na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču se bo pričelo v soboto 4. septembra ob osmih s službo božjo v župni cerkvi. Vpisovanje za vse razrede v sredo 1. in četrtek 2. septembra v ravnateljski pisarni. Na novo vstopajoči učenci naj pridejo v spremstvu staršev in naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list in potrdilo o cepljenih kozah. Pri vpisovanju se sprejemajo tudi oglasi za šolarsko kuhinjo. Razredni in ponavljalni izpiti se bodo začeli v ponedeljek 30. t. m. ob osmi uri po redu, kakor je objavljen na oglasni deski ravnateljstva. SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Pri nas je poleg drugih vremenskih nezgod že drugič oklestila toča poljske pri'1 ike. Vemo pa, da kljub ogromni Škodi po raznih vremenskih neprilikah gospodje, ki imajo v rokah kljuke davčnega vijaka, ne bodo mnogo popustili. Bog nam pomagaj! — Tukajšnji prebivalci želijo, da bi se že enkrat ukinila pomožna pošta pri Sv. Štefanu in da bi se nastavil poštni sel, ki bi vsaj trikrat na teden raznašal pošto. Tako bi bilo za enkrat pomagano, da bi se v žup-nišču ne vedelo, na kakšne časopise je naročeno tukajšnje prebivalstvo. ŠMARTNO OB PAKI. Odbor za postavitev spomenika v vojni padlim vojakom je 15. t. m, v svoji zaključni seji likvidiral ter še vodi nadaljnje posle pod naslovom Odbor v likvidaciji za postavitev spomenika v vojni padlim vojakom Šmartno ob Paki. Odbor javlja, da se nahajajo vsi spisi, knjiga darovateljev, vsi računi na občinskem uradu I Šmartno ob Paki, kjer so vsakomur na vpogled. bilo težko pridobiti za sleparstvo, zakaj njena vest že dolgo ni več občutljiva in bi se ne upirala niti krivi prisegi. Samo nekaj je Kri-čajko strašilo, namreč, da bi se Mica znala zagovoriti ali ujeti v besedi,' kar bi jo lahko pokopalo. Zato mora biti dobro pripravljena na razna vprašanja, preden pojde na sodišče. Najprej jo je navihana soseda natanko izprašala in izvedela prijateljske odnošaje med njo in Ploharjevim Pavletom. Izvedela je, da je res kriv Pavle, s katerim sta se imela resnično rada. Zdaj pa je več ne mara ter mu tudi ne more kaj vzeti, ker je siromak. Nič ji ne more dati hlapec, ki hodi raztrgan in bos. Mico je bilo torej treba pripraviti na izpoved pred sodiščem, ji izbiti iz glave Pavleta ter ji vtisniti Ivana globoko v možgane. «Torej Pavle, praviš,» je sitnarila med potjo. «Ne morem tajiti,» je odgovorila. «Mica, od danes naprej moraš živeti v misli, da je zapeljivec Brdarjev Ivan. Ali me razumeš?« «Razumem. Samo, če pojde...» cPojde, ker mora iti. Drugega ti itak ne kaže, ako hočeš dobro sebi in otroku. Kaj pa moreš zahtevati od Pavleta, čigar last je komaj obleka, ki jo ima na sebi! Ivan bo moral šteti, pa ima tudi odkod. Zaradi tega bo Brdar ves divji, razdedil bo sina ter ga spodil od hiše. Posestvo bo izročil hčeri Marjeti, tako bo naš Lojze prišel do doma ...» «A tako. k Brdarju se namerava priženiti. Prav zaradi te v«--h invalidov naše občine. ŽIMANCE. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo bo priredilo ob priliki blagoslovitve novega Gasilnega doma v nedeljo 29. t. m. veliko vrtno veselico. Prireditev bo na običajnem prostoru iu ob vsakem vremenu. Okoliška gasilna društva se vabijo na mnogobrojno udeležbo. Zabave bo dovolj za stare in mlade. Vstopnina na veselični prostor bo znašala 5 Din; člani v krojih ne plačajo vstopnine, temveč se bodo od njih pobirali le prostovoljni prispevki. Spored prireditve je naslednji: ob 2. popoldne sprejem gostov, ob 3. blagoslovitev «Ženska ima prednost in Ie njej verjamejo v takem primeru. Dali ti bodo prisego, dočim njemu ne bo dovoljeno priseči.« «Dobro, Prisegla bom, dvakrat, trikrat, če bodo hoteli.« «Glej, da se ne boš kaj zagovorila. Trdi samo to, da si njegova. Ne spuščaj se v dolga pripovedovanja!« Ne bojte se, ne bodo me pregovorili.« Kričajka se je poslovila ter se vrnila proti domu. Kar plamtelo je iz nje maščevanje nad Ivanom, kateremu je požugala za plotom na dvorišču. Dogodek se je z vso naglico raznesel po Ležišju in okolici. Nihče ni premišljal, ali je resnica, kar pripovedujejo, marveč je stopil brezobzirno v vrsto Ivanovih nasprotnikov. Prav za prav ni imel nihče povoda sovražiti ga, vsem pa se je zdelo jako prav, da bodo ponosni Bi darji deležni nekoliko sramote. «Visoko je letal, pa je nizko sedel, ta ptiček, » se je šalila mladina. «Zdaj bo vsaj bolj ponižen.« «Jej, jej, kdo bi bil mislil,« so zdihovale ženice v svetem strahu pred kaznijo, ki bo radi tega Zadela okolico. «Šteti bo moral, šteti,« so kimali možje. «Za gospodinjo ni taka ženska, ki služi za kravjo deklo.« Brdar je postajal za ogli glasno mrmrajoč. «Kam smo prišli, kam smo prišli!* je tožil samemu sebi. «Tako daleč jo je zavozil, da ne more biti tukaj gospodar.« Manjalo je samo še, da je o tem izvedela Marjeta, Ivanova sestra. Ta ga Je^ očrnila (loma. po blagoslovitvi odhod na veselični prostor, kjer bo prosta zabava s plesom, ribolovom, šaljivo pošto itd. Za jedačo in pijačo bo v polni meri preskrbljeno. OSLUŠOVCI. Da najdeš vsepovsod izvržke, četudi so ljudje še na tako dobrem glasu, o tem nam pričajo lopovščine, ki se zadnji čas dogajaje. Ako ne bi poznal razmer, bi sumil kakega kleri kabiega prenapeteža. toda tukaj so na delu ljudje, ki niso niti eno niti drugo, kar se tiče politične opredelitve. Da imajo svoj glas, o tem ni dvoma, in refren je, da imajo o morali precej meglene pojme, med tujim in lastnim pa tudi ne delajo razločka. Ta družba z neomejeno zavezo, katerfc pe v vasi ogibljejo, je naročevala p) vsej fari, toda poklice je dajala take, da so se ljudje s tem osramotili. Prva nakana se je tem brezvestnežem posrečila, dočim je bilo za drugič preprečeno. Ti fabrikanti piskrovezov, šintarjev in babic so poslali listom poročilo o porokah, docela izmišljeno in zlagano. Plačilo jim ne uide, najsi je tudi sotrudnik iz Zamušanov ali Moškanj-tev. Mislim, da se razumemo. Nadaljnjo besedo bomo še izpregovorili. PODČETRTEK. Moj dopis od 30. julija t. 1. ui vsem ugajal. Mislim pa, da sem zavzel popolnoma pravilno stališče. Društvo «Sotla> je nedvomno že mnogo storilo za razsvetljenje duševne teme pri nas, kajti društveni delavci delajo nesebično in požrtvovalno. Dopis od 6. t. m., ki se poslužuje malo ostre kritike, me je zelo iznenadil. Mislim, da dotični dopisnik nima prav, ko kritizira baš one, ki so si največ prizadevali za uspeh. Kar se tiče petja, mu dam prav, toda naj se zaveda, da so sopranistinje novinke. Počakajte še malo in spoznali boste, da ste napačno svetovali g. pevo-vedji, češ, naj se drži moškega zbora. Naj bo zadosti za enkrat. — Rodoljub. SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. Tam-Luraško društvo »Bisers od Sv. Marjete niže Ptuja je priredilo 8. t. m. tukaj gledališko predstavo m je ob tej priliki darovalo za tukajšnje revne učence 50 Din. Za ta dar izrekam društvu najlepšo zahvalo. — Šolski upravitelj. SV. MARJETA OB PESNICI. Pri nas se je vršit 15. t. m. zaupni sestanek SDS ob navzočnosti nad 30 kmečkih /nož in mladeničcv, ki so z zanimanjem sledili poročilu oblastnega tajnika stranke iz Maribora ter ga odobrili. Sklenila se je ustanovitev organizacije ter se je izvolil v to svrho petčlanski pripravljalni odbor. GOSPODARSTVI) Kmetijski pouk IZ GOZDA — ZANEMARJEN PAŠNIK. Pri pašnikih ne poznamo nobenega dela. Povsod lahko opazujemo, kako so pašniki zanemarjeni in sami sebi prepuščeni. To je velika napaka, ki jo moramo očitati prizadetim gospodarjem. Naši pašniki bi nam lahko prinašali veliko več koristi, Če bi jih tako oskrbovali, kakor jih oskrbujejo po drugih naprednejših deželah. Pri nas jih pa le izrabljamo in izkoriščamo, ne da bi za nje tudi kaj storili. Med pašniško in travniško rušo bi ne smelo biti nobene druge razlike kakor ta, da po pašnikih pasemo, travnike pa kosimo. Tako čista in travnata bi morala biti ena in druga ruša! Pri nas je pa razlika med travnikom in pašnikom silno velika. Travniška ruša je vsaj po vsaki košnji čista, pašniška ruša pa ostaja poraščena z vsem mogočim plevelom in ničvrednim grmičjem. Marsikod je na ta način polovica paš-niškega prostora izgubljenega in ker se ia obdelovanje in gnojenje pašnika nič ne brigamo, je tudi ostali del pašnika malo vreden. Pri nas se je že marsikatera gozdna parcela obrnila za pašnik. Pa kaj se je storilo, da dobimo dober pašnik? Nič. Ti prostori izgledajo kakor pušče. Še okleščenih vej ne odstranimo, ampak nam ležijo po takih mestih, dokler nam ne strohne in razpadejo. Za vse drugo se pa sploh ne menimo. Ni nič čudnega, če je po takih pašnikih razen štorovja vse polno razne navlake, ki nima nobene vrednosti za pašo. Brinje, pritlično grmič-je, bodeči osec ali trnk, gladež itd. pokrivajo take prostore. Bore malo dobi živina po takih pašnikih, dasi bi bila potrebna dobre paše, mi sami pa boljših dohodkov od nje. Če že nočemo ničesar izdati za izboljšanje takih prostorov, storimo saj to, da odstranimo, kar živina sama ne mara in kar je dobrini travam na poti, kar jemlje po nepotrebnem živež in prostor na pašniku. Pašnik bodi v resnici pašnik, ne pa zanemarjena pušča, kakor jih vidimo po naših krajih. Če ima iz gozda nastati pašnik, potem je treba razen štorovja vse odstraniti, kar ne spada na pašnik in kar mu dela škodo. Živina sama je najboljši tolmač za rastline, ki ji gredo v slast. Kar živina ne mara, to naj izgine s pašnika. Pašniška ruša naj bo čista, gosto travnata in rodovitna. Preostali plevel pa naj se vsako leto pravočasno pokosi in odstrani. POMANJKLJIVA MOLŽA. Molža nima samo tega namena, da izp- i: nc;.,o vime od mleka, ki se je nabralo v vimenu od ene molže do druge. Ta misel je pri nas splošno razširjena, pa je pogrešna. Zato tudi ne polagamo na molžo tiste vrednosti kakor po drugih krajih. Dejansko tiči v molži veliko večji pomen, ki ga moramo tudi pri nas bolj uvaževati kakor do sedaj. Med molžo in molžo je velika razlika, in če imajo po drugih krajih večje uspehe pri molzni živini, če so vimena ondotnih krav bolj razvita in je tudi mleko bolj zdravo in bolj sposobno za mlečne izdelke, se imajo zahvaliti tudi ondotni pravilnejši molži. Sicer je tudi pri nas znano, da se vime vsled slabe molže kvari, mlečnost sama pa znižuje, toda na zboljšanje molže polagamo pri nas še zmeraj premalo važnosti. Vse obdelovanje vimena se mora pravilno izvajati. Posebno važen je tudi zadnji del molže, ko je treba vime do zadnje kaplje iztisniti. Na čisto izmolzavanje mleka bi morali obračati največjo skrb, in sicer od vsega početka, ko pričnemo pri prvesnici z molžo. S pravilno in temeljito molžo bi se vime vse bolj razvilo in dvignila bi se s tem tudi vsa delavnost in sposobnost vimena za proizvajanje mleka. Saj je navsezadnje tudi mlečnost sad vaje. Dobro in prav obdelana vimena bi ostala tudi bolj zdrava, kar ima ugodne posledice tudi za mleko in njega končne izdelke. Pešanje mlečnosti, razne mlečne napake in bolezni na vimenu so češče posledica slabe in pomanjkljive molže. Molža potrebuje skrbnih in materi, vedoč, da ga bo tako izpodrinila pri gospodarstvu. «Še ne veste vsega, kakšen je,» je ščuvala zoper njega. «0, če bi vedeli, kar jaz vem, potem bi šele jokali!» «Gre naj, kamor hoče,» se je Srdila mati. -Dali mu bomo nekaj dote, kupi naj si kako bajto in naj se poroči. Tako bo vsaj izbrisal greh, posledice pa naj nosi za pokoro.» Istega mnenja je postal tudi oče Brdar. -Kar pobere naj se od doma,» je rekel nekoč svoji ženi. «Saj imam še Marjeto, ki je ravno toliko moja kakor on. In ta je še prosta in bo lahko izbirala.. O vsem tem se je posvetoval z gospodom župnikom, ki je potrdil njegovo odločitev, vesel, da se bo iznebil grešnika iz svoje fare. Brez vsakega pomisleka ga je potlačil v blato ter bi za nobeno ceno ne bil hotel verjeti, da ie nedolžen. Tako je ostal Ivan sam med prezirljivimi vaščani, navezan na svojo lastno moč. Nihče mu ni stal resno na strani, vse ga je smešilo In zaničevalo. Bodrila pa ga je zavest, da ga ne tiče krivda in v tem prepričanju se je Čutil močnega, vedoč, da bo izšel zmagovalec nad onimi, ki mu kopljejo jamo pogube. Edino starka v koči mu je sem in tja izpre-ftovorila kako tolažilno besedo. Če je le količkaj utegnil, je šel na Planjavo, kjer se je vedno oddahnil pred posmehljivimi sosedi. Zenici se je smilil, ker so ga ljudje neprestano obirali, vendar ni prav nič dvomila nad njegovo krivdo. Strogo je zabičevala Lenčki, da ie ne sme več na samem z niim razeovariati. Pekle pa je ni ubogalo. Kodreževa Mica je postala nezakonska mati. Dobila je sinčka in izpovedala, da mu je oče Brdarjev Ivan. Njeno izjavo so potrdile domala vse vaščanke, trdeč, da mu je otrok zelo podoben. Samo Mižinka je nekaj ugovarjala in sosed Vid je nekoliko podvomil, ker je Pavleta več mesecev pred tem dogodkom vzela noč. «Boš videla, da je nedolžen,» je zagovarjal Ivana. «Celo na obrazu se mu pozna, da ima mirno vest.» «Kdo ve, kdo ve,» je dvomila njegova žena. «Saj je najel komisijo.. «Jej, jej, koliko ga bo vse to stalo! Kaj mu je tega treba h Ivan je res najel komisijo, katero so tvorili oče župan, sodni izvedenec in uradni zdravnik. Kaj so ugotovili, ko so na licu mesta pregledali otroka, tega niso takoj povedali, vsa vas pa je slišala, kaj sta mati in Mica povedali Ivanu, ki je bil prisoten. Grozni so bili očitki razjarjene matere, nič ni bolj želela kakor opsovati zapeljivca in zdaj ji ga je poslalo naključje v njeno bližino. Kaj naj mu poreče, ni bilo časa izbirati in krasiti z oliko. Pomagala ji je tudi Mica. Svojo vlogo je igrala tako dovršeno, da ji je verjela cela komisija. Skoro dve uri je trajalo zasliševanje; ves ta čas je stal Ivan med ženskama, ki sta kakor topova bruhala ogenj na ubogo žrtev. «To ni človek, ampak zverina,» je vpila Kodreževka, Micina mati. «Obe je onesrečil, mene in hčer.» «Poroči naj me!» je zahtevala Mica, vsa sta od jeze. «Čakai. vse živlienie te bo spremljala moja kletev, ki ti bo tukaj nesreča, tam pa peklenska žerjavicam «Se boste že pogovorili, saj menda še ne gori voda,» jih je miril zdravnik. «Po vsaki nevihti nastane lepo vreme.» «Pa jo vzemite, Ivan,» je posredoval sodnik. «Tako bo stvar najprej končana.» «Fant, ubogaj, ubogaj!® mu je prigovarjal oče župan. «Ako Mico poročiš, boš ravno tako oženjen, kakor če vzameš kako drugo.* Mati in Mica sta napeto čakali, kaj bo Ivan nato odgovoril. Pričakovali sta, da bodo besede izkušenih mož le nekaj zalegle in omehčale fantovo srce. Tudi Kričajka se je stisnila k plotu in nastavila ušesa. «Kdo je dolžan skrbeti za otroka ?» je porasel Ivan pred županom. «Ali tudi vi verjamete lažnivki?» «Nekdo bo že moral nositi posledice,« je menil gospod iz sodnije. »Povrne naj, kar je napravil škode. To je prava beseda!» Starka je planila v Ivana, da mu sleče suknjič, v katerem je imel denarnico. Fant bi se je ne bil tako lahko otresel, saj se je komaj vsej komisiji posrečilo, da so ju razmaknili. «S fantom drži,» se je obregnila ob župana. «Tako varuje sirote. Lep občinski predstojnik !» «Ob volitvah mu bomo vrnili,» je siknila Kričajka izza plota. «Siti smo ga že do grla.» Sodnik je moral ostro nastopiti, da je mogel izvršiti zapisnik za sodno obravnavo. Komisija je odšla med divjim zmerjanjem razjarjenih žensk: psovke so veljale Ivanu in žu- panu 'Dalje prih.) vajenih rok. Mlesti je treba s potrebnim umeva-njem in zanimanjem, da bo več uspeha. Dobro je, da poznamo notranji ustroj vimena in njega delovanje. Po naprednih živinorejskih krajih imajo danes celo šole, v katerih se vežbajo mlekarji in živinorejci v pravilni molži. Pri nas bi se morali prirejati saj taki tečaji, da dobimo tudi pri nas potrebne pojme o važnosti pravilne molže. Vsaka površna, pomanjkljiva in polovičarska molža bi morala tudi pri nas prenehati, kajti taka molža je največ kriva, ako nam krave manj mol-zejo in ne dajejo tako zdravega mleka. Vse to se pa tudi močno pozna pri uporabi takega mleka za izdelovanje masla in sira. Ljubljanska pokrajinska razstava (Od 4. do IS. septembra t. I.) cLjubljana v jeseni* bo slovenska pokrajinska razstava, ki nam bo pokazala plodove ne samo našega industrijca, obrtnika in trgovca, ampak delo slovenske pokrajine sploh. cLjubljana v jeseni* naj prikaže ono, kar je samoniklega pri nas, kar je vzraslo na naših tleh. Dolžnost vsakega Slovenca jej da poseti to razstavo, ki je prirejena s tolikšno ljubeznijo, da bo v vsakomur vzbudila samozavest v slovensko marljivost in inteligenco. Kmetijska razstava bo obsegala strokovno poučni oddelek, mlekarstvo, kmetijske stroje in orodje, vina in 5. septembra razstavo plemenskih konj. Vrtnarska razstava bo pokazala delo največjih ljubljanskih umetnih in trgovskih vrtnarjev. Paviljon, kjer bo ta razstava, bo spremenjen v krasen eksotični vrt. Umetniška razstava je to pot prvič zbrala vse slovenske upodabljajoče umetnike pod en krov. 45 razstavljalcev umetnikov se bo kosalo za priznanje s preko 500 deli. Priznano dobro organizirana Higijonska razstava je popolnoma preurejena in bo gotovo vzbujala največje zanimanje. V posebnih paviljonih so nameščeni avtomobili, radijska razstava, ki jo prireja ljubljanski Radio-klub, in industrijski proizvodi. Dne 5. septembra bo na velesejmskem prostoru razstava plemenskih konj, kjer bodo zastopani najlepši žrebci, kobile z žrebeti, zaskočne kobile in dve- do triletne žrebice. 8. in 9. septembra se bo vršila mednarodna razstava psov vseli pasem, ki jo bo priredil Jugo-slovenski kinološki savez. Pokrajinsko razstavo, ki je pod visokim pro-tektoratom Nj. Vel, kralja, bo posetilo gotovo veliko število posetnikov iz vse države. Sprejeli jih bomo s pristno slovansko gostoljubnostjo in željo, da odidejo z vtisom, da živi tu sicer najmanjše naših bratskih plemen, ki pa ima po svoji resnosti in delavnosti pravico, da se upošteva in <"»nf kot enakovredno našim južnim -.;!• •> Hrvatom. Živinorejcem v gornje-grajskem okraju Naše marijadvorsko belo govedo je nujno potrebno osveženja krvi. Od leta 1914. se v tem oziru ni pri nas nič storilo in se je popolnoma pozabilo na regeneracijo živine. Da je osveženje krvi potrebno, nas učijo že zakoni fiziologije in pa tudi praktične izkušnje. Še danes je na živinskih razstavah in sejmih takoj na prvi pogled — celo v drugem in tretjem kolenu — poznati krasne p o t o m c e zgornje-štajerskih marijadvorskih bikov. Razlika med ne-požlahtenim domačim in požlahtenim marijadvor-ceiu pade takoj vsakemu kmetovalcu v oči. Kaj nam pove ta očitna razlika? Pove nam, da imamo od požlahtenih živali znatno boljši zarod, večjo prirast na živi teži, več mleka in torej tudi večji dobiček. Uspeh požlahtenja in osvezpnia krvi se uam kaže še več desetletij. Nudi se nam tudi letos po dolgem času zopet prilika, da dobimo v okraj par originalnih marijadvorskih bikov iz Gornje Štajerske in iz Koroške. Biki se bodo nabavili pri živinorejskih zadrugah, ki vršijo že več desetletij točno odbiro plemenske živine na podlagi mlečne kontrole. Pristnost, plemenska sposobnost, izvor in užitki teh pleme-njakov so torej zajamčeni. Plemenska vrednost takega plemenjaka je neprimerno večja kakor od domačega bika, ki je potomec nekontroliranih roditeljev. Ker pri nas še ne odbiramo na podlagi kontrole užitkov, smo pri nakupu plemenske živine odvisni zgolj od slučaja, kajti iz zunanjosti živali sklepamo lahko samo v splošnem na užitke in tozadevno tudi nimamo nikakega jamstva. Znanstveni preizkusi in točna kontrola na Koroškem je pokazala, da tamkaj vzgojeni marija-dvorci glede mlečnosti zaostajajo samo še za 400 litrov mleka na leto za najboljšo alpsko mlečno pasmo za montatonci. V tamkajšnjih zadrugah vzgojeni marijadvorci stoje glede mleč-. nosti na drugem mestu; za njimi zaostajajo simo-dolci in daleč za njimi so naravno pincgavci. Poslužimo se torej teh uspehov iu vcepimo tudi našim marijadvorcem z uvedbo par pleme-njakov mlečnost, ki so jo dosegli že drugod! Sami bi rabili še več desetletij, da bi dosegli s trudom in s skrbno odbiro blago, kakor so ga že vzgojili na Koroškem in na Gornjem Štajerskem. Ako hočemo priti torej v živinoreji hitro naprej in hočemo, da bo naš okraj glede vzreje marijadvorcev za preskrbo drugih krajev v naši državi igral še v naprej vodilno vlogo, je neobhodno potrebno, da se poslužimo že doseženih uspehov v inozemstvu in da na ta način hitro stvorimo podlago za vsako rejsko delo v plemenskem oziru. Nujno je zaradi tega potrebno, da poskrbimo za nabavo par plemenjakov originalnih marijadvorcev. K nabavi teh plemenjakov v mariborski oblasti bo prispevala tudi država znesek 150.000 dinarjev. Vendar pa bodo državne pomoči deležni samo oni kraji in občine, ki bodo tudi same prispevale polovico nabavnega zneska. Ker okrajni zastop iz materijelnili razlogov nikakor ni mogel votirati večje vsote v to svrho, se je tozadevno sklepalo na seji okrajnega živinorejskega odbora dne 15. t. m. Spričo izredne važnosti nabave originalnih marijadvorcev sta odbornika gospodarsko zavednih občin Rečica ob Savinji in Ljubno sklenila, da bosta na vsak način poskrbela iu skušala vplivati, da se najdejo sredstva za nabavo enega plemenjaka za vsako občino. Izredne važnosti pa bi bila nabava originalnih marijadvorcev še posebno za občine v Zadreški dolini, Kokarje, Bočna in eventuelno tudi Nova Štifta. Plemenske krave v Zadreški dolini kažejo tako krasne oblike mlečnosti kakor nikjer v našem okraju in tudi nikjer drugod v marijadvor-skem plemenskem okolišu mariborske oblasti. Posamezne živali spominjajo direktno na holandce in čersej-pasnio. Zaradi tega kupujejo pri nas krave molznice v znatnem obsegu celo Kranjci in jih uvajajo v pincgavski rejski okoliš. Vendar pa preti zadreškemu marijadvorskemu plemenu velika nevarnost degeneracije. Prevladala je že povsod preočituo bela barva in prefina drobua konstitucija. Zaradi tega postajajo živali vedno manj sposobne za izkoriščanj? visokih planinskih pašnikov iu prenašanje njihovih vremenskih neprilik. Vsekakor je potrebno, da okrepimo njihov organizem in to dosežemo najbolje z osveženjem krvi. Kmetovalci Zad reške doline, živinorejci v občinah Bočna, Kokarje itd., zdramite se, zavedajte se Vaše gospodarske dolžnosti, poskrbite za nabavo par plemenjakov originalnih marijadvorcev, da rešite Vašo govedorejo preteče nevarnosti degeneracije in oslabljeuja! Prilika je izredno ugodna; na razpolago Vam je tudi državna pomoč z uasvetom in 7, denarnimi sredstvi: F. w. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene žitu se drže nizko. Na uovusadski blagovni borzi so bile zadnje dni za 100 kg na debelo naslednjo cene: pšenica nova 255 do 267-59 Din, oves stari 170 Din, turščica 168 do 170 Din, moka «0» 450 Din. ŽIVINA. Tudi nizke cene živini se ne morejo popraviti. Na zadnjem mariborskem sejmu so se prodajali za kilogram žive teže: debeli voli 8 Din« poldebeli 7 do 7-50 Din, biki za klanje 6 do 7-50 Din, debele krave 6 do 6-75 Din, plemenske 4-50 do 5 Din, za klobase 2-25 do 3-75 Din, molzne in breje 4-50 do 6-75 Din, mlada živina 5 do 7 Dia. Mesne cene so bile: volovsko meso 10 do 18 Din. telečje 10 do 20 Din, svinjsko 10-50 do 27 Din r.» kilojrram. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 24. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799-25 do 803-25 Din, 100 nemških mark z\ 1349-25 do 1353-25 Din, 100 italijanskih lir rx 183-65 do 184-85 Din, 1 dolar za 56-46 do 56-76 Din, 100 češkoslovaških kron za 167-43 do 168-43 Din, 100 francoskih frankov za 163 do 165 Din. = Sprejemanje v enoletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je določilo, da plačujejo odslej privatni učenci enoletne vinarske iu sadjarske šole v Mariboru za oskrbo v internatu, če dokažejo z občinskim potrdilom, da so sinovi kmetovalcev, mesečno 200 Din, dočim ostane za sinove drugih stanov mesečna oskrbnina v višini 400 Din. Enoletna vinarska in sadjarska šola bo sprejela letos 30 učencev, in sicer 20 državnih gojencev, ki dobijo vso oskrbo zastonj, ter 10 plačujočih (privatnih) učencev. Polovica državnih gojencev bo « ljubljanske oblasti, ostala polovica pa iz mariborske oblasti. Državne gojence bo izbrala posebna komisija, ki se bo sestavila pri sreskih poglavar-stvih. Oni prosilci, ki so že vposlali prošnjo za sprejem, naj to javijo komisiji v svojem srezu. O sprejemu bo šola obvestila vsakega prosilca pismeuo. = Važno za živinorejce. Opozarjajo se vsi živinorejci, da velja za prevoz plemenske živine na državnih železnicah kraljevine SHS ugodnost znižanega prevoza po tarifnem razredu II. namesto I. Znižanje znaša okroglo 30 odstotkov. Tudi se računa vozarina najmanj za 1000 kg, dočim se mora plačati za drugo živino najmanj za 1200kg. Kdor se hoče okoristiti s tem, mora do-, prinesti posebno uverenje po predpisanem obrazcu. Od tega so oproščene vse tuzemske kmetijske korporacije. Podrobna pojasnila lahko vsakdo dobi pri živinorejskem referentu (državnem ekonomu, odnosno uradnem veterinarju) pristojnega sreskega poglavarja. =r Lieenciranje mrjascev v Prekmurju. Letos se je prvič vršilo licenciranje mrjascev v Prekmurju. Kmetje so privedli 209 mrjascev, od katerih je bilo 149 sposobnih, a 60 nesposobnih. Lastniki najboljših plemenjakov so dobili državue nagrade. V splošnem se opaža, da svinjereja v Prekmurju še ni na tako visoki stopnji kakor govedoreja. Prav dobro so se obnesli subvencij-ski mrjaščki, katere je veliki župan mariborske oblasti poslal zadnja leta v Prekmurje po znatu® znižani ceni. Potrebno je, da se načeto delo nadaljuje in da se v bodoče večkrat vrši licenciranje, ki izloča vse slabe moške živali od pleuie-njenja. Želeti pa je tudi, da se omogoči nadaljevanje lepo započetega dela izboljšanja z nadaljnjimi pošiljkami subvencijskih mrjascev, za kar pa zaenkrat, žal, ni proračunskih sredstev. Dvoumno vprašanje. Teto Špelo je strašno bolela glava, dočim j« malo Nežiko mučil zob. , kar je za obmejno občino v severnem Prekmurju brez dvoma zelo častno število. V občini se čuti izboren vpliv naših delavcev gg. Grgarja, Adama Breskoča, Janoša Harija in šolskega vodje Džubana. Posegli smo v organizacijo na sosedno obmejno občino Domanjšovci, ki je veljala za madžarsko, a je danes že do polovice slovenska. Na shod v Križevce je prišla tudi skupina domanjševskih pristašev in vplivni mladi veleposestnik g. Vezir je povabil poslanca g. dr. Pivka, naj pride tudi k njim. V Križevcih se snuje posojilnica, o čemer je bilo tudi na shodu obilo razprave. — V Domanjšovce je tudi že prodrla «Domovina». Prijetno si iznenaden, ako vidiš ,v rokah preprostega pastirja naš list v taki občini, ki jo smatrajo za madžarsko. V nedeljo 15. t. m. je govoril g. dr. Pivko na šestih zborovanjih. Posestnik g. Vezir ga je zapeljal do Fokoveev, kjer imamo danes že krepko organizacijo, ki obsega Vučjo gomilo in Suhi vrh. Tukaj je vodil zborovanje učitelj g. Verteš. Tudi v Fokovcih snujejo s pomočjo naše organizacije Gospodarsko zadrugo. — Zborovanje v Murski Soboti se je vršilo cb 11. uri pri g. Ditrihu ob navzočnosti okrog 50 kmelskih pristašev, katerih je bilo največ iz sosednih občin Gradišče in Kup-činci. Razen narodnega poslanca g. dr. Pivka sta govorila predsednik oblastne organizacije gosp. dr. Lipold iz Maribora in sreski tajnik g. Cmrekar. Ob 13. uri se je vršilo zborovanje v Preda-noveih pri uglednem županu g. Vratariču. Tamkajšnja organizacija je nova (izza junija) in šteje 38 volilcev. Zborovanja se je udeležilo nad 80 mož. Župan g. Vratarič je izjavil, da ostane ob čina složna in da jih nikoli več ne bodo mogli prevariti radičevci. — Sledila so zborovanja Bodoncih ob 15. uri, v Zenkovcih ob 17. uri in v Strukovcih ob y219. uri. Vse te občine so bile doslej radičevske. V prvih dveh delujeta naši novi organizaciji in duša našega gibanja je g. Korn hauser. V Strukovcih, rojstni občini prekmurskega evangelijskega pisatelja in prevajalca sv. pisma Kiizmiča, se je ob tej priliki osnovala nova organizacija. h kateri je pristopilo 35 članov. trgovec, ki si se s trudom boril vse življenje, greš lahko z deco po svetu. Najbolj ogorčuje trgovce, da tiste ri za ugled iu blagor obrtniškega stanu? Kdo le pozna sivolasega g. Rebeka iz Celja, ki je ie toliko storil za obrtni s,v i slan? Kdo ne pozna na-telnika Zveze gostilničarskib zadrug v Ljubljani ». Kavčiča, ki je neustrašeno v boju za obrtniške »raviee? Vse može na strokovni stanovski listi ,Mttnamo kot strokovne delavce. Obrtniška lista j* prava podoba obrtniškega stanu v Sloveniji, teti, ki jih danes hočejo združene obrtniške or-Opiraeije poslati v Zbornico, so rioseurli samo- stojnost obrtniškega odseka. Kandidatov na klerikalni listi pa nihče ne po zna. Kdo med njimi se je kedaj javno boril za svoj stan? Kaj naj takšni ljudje store v Zbornici? SLS kandidira večinoma ljudi, ki so dobri, da na kaplanov mig dvignejo roko. Poznamo g. Ogrina, ki vodi drago prezidavo poslopja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ako on pri tem zasluži, menda to ni zasluga za splošne obrtniške koristi. Gotovo tudi ni v korist obrtništva, da je ta prezidava tako silno draga. Zraven g. Ogrina je znani hudi strankar SLS g. Resinan iz Radovljice, potem g. Lebinger iz Litije in za njim cela vrsta samih hudih klerikalnih strankarjev. Žalostno izpričevalo za naprednjaštvo bivših samostojnežev, sedaj radičevcev, je, da igrajo vlogo 'laufpuršovs za SLS. Spričo takfii razmer je jasno, da obrtništvo v interesu svojega stanu ne sme iti s klerikalci. Ven s klerikalstvom in s klerikalsko politiko iz obrtnih zastopovl Klerikalni konsumi nam iz inozemstva uvažajo vsakovrstno blago, zlasti čevlje in obleko, da s tem uničijo domače čevljarje in krojače. Tudi se čuje, da nameravajo klerikalci zgraditi posebno tvornieo aa čevlje in obleko, da bi potem prodajali čevlje ceneje kakor gorenjski in žirovski čevljarji. V hudem boju so tudi trgovci, ki jin SLS is političnih ozirov snuje konsume, da jim vzame odjemalce. V trgovine pri farovžih pridejo po-irosfo runi sorodniki in sorodniee kaplanov, a IL o mehikanskih grozot vitostih, v Ameriki pa slovensko klerikalno časoi pisje piše včasih o razmerah v Jugoslaviji, da se ti ježijo lasje in se zastonj vprašuješ, odkod den biva ameriško «katoliško* časopisje take lažnivel informacije. Kaj je takšno početje v skladu z nauki Onegg ki nas uči poštenosti in resnicoljubnosti? Ali n verjamete v Njega, ker se ne bojite Njegovi kazni? Za akcijski komite: Ivan Rebek s. r. — Za Zvezo obrtnih društev za Slovenijo v Celju: Ivan Bizjak s. r. — Za Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani: Engelbert Franchetti s. r. — Za Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru: Franjo Bureš s. r. — Za Zvezo gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani: Fran Kavčič s. r. — Za Zvezo gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju: Drago Bernardi s. r. Po ukazih framazonske lože Vsem prijateljem in prijateljicam čitanja Znani ljudski pisatelj g. Anton Stražar pri pravlja svojo tretjo knjižico, ki bo izšla pod na slovom «Slike iz preljubega brdskega kraja*. 1 tej knjižici, ki bo opremljena z lepimi slikami i brdske okolice, bo več še nikjer objavljenih po vestic resne in šaljive vsebine. Začetna povestic« pod naslovom cRomarji in romarice na Limbarskl goriš, bo gotovo vsem ugajala. Opremljena bo a sliko Limbarske gore. Enako bodo vsi z veseljem čitali «Zgodbe iz šentvidskega okoliša*, ki so bil^ deloma že objavljene v «Domovini*. Ker bo cena tej knjižici izredno nizka, b« pač vsak prijatelj čitanja zlasti iz brdskega oko< liša gotovo naročil knjigo. Vse zgodbice, ki jih boste brali, so se v resnici dogodile na Brdu ali v okolici. G. Stražarju se je posrečilo dobiti od domačih starih očancet in mamk dosti zanimivih starih dogodkov, kater« bi bilo zares škoda pustiti v pozabnosti. Ljudski pisatelj g. Anton Stražar, ki je čita^ teljem in čitateljicam < Domovine* dobro znan, prosi, naj se interesenti za njegovo knjigo nemudoma javijo, da bo videl, ali jih bo dovolj za izdajo knjige. Brez oklevanja naj vzame vsakdo v roke dopisnico in sporoči na uredništvo 's koliko izvodov želi. Cena knjižici bo okrog 10 Din, V ^Domoljubu*, ki si na vso moč prizadeva, da bi poneumnil naše lahkoverno ljudstvo, čita-■o naslednje: «Vsi svobodomiselci po celem svetu so dobili od framazonske lože ukaz, naj krvava preganjanja katoliške vere v Mehiki kar naravnost utaje. Kaši slovenski ,Domovinarji' seveda ta frama-aonski ukaz bolj vestno izpolnjujejo kakor mehi-kanska vlada sama. Žerjavova ,Domovina' slika aeronsko preganjanje katoličanov samo kot upravičen boj države proti ,farški bisagi' in .politizirajoči duhovščini.. Pravimo, da ,Domovinarji' a posebno slastjo želijo krvoločnemu mehikanskemu Neronu (predsedniku Kalesu) veliko uspehov v preganjanju katoličanov... Niti mehikanska vlada sama se at dela tako nedoKno kakor jo slik"'o slovenski fcrezverski .Doroovii»»rii'.» In končno pove «Domoljub*, kako mehikan-ska vlada izvršuje državne postave: <Škofe meče v ječe, katoličane zapira celo po svinjakih med prašiče, redovnice daje v roko izpuščenim kaznjencem, ki jih onečaščajo, ter jih potem požene čez mejo, iz šol meče križ in verske podobe, na tisoče in tisoče otrok pušča brez pouka, zakaj samostanske šole so zaprte, državnih šol pa ni toliko, da bi mogle sprejeti vse otroke.* Priponi ni ti je treba, da je pod 14, Nepošt eni. Drama v 3 dejanjih. Girolamo Ro- vatta - Fed. Gradišnik. (10 oseb.) !15, P r o t e k c i j a. Veseloigra v 5 dejanjih. Branislav ! Nušič. (14 oseb.) P r i Hrastovi h. Drama v 3 dejanjih. Fr. Ks. ! Meško. (8 oseb.) '17. Ulica št. 15. Burka v 4 oddelkih. Češki spisal I Šamberg - Doksov. (15 oseb.) 118. S n e g u 1 č i c a in škratje. Pravljica v 9 sli-t kah. (7 oseb, 7 škratov, dvorjani, dvorjanke, l angeli.) )Jj>, Pot v pekel. Šaloigra v 3 dejanjih. Nemško i spisal N. N., poslovenil J. Potočnik. (14 oseb: Igra ie bolj mestna, težja.) 20. V e 1 i k a r e p a t i c a. Burka v 3 dejanjih. Fran j in M. Govekar. (12 oseb.) j21, D o 1 s k i župnik. Ljudska igra s petjem v 4 dejanjih. Anzengruber - dr. Albin Češarek. (14 oseb, ' družice, godec.) &2. Ptičji kralj. Otr 'ce igrica s petjem v 2 sli-sj kah. (6 oseb, otroci - . iaki, služabniki, šolarji, tri ? ptice, dečki in deklice.) (23. M i k I a v ž e v večer. Otroška igra. Dr. Ivan f Lah. (3 osebe, 2 angela, Miklavževo spremstvo.) 124. M1 a d ost. Ljubezenska drama v 3 dejanjih. Maks Halbe - A. Gradar. (6 oseb.) 25. Vražja žen^i,- Hrama v 5 dejanjih. Schon-* herr. (3 osebe oneriia. ena soba.) 136. V a t e n s k a 4 dejanjih. L. ffe .Ganghofer - M. . \l'>in Češarek. (17 j|)j oseb, kmetje, kmetic«., . ; ,-t.ic: vrši se v sedanjem času v Rumuniji: u&ijša igra, primerna za večje odre, težja scenerija.) Don Pietro Caruso. Drama v enem dejanju. Robert Bracco - Emil Kralj. (3 osebe, vrši se v Napolju v sedanjem času: igra kratka in lahka, ena navadna sobica.) V dolini. Drama v 3 dejanjih. Don Ang. Gvi-nera - R. Perušek. (12 oseb. preprosta scenerija, lahka igra.) Deseti brat. Ljudska igra v 3 dejanjih. Po Josipu Jurčiču - Fran Govekar. (22 oseb, kmetje, lovci, gonjači.) G o 1 g o t a. Drama v 3 dejanjih. Srgjan Tucič. (15 oseb, samo ena ženska, lepa igra.) JI. Tat. Drama v 3 dejanjih. (7 oseb. 2 ženski, scenerija težja.) jž. S o k o 1 c i gredo. Šala s petjem v enem dejanju. Dr. Ivan Lah. (6 oseb, 2 ženski, primerna za Silvestrovo.) Knez Sembcrijski. Igra v 10 prizorih. Bra-nislav Nušič. (8 oseb, 2 rnladi deklici, 2 dečka, jjl mladenič, kmetje, panduri, Tiirki.) Legij ona rji. Narodna igra v 4 dejanjih s ♦jem. Fran Govekar. (18 o. Burk.t v 4 slikati. Buchbinder-Kobat. (n •.<. • liški delavci.) 70. Ljubezen in morja valovL Zaloigra v 5 dejanjih. Grillparzer - Koblar. (8 oseb, služabniki, ribiči, ljudstvo.) 71. Narodni poslanec. Veseloigra v 3 dejanjih. Branislav Nušič. (17 oseb.) 72. T r n j u I č i c a. Pravljica s petjem v 5 slikah. (17 oseb.) 73. Dve Marički. Pravljiia. (7 oseb, družica, sirote, sluge.) 74. Zora, Dan in Noč. Komedija v 3 dejanjih. (2 osebi in glasovi.) 75. Smešne precijoze. Komedija v 1 dejanju. Mollfere - F. J. (13 oseb in več lakajev.) 76. T r i m a s k e. Drama v 1 dejanju. Charles Meere. (7 oseb.) 77. L i 1 i o m. Predmestna legenda v 7 slikah. Molner-Šest. (20 oseb.) 78. Misel. Drama v 6 slikah. L. Andrejev-Vidmar. (15 oseb.) 79. Izgubljene duše. Igra v 14 slikah. Lenor-mand. (10 oseb.) 80. U j e 11 ptiček. Šala v dveh prizorih. Dr. Ivan Lah. (5 oseb.) 81. M a r y š a. Drama v 5 dejanjih. Mrštik-Albreht. (25 oseb.) 82. Bobrov kožuh. Komedija v štirih dejanjih. Hauptman-Mazi. (12 oseb.) 83. Oče. Drama v 3 dejanjih. Jyrasek-Albreht. (12 oseb.) 84. Neznanka. Drama v 4 dejanjih. A. Risson. (15 oseb, porotniki itd.) 85. Otroška tragedija. Drama v 3 dejanjih. Karel SchSnherr. (3 osebe.) 86. Revček Andrejček. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih. K. Morre. (20 oseb.) 87. Kaj n. Drama v 4 dejanjih. F. R. Bevk. (9 oseb.) 88. Magdalena. Ljudska Igra v 3 dejanjih. L, Toma. (10 oset>.) 89. Mlinar in njegova hči. Zaloigra v 5 dejanjih. R. Raupach-Malavašič. (12 oseb.) 90. Trije tički. Burka v 2 dejanjih. J. Stoka. (7 oseb.) 91. Mefistov izum. Mladinska igra v 3 dejanjih z godbo in petjem. Jos. Ribičič. (5 oseb; na razpolago kostumi.) 92. Scampolo. Komedija v 3 dejanjih. Dario NlccodemL (8 oseb.) 93. Pogodba. Burka v 2 dejanjih. Dr. Česnik. (9 oseb.) 94. Če sta dva .. . Šala v 1 dejanju. F. Bel!y-Bratina. (7 oseb.) 95. Babilon. Burka v 5 dejanjih. (11 oseb.) 96. M u t a s t i m u z I k a n t. Burka v 1 dejanju. J. Štoka. (5 oseb.) 97. Priljudni komisar. Burka v 1 dejanju. (8 oseb.) ŽENSKI VESTNIK Gladke roke. Enostavno in ceneno sredstvo, da obdržiš roke gladke in prožne tudi po poljskem delu, je ponovno dalje časa trajajoče umivanje v deževnici, posebno če si deževnici primešala persila (na en liter eno kavno žličko). To učinkovitost še lahko povečaš, ako si po umivanju roke malo zmočiš z limonovim sokom. Ako te ugrizne mrčes, nalahno obriši ranjeno mesto s salmijakom. Ako rana oteče, napravi ob-kladek z razredčeno hladno oetovokislo glino. Mož hoče biti. Mali Jakec se je silno hudoval, če mu je kdo rekel, da je podoben svoji materi. Ko so ga s'pra-šali, zakaj ga to tako jezi, je odgovoril: «Jaz nočem biti podoben nobeni ženski.* Kritika. Slikar: «Vi, kritiki, veste vse bolje, UuS;u j* treba slikati, napraviti pa ne znate ničesar.* Kritik: «Ljubi gospod slikar. Vi tudi ne nesete jajc in vendar natančno poznate razliko trdo in mehko kuhanimi jajci...» Čudno. Gospodar: cTale mlada piščeta so bila i/ • aa v valilnem stroju.* Gospodična (iz mesta): cKako čudnug fa• -» ravno takšna kakor prava.. .» Naloga o ribah. Jožek (iz mesta): «Prosim Vas, gospod, ujemite mi kakšno ribo! Jaz moram pisati domač« nalogo o ribah, pa še nisem nikdar videl teh živali.* Nedeljski ribič: «Le potolaži se, jaz tudi ne.» POZOR, OBRTNIKI! Od strani Vaših poklicanih stanovskih organizacij, zadrug in vseh obrtniških zadružnih zvez pod imenom Stanovska lista obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti objavljena kandidatska lista za obrtniški odsek Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je edina stanovska lista združenih in stanovsko zavednih obrtnikov. Lista, ki jo napoveduje «Slovenec» pod lažnim imenom «združenih stanovskih list» in za katero se toliko potegujejo klerikalni listi ter njihova pomožna glasila, bo klerikalno-politična lista, ki jo sestavljajo politična stranka SLS in njene zaveznice, kakor je to napovedal dr. Korošec že na shodu v Domžalah. Obrtniki! Vaš ponos in Vaša lastna korist Vam velevata, da stojite vsi brez Izjeme na strani svojih lastnih organizacij, od katerih zavisi Vaša moč. Zavrnite samozavestno in odločno klerikalno - politične poizkuse, ki hočejo preslepiti stanovsko zavedne obrtnike ter jih spraviti ob strokovno zastopstvo! Strokovni volilni odbor. * Povest mora za enkrat izostati zaradi bolezni pisatelja g. Ivana Albrehta. Ko bo g. Albreht ozdravel, jo bo zopet nadaljeval. * Dopisnikom! Ker se tu in tam pripete primeri, da nas neznani dopisniki napačno obveščajo, bomo odslej vse dopise, ki ne bodo od naših starih znanih sotrudnikov, poslali najprej v pregled krajevni organizaciji, odnosno našemu stalnemu dopisniku v dotičnem kraju. * Svetozar Pri biče vid v Ljubljani. Na povratku iz Pariza v Beograd se je te dni vozil skozi Ljubljano g. Svetozar Pribičevič s svojo obiteljo. Na ljubljanskem kolodvoru so ga sprejeli njegovi ljubljanski prijatelji. G. Pribičevič bo ostal v Beogradu samo dva dni, nato pa bo nadaljeval svoja zborovanja v Bosni in Dalmaciji. * Rumunski novinarji v Sloveniji. Skupina ru-munskih novinarjev, ki je potovala po Jugoslaviji, je prispela tudi v Slovenijo, kjer so si najprej ogledali Bled. V Ljubljani so tuje goste sprejeli ljubljanski novinarji, ki so jim razkazali nekatere znamenitosti ljubljanskega mesta. Pod-direktor romunskega Presbiroja g. Zamlirescu je ob tej priliki izročil g. Stanku Virantu, predsedniku ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja v znak priznanja za udej-stvovanje na konferenci novinarske Male antante v Sinaji oficirski red romunske krone. Iz Ljubljane so rumunski novinarji odpotovali v Dalmacijo. * Shodi narodnega poslanca g. dr. Pivka se bodo vršili v nedeljo 29. t. m.: zjutraj v K o z j e m, popoldne na Bizeljskem, zvečer v Brežicah. Gospod poslanee ima določen program za ves čas počitnic za vse nedelje in praznike do 17. oktobra. Nadaljnje shode bomo še objavili. * Narodni poslanec dr. Pivko na Pristavi. S Pristave nam pišejo: V nedeljo 22. t. m. smo imeli tukaj shod, na katerem je govoril narodni poslanec g. dr. P i v k o. Udeležba je bila zelo povoljna. Zastopane so bile tri krajevne organizacije SDS. Udeleženci so bili iz petih občin, in sicer iz Sv. Petra na Medvedjem selu, Nezbiš, Sv. Eme, Roginske gorce in Zibike. Shodu je predsedoval okrožni tajnik g. Malgaj. G poslanec nam je v svojem dveurnem odkritosrčnem govoru razpravljal o naših gospodarskih in političnih zadevah ter nazadnje obljubil, da ostane svojim volilcem in izpreobrnjencem zvest poslanec. G. Plausteiner iz Št. Juriia se ie 35--^ '" ------- ' - zahvalil gospodu poslancu za njegovo neumorno delovanje in pozval vse zborovaice, naj vsi od-I dajo ob času novih volitev kroglice v njegovo skrinjico. Govoril je še g. Malgaj o potrebah tukajšnjih krajev in prosil gospoda poslanca, naj vztrajno deluje na tem, da se davki ne bodo neprestano višali, marveč se začeli že enkrat ni žati. Prosil ga je tudi, naj se zavzame za številne tukajšnje kraje, ki so bili po povodnjih in i dvakratni toči hud oprizadeti. Shod se je zaključil ob najboljšem razpoloženju. * Zlobna mistiiikacija o treh porokah. Iz Oslu-ševcev nam poročajo, da je zadnjič objavljena notica o treh porokah mistifikacija zlobnega človeka. Ker smo zabeležili doposlano notico v dobri veri, prosimo prizadete, da nam oproste. Kolikor smo mogli dognati, je zlobni mistifikator zlorabil tuj podpis. Spričo te mistifikacije bomo v prihodnje priobčevali iz Osluševcev le dopise od znanih nam oseb in preko tamošnje krajevne organizacije SDS. Obenem na zadevno prošnjo izjavljamo, da gg. Alojzij Lah in Martin Večerjevič nista z dotičnim dopisom v nikaki zvezi. * Splošno obiranje hmelja v Savinjski dolini se je pričelo v ponedeljek. Letošnji hmelj je sicer nekoliko lažji, toda je lepo zelene barve. Po nekaterih nasadih so kobule neenake. Nedvomno pa je kakovost boljša kakor se je pričakovalo spričo neprestanega deževja. Plačuje se novi hmelj do 75 Din za 1 kg. * Pokrajinska razstava ^Ljubljana v jcsenb, ki jo bo priredila uprava Ljubljanskega velesejma od 4. do 13. septembra 1926., bo zelo pestra in zanimiva. Obsegala bo špecijalne razstave kmetijstva, vrtnarstva, umetnosti, higijene, avtomobilov, radijskih aparatov in potrebščin ter industrijskih proizvodov. Dne 5. septembra bo obsežna razstava plemenskih konj, 8. in 9. septembra pa mednarodna razstava psov, kjer bo razstavljenih preko 700 najlepših živali. Kmetijska razstava bo med drugim obsegala tudi mlekarstvo in sirarstvo, pri čemer bo sodelovalo 26 mlekarn, oziroma sirarn iz Slovenije. Obratovala bo ves čas razstave tudi moderna mlekarna v polnem obsegu. Dalje bodo tu razstavljena buteljska vina, preko 40 različnih vrst iz vseh slovenskih vinorodnih goric; vina bodo občinstvu po kozarcih kot poskušnja na razpolago. Kmetijski stroji in orodje bodo zanimali gotovo vsakega našega gospodarja. Na razstavi bo prišlo do veljave tudi naše umetno vrtnarstvo. Vrtnarska razstava bo prvič prirejena v tako velikem obsegu. Nadvse zanimiva bo umetniška razstava, kjer bodo postavljena na ogled novejša dela skoro vseh slovenskih upodabljajočih umetnikov. Mnogo poučnega bo nudila higijenska razstava, ki bo za to priliko popolnoma preurejena in povečana. Avtomobilska razstava ima namen, interesentom nazorno predočiti najmodernejše tipe avtomobilov. Glede na vse večji pomen, ki ga zavzema radio v gospodarskem in kulturnem življenju današnjega časa, se bo priredila tudi radijska razstava, da se tako ugladi temu izumu pot v najširše kroge naroda. Radijski aparat je dobro došel prijatelj tako posamezniku kakor družbam v dolgih zimskih večerih. Na pokrajinski razstavi bodo tudi ..zastopane naša industrija, trgovina in obrt z vsemi predmeti, ki pridejo v poštev za jesensko in zimsko sezijo. V splošnem bo ta razstava nudila vsakemu posamezniku toliko zanimivega, poučnega in koristnega, da bi ne smelo biti nikogar, ki je ne bi posetil. Legitimacija, s katero je zvezan poljuben vstop v vse razstave in polovična vožnja na železnici, stane 30 Din in se nahaja že v prodaji pri vseh večjih denarnih zavodih, trgovinskih in tujskoprometnih ustanovah, pri žup-nih uradih in županstvih ter pri podružnicah Kmetijske družbe za Slovenijo. Enkratni ogled razstave stane 10 Din in se bodo vstopnice dobile pri vhodih na razstavo. * Kongres evangeličanov v Vrbasu. Te dni se je vršil letošnji kongres evangeličanov v naši državi. Kongresu je predsedoval Vilim Rod, odvetnik iz Kikinde. Glavna razprava je bila posvečena ureditvi evangelskega cerkvenega vprašanja v naši državi ter notranii organizaciji evan- Stran 9 -'■ " •■,--- -- ■ gelske cerkve. Na mesto pokojnega priora Gusta->' va Wagnerja je bil izvoljen za prvomestnika zagrebški pastor dr. Ilija Pop. Kongres se zaključi danes 27. t. m. i * Polovična vožnja za duhovnike. Po odredbi prometnega ministra imajo tudi duhovniki, ki dobivajo od države draginjske doklade, pravico! do polovične vožnje na državnih železnicah kakor i vsi ostali državni nameščenci. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl g. Jakob j Z a 1 a z n i k, odličen meščan in obrtnik ljubljan-, ski. Njegov pogreb, katerega se je udeležilo številno občinstvo, je pričal o splošnem spoštovanju^ ki ga je užival pokojnik med Ljubljančani. —s; V Dolenjem Logatcu je umrl g. Ivan SicherJ^ eden najuglednejših notranjskih mož. Pokojnik, je bil nad 30 let tajnik tamošnje Posojilnice, kil se je po njegovem prizadevanju dvignila do mo-1 gočnega zavoda. Svoječasno je bil več let župan; in tudi deželnozborski kandidat Narodnonapredne stranke. — Bodi jima ohranjen blag spomini * Smrtna nesreča. Pred kratkim se je peljal! Maks Krohne, posestnik v Rečici pri Loki, z vo-; zoni na travnik po krmo. Na vozu pri sebi je imel; 22 mesecev starega sinčka Karla. Naenkrat so se, v voz vprežene krave splašile, Krohne je skočili z voza, pri tem pa je padel otrok na tla, si zlomil j tilnik in čez nekaj minut umrl. * Huda toča. Pišejo nam: Dne 18. t. m. je na-! pravila toča veliko škodo v šmarskem okraju.: Kolikor nam je znano, je toča poškodovala zlasti; naslednje občine: Kostrivnica, Lemberg, Šmarje okolica, Šmarje trg, Zibika, Tinsko, del Roginske gorce, Sv. Štefan in Zusem. Opozarjamo gg. poslance na to nesrečo, posebno pa tiste od SLS, kil so tako pridno hodili pred zadnjimi skupščini skimi volitvami okrog nas in nas prosjačili glasove. Samostojna demokratska stranica je isi storila svojo dolžnost. * Velik požar v Kamnici pri Mariboru. Te cfc/i ponoči je nastal ogenj v gospodarskem poslopja g. Vogrinca, posestnika v Kamnici pri Mariboru« Na kraj nesreče so prihiteli sicer gasilci iz Maribora in Studencev, vendar poslopja ni bilo mo-i goče več rešiti. Pogorelo je vse letošnje seno,, poljsko orodje in gospodarski stroji. Poleg tega je postal žrtev požara tudi 201etni Jože Drofenik, ki je prišel prejšnji večer obiskat svojo sestro, ki je služila pri Vogrincu. Ogenj ga je zajel med j spanjem v podstrešju in ga ni bilo mogoče rešiti«: Šele davi so našli njegovo zgorelo truplo pod raz- j valinami. * Najdeno truplo ponesrečnega splavarja. Pi-t šejo nam: Truplo splavarja Ivana Žuntarja iz Rečice v Savinjski dolini, ki se je pred desetimi dnevi ponesrečil pri Zidanem mostu, so našli v Savi in pokopali minulo soboto na Kompolju pri Boštanju. * Najden utopljence. V Št. Petro pri Noveml mestu so potegnili iz Krke truplo približno 50 let starega neznanega moža. * Slovenee obstreljen v Trstu. Te dni so našli v Trstu Slovenca Martina tesjaka s prestreljeno nogo. V bolnici, kamor so ga prepeljali, je izpovedal, da se je pogovarjal s svojim dekletom. Nenadoma je počil strel in krogla ga je zadela v levo stegno. Kdo je strel oddal, ne ve. Sumi pas da ga je nekdo obstrelil iz ljubosumnosti. * Poskušen samomor. Te dni je skočila v Save! pri Zagrebu Marija Gorenjčeva, služkinja v kavarni < Zagreb* na Zrinjevcu, rodom Slovenka« Mlado samomorilko je opazil zasebni uradnik g. Heim, ki se je tam kopal. Uspelo mu je mladenko izvleči iz vode. Na policiji je Gorenjčevaj izjavila, da se je nedavno seznanila z nekim Iva-j nom, tramvajskim sprevodnikom, ki ji je obljubil) zakon in jo zapeljal. Kmalu nato je opazila, dal jo je njen ljubimec, ki je medtem izginil, vene* rično okužil. Iz sramote je zato hotela izvršitij samomor. * Žepni tat. Žeparji se kaj radi pojavljajo naj kolodvorih. Posestniku Martinu Jenku iz Toma-j čevega je na ljubljanskem glavnem kolodvor^ neznani žepar izmaknil iz žepa gotovino 250 Dim * Drzen vlom v poštni urad. Neznani vlomile] so vlomili nred dnevi v poštni urad - Št. Rimertu pri Mokronogu. Dvignili so poštno blagajno ter jo odnesli. Vlom je pravočasno zapazila poštarica Minka Matjašičeva, ki je v zgodnjih jutranjih urah zaslišala sumljiv šum v uradu. Vlomilci so sicer že odnesli iz poslopja blagajno, toda pokli-eani sosedje so jih zasledovali. Morali so blagajno vreči za vasjo na njivo, da so utekli. Blagajna je bila še neizropana. — Te dni ponoči pa je bil izvršen vlom v poštni urad v Vidmu. Neznani vlomilci so se v Videm pripeljali z avtomobilom. Splazili so se v urad in iz blagajne odnesli minimalen znesek okoli 600 Din v kovanem denarju. .Vlomici so najbrž računali, da bo imela pošta glede na sobotna izplačila večjo vsoto v blagajni. Toda načrt se jim je izjalovil V blagajni niso dobili niti toliko, kolikor so porabili za bencin. Razen poštne blagajne so oplenili tudi restavracijo na kolodvoru Krško-Videm za več steklenic likerja. * Roparski napad. Pred nekaj dnevi zvečer so popivali v hotelu pri «Kroni> dva moška in jdve ženski. Eden moških je imel pri sebi precej 'denarja. Ko je ponoči odšel proti Savinji, so ga napadli pri Glaziji najbrže njegovi pivski bratci: [ter mu pobrali gotovino v znesku 1000 Din in zlato verižico. Policija je družbo zaprla. Osumljen je zlasti neki Zupane, ki je šele pred kratkim odsedel neko kazen. * Zlatnike v terpentinovem milu «Zlatorog> so našli: Rozalija Škerles (Rinčetova graba pri Ljutomeru); Ela Toplikar (Ljubljana, Rimska cesta 9); Cecilija Kosirnik (Ljubljana, Spodnja Šiška); Cilka Babušek (Marija Snežna); Franja CrepinŠek (soproga policijskega nadzornika v jCelju); Kristina Centrih (Trbovlje); Klara Božič (Trbovlje II); Ivan Schuler (krojač, Legen pri Slovenjgradcu); Neža Tušek (Cetenarovan pri Javorjih), Marija Vajd (Rečica ob Savinji); Fran čiška Stern (Kisovec pri Zagorju ob Savi); Marija Jakupovič (Zagreb, Savska cesta 60 a); Jelka Be-denkovič (Karlovac); Joška Kos (Sarajevo, Igit-ipašina ulica 5); Danica Ivaniševid (Split, školske sestre); Milka Bedenikovič (Pregrada). * «B<-czalkohohia Produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip 10/7, pošlje vsakemu naročniku !«Domovine» zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! kov, izenačenje obrtnega zakona in zadostno državno skrb za primerno strokovno izobrazbo potom obrtnega šolstva iz popotnikove torbe D l,- BELEŽKE [ -+- Avtonomistična lajna. Zadnji «Domoljub>, |ki je po svojem starem običaju zopet privlekel za ušesa v svoje duhovite kolone celo vrsto stvari proti Pa ja sporoču tmu fantu, ne j mu pošle kako sliko. Pa fant mu ja udgovoru nazaj: c To sm jaz vedu, da ud Vašga fatagrafa ne bojo zanč slike, že taket kja devu; zato, kja fovš plato uutr ulagu jn k sm že dostkrat vidu negove slike, kso use čist zamurske. Jaz pa mam k sreč dvabre slike, ampak ne za Vas, jh hranm za spumin na ta Vaš Zvat pole jn na Vas ...» Kva sja putem mislu zvatapovsk fajmštr, mni znan. Al da tga prpričajna ja pa gutov pršu, da so Ide preči ud negove fare bi «zbrisan». Ja u resnic lep ja Zvat pole, al Ide gvar še vedn devajo soujmo fajmeštru frajvilig tvako. No, pa par mož ja že tud zde u Zvatm pol, kse jm naumn zdi, deb zaston deval. Tori, Zvatapovc, brez use zamere! Le tolk Vam rečem, da ja tvaka že zdavnej udpravljena. Če tga niste vedi, pas zde zapovntel _ Listnica uredništva Podzemelj. Dopis pride prihodnjič. Prav tako bomo objavili «Zaobljubo» najbrže že prihodnjič, gotovo pa potem v naslednji številki. 3z sasmmrn žitu ne morete kuhati kave. ____Dober in krepak okus dobite šele.ako upotrebite PraraFrancbov kavni prid Pijača s Pravim FrancKom Vas zamore sralno za dovoljevan K zrnati kavi na vsoti način spada Pravi Franck. ZA SMEH IN KRATEK ČAS V šoli. Učitelj je v šoli razlagal mladim glavicam, tako je pred več stoletji odkril Kolumb Ameriko. Učenci so ga poslušali in se čudili, a Jožek je vprašal: «Prosim odpuščanja,* se je izgovarjal sluga, «saj možaka ni mogoče pregnati.* «Če bi ti vedet,* je menil ravnatelj, «kaj do-tičnik želi, bi ga ne pustil nikdar več k meni.. .* «Ali smem vedeti za njegovo željo?* je ponižno poizvedoval sluga. cSeveda,* se je nasmehnil ravnatelj, - ori prosi za tvojo službo.* Od takrat je imel ravnatelj mir. Zvitoglavec. Gašper je bil obdolžen, da si je prilastil v tujem lovišču srnjaka. Da bi se izkopal iz zamotane zadeve, si je poiskat odvetnika. «Ako želite, da prevzamem zagovorništvo, mi ne smete lagati. Povejte mi torej, ali ste res krivi,* je zahteval odvetnik. •cRes, toda, gospod odvetnik, manjka mi de-narja, da bi vas takoj plačal,* je menil Gašper. cDobro je,* je zaključil odvetnik razgovor, «prinesite mi polovico srnjaka, in jaz vas bom zagovarjal!* Pred sodiščem je bil Gašper oproščen zaradi izjave odvetnika, ki je dejal: «Gospod sodnik, prisežem vam, da je ta mož dobil cd srnjaka ravno toliko kakor jaz..* Ni Šlo. Gospa Zvitopirčeva je imela staro mačko, katere bi se rada iznebila. Zato ji je privezala na vrat listek, v katerega je zavila 100 dinarjev z besedami: «Kdor najde, naj obdrži mačko in denar.* Čez nekaj dni se je vrnila mačka k svoji gospodinji z listkom, na katerem je bilo napisano: Mačke ne potrebujem, rabim pa denar. Prosim, pošljite še ICO dinarjev.. .* Križi in težave. Špela: «Z mojim možem so strašni križi.;-Katra: «Kaj pa mu je?* Špela: «Če mu ni dobro, pije žganje, in če pije žganje, mu zopet ni dobro.* Prisotnost duha. Kunigunda: «Ti preklemani dedec, kaj se ob štirih zjutraj prihaja domov? Ves čas doslej od skrbi nisem zatisnila očesa.* Tiburcij: Mož (začuden): «Kaj, ti tudi?* Različnost mišljenja. Tiburcij: «Rečem ti: človeštvo bo tako dolgo, nesrečno, dokler se bo prodajal alkohol.* m Evstahij: Vas j ujame v svojo mrežo.. .* > Večje zlo. ♦Ali je kaj neprijetnejšega kakor žena, ki zna^ kuhati, pa noče tega dela izvrševati?* je vprašali Svitloslav Svetloslava. ) «O, da,* je odgovoril Svetloslav, «še hujše je^ če se žena, ki ne zna kuhati, sili k temu opra-« vilu.. .* I M ALI OGLASI Zanesljiv knjigovodja išče pri kakršnemkoli podjetju nameščenja. — Pismen/ ne ponudbe se prosi pod >in, upravičujo do polovične vožnje nti osebnih iu hrzovlakih. Dobi *e v denarnih zavodih, kmetijskih in tujsko prometnih organizacijah itd. razstava v državi. Oglejte si 'o! REVMATIZ ,16 Zahvalna iz tava. Par čevljev pj lastni M dobi vsak deseti kupec pri nP'/fV' LJUBLJANA, Prešernova p U L Ali ulica št. 9, na dvorišču. Poleg tega pa kupite tu najboljšo obutev, izdelano ročno v lastni tovarni Javna zahvala. t Podpisani Andrej Kovač iz Cerkclj jpri Kranju se tem potem najiskreneje zahvaljujem jugoslovanski zavarovalni vanki »SLAVIJI" za njeno nadvse ku-tantno postopanje pri cenitvi moje po-jtarne škode, ki sem jo utrpel radi po-\£ara dne f*. avgusta 1920, ter jo v sled Heya vsestransko najtopleje priporočam. V Cerkljah, 21. avgusta 1920. Andrej Kovač. Gospodu dr. J. Rahle jevu Beogrud, Kosovska ulica 43. Naročil sem Vaše zdravilo za druge osebe, t. j prvo naročilo je bilo za človeka, ki se je vrnii bolan iz Amerike in je komaj mogel še hoditi, a rok niti gibati ni mogel. Mnogi zdravniki so ga * Ameriki pregledali, mnogo je, kakor pripoveduje, potrošil za zdravnike in zdravila, toda nič mu ni pomagalo. Ko je že toliko potrosil za zdravnike in zdravila, svetoval sem mu, naj poizkusi izdati še nekoliko sto dinarjev za Vaše zdravilo :dai lahko hoditi in gibati z rokama brez kakih bolečin, pa tudi dela lahko kakor najbolj zdrav človek. Drugo moje " naročilo je bilo za žensko, ki je že dolgo imela trganje, ki se pa zdaj tudi mnogo bolje počuti. Ostajam s hvaležnostjo in spoštovanjem Peter Jadrošič. Prem ud a (Dalmacija), 15. novembra 1924. Zdravilo „Radio-Balsamika° izdeluje, prodaja in razpošilja proti povzetju laboratorij„Radio-Balsamlka", Beograd, Kosovska 43, vs buie v Vaši roki se nahajajoče V vsak tisoči komad se vpreša en zlatnik po 10 frankov. Poskusite, kupite komad pristnega Zlatorog - terpentinovega mila in prepričajte se o njegovi neprekosljivi kakovosti! iDiče, U naj [lete pri pranju ti Vi zlatnik! KOLESA in vse potrebščine OSRAM žarnice EXCELLA šivalni stroji. kupite najbolje pri tvrdkl J. GOREČ a za konzorcij «Domovlne» Adolf Ribnlkar Ureluie FlUp Omladlč. Ljubljana, Dunajska cesta 1 v palači Ljubljanske kreditne banke in Gospo* svetska cesta 14 v hiši gostilne Novi svet. Za Narodno tiskarno Fran jezerieh