If nlm tot, 1 "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. (Utoni Paste*« Gunatitd. The largest Slorwiu Weekly i« the United Stote« of America. Wednesday Subscription rete: For ncmkcri y«sHy....|l,20 Foi mom mbUi.......$8.00 Fotmib Countri«t. ... $3 00 Telephone 1048 Naj to* j i slovenski t edaik ■ v Združenih drieveh. Izhaja vsako srede. Naročnina: OF THE GRAND CARNIOUAN HLOVENIAN CATHOLIC UNION i Ent« r ad as Second-Class Matter December 9, 1920.at the Port Offiee at Joliet, Illinois, Under the Act of August 24, 1912 2is dus.ee fete Ze silflisi...... $1.20 $2 .00 $3,00 NASLOV ' wdaglis io nprtTsiitrt Js: 1004 N. Chicago Street, Joliet, 111. Telefon: 1048 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR W SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 28. No. 28. JOLIET, ILL., 12. JULIJA (JULY) 1922. Loto Vni. — Volume VTIL Razne vesti. Hardingovi nasveti za poravnavo premogarske stavke. Washington, D. C. 10. julija. —Vsled poziva predsednika Hardinga, se je danes zbralo pri njem več zastopnikov operatorjev in unijski-h premoga r-jev. Prvi dan te važne konference je predsednik Harding navzočim objavil^ svoj načrt, kako bi bilo mogoče doseči medsebojni sporazum. Harding je stavku j očim pre-mogarjev svetoval, da naj se takoj vrnejo na delo in sicer po oni plačilni lestvici, kakoršna je bila letos, dne 1. aprila v veljavi, ko se je pričelo s stavko. Za to plačo naj bi delali do 10. avgusta; med tem ča-sem bo pa posebni arbitracijski odbor sestavil novo plačilno lestvico, veljavno za bodočnost. Prve tajne posvetovalne konference, vršeče se včeraj in minulo nedeljo, sta se udeležila tudi delavski tajnik Davis in trgovinski tajn. Hoover.Ta važna konferenca bo trajala še več dni; o natančnem poteku iste ne more danes še nihče so-difi: 1ref zastopniki prem ^garje v še niso izrazili svojega mnenja, je li odobravajo Hard-ingov načrt ali ne? Vlada ima v svoji posesti poročilo o splošnem položaju premogarske stavke kakor sledi: Na stavki je še okrog 600,-000 unijskih in okrog 90,000 neunijskih premcgarjevi Mi-nlili teden se je nakopalo samo 4 milijone ton mehkega premoga in 25,000 ton trdega. Ker se produkcija vedno manjša, preti deželi splošna nevarnost, da bo obojega premoga vsepovsod zmanjkalo. Antra-citnega (trdega) premoga dandanes ploh ni več aia trgu, mehkega pa le za nujno silo. Tudi razne železnice, čeravno imajo po zatrdilu še 10,000,000 ton premoga v rezervi, ne bodo zamq'le s to količino dolgo časa shajati. ' . Oblasti bodo zatvorile vse rudnike v Illinoisu. Springfield, 111. 8. julija. — Ker obratuje v bližini Peoria in v drugih krajih še nekaj rudnikov, in ker družbe teh rudarjev niso zavarovale proti nezgodam, bodo oblasti vse te rudnike zatvorile. Postava določa, da mora vsaka premogovna družba vse s-voje uslužbence ali rudarje zavarovati za slučaj poškodbe med delom; tega pa te družbe niso mogle vpoštevati, ker zavarovalne družbe nočejo stav-kokazov zavarovati. Zatvoritev teh premogovnikov bo v državi Illinois povzročilo spLošrta pomanjkanje pre moga, osobito še sedaj, ko se bliža doba mlačve. čičerin se zdravi na Tirolskem Ženeva, 7. julija. — Jurij Čičerin, ruski zunanji minister, ki je načeloval sovjetski delegaciji na konferenci v Genovi je nevarno zbolel. Zdravniki so mu svetovali, da naj se poda V nek sanatorij v Inomostu na Tirolskem. ČiČctina tare bolezen na živcih. K stavki prožnih delavcev na železnicah. Washington, D.C. 10. julija. — Danes se je generalni pravd nik Daugherty posvetoval s predsednikom Hardingom glede stavke prožnih delavcev na železnicah. Da bo mogoče vsled te stavke ohraniti red, ščititi življenje in lastnino in pospeševati poštni promet, bo vlada nastopila posebne varnostne korake in v »to svrho imenovala več pomožnih zveznih maršalov, osobito na osrednjem zapadu, kjer se vršijo nemiri. Rloomington, 111., 10. julija. — V svrho vzdrževanja reda je naše mesto zasedlo številno državnega vojaštva. Iz Sp-ringfielda in Peorije sta danes semkaj dospeli dve stotniji pehote; druge oddelke se pričakuje na večer. Vsled stavke prožnih delavcev so vse delavnice Chicago in Alton železnice za-tvorjene; na stavki je nad 2000 železničarjev. Vojaštvo je za-stražilo vse delavnice in Union postajo tako, da smejo stati stavkarji samo dva bloka oddaljeno od delavnic; vsaka oseba, ki hoče prestopiti fla železniške družbe, mora imeti posebno dovoljenje. Ko je danes semkaj dospelo zopet 300 vojakov, jih je v bližini kolodvora pričakovala številna množica stavkarjev, ter se jim rogala. Chicago, 111. 10. julija. — Generalna stavka prožnih delavcev na železnicah širom držav traja že deseti dan. Danes so parne piščalke po delavnicah zadnjič opomijale stavkarje, da naj se vrnejo na delo, v nasprotnem slučaju izgubijo vsi bivši železničarji gotove pravice do pokojnine in drugih predpravic; navzlic vsemu temu se pa stavkarji niso udali, ker ne odobravajo tako velikega znižanja plače. V več mestih širom držav je prišlo med stavkarji in stavko-kazi do resnega spopada; nemire je pa zadušilo vojaštvo, ki skrbi za red. Železniške družbe hočejo u-vesti "open shop" sistem; v-sled tega objavljajo po kapitalističnih listih laskave oglase za neunijske delavce; toda ti o-glasi nimajo dosti uspeh^. — Položaj glede stavke prožnih delavcev je torej še neispreme-njen in do danes sč nihče ne ve, kako bo ta stavka končana ? Posebna konvencija illinoiških premogarjey. Springfield, IU. 7. julija. — Včeraj se je vršila posebna tajna seja ekskutive illinoiških premoga rjev, kjer je bilo sklenjeno, da naj se v kratkem skliče izvan redno konvencijo v svrho poravnave Stavke pre- mogarjev, pod pogojem, da te .......... stavke ne bo mogoče v Wash- llekaj tisočakov ingtonu, D. 0. poravnati. Na nameravani konvenciji se bo skušalo doseči sprejem posebne lestvice za državo Illinois, kar bode .potem še unij-ski premogarji potom splošnega glasovanja določili. Boj proti slabi pijači. New York, N.Y. 7. julija. — Mestni zdravstveni svet je izdal danes odredbo, da "boot-legerji" lahko še izvršujejo svoj posel, toda ne smejo prodajati slabe in strupene pijače, ampak samo pristno, ali pruvo. V to svrho bodo oblasti priredile pogon na vse prodajalce slabih pijač. Včeraj je bil*neki Španec obsojen na 6 mesecev jefte, ker je prodajal ponarejeno visko Dfd imenom "White Horso Cellar Scoth Whisky", pa ta pijača je bila narejena samo iz barvane vode pomešane z iodi-nom% Paderewski na potu na Poljsko. San Francisco, Calif. 7. julija. — Sloveči virtuoz in bivši ministrski predsednik Poljske, Jan Ignac Paderewski je danes od tu odpotoval proti New Yorku, od koder se bo podal v svojo rojstno domovino, na Poljsko. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da bo Paderewski kandidiral za predsednika poljske re-imblike. 555 mark za $1.00. New York, N. Y. 7. julija.— Na tukajšnji borzi niso bile nemške marke še nikdar tako poceni kot danes, ko se jje k.vo-tirata 18 centov za 100 mark, ozir. Mark 555. za en dolar. Vzrok temu je pripisovati vedno večjo izdajo nemškega papirnatega denarja; Nemci so namreč samo tekom minulega tedna i-zdali za 11 miljard novih papirnatih bankovcev brez kakega pokritja. Lenin kmalu ozdravi. Moskva, 5> jul. — Lev Ka-meneff, predsednik moskovskih sovjetov, je izjavil, da se zdravje Nikolaja Lenina vsak dan zdatno boljša. > , Zvon "Svobode" na razstavi v Chicagu. Philadelphia, Pa. 7. julija. — Ker je chikaški župan naprosil naše mesto, da bi se na ta-mošnjo razstavo napredka (Pa-tgeant of Progress), vršečo se koncem tekočega meseca poslalo zgodovinski zvon Svobode, je tej-prošnji tukajšnji mestni svet včeraj ugodil. Vendar zahteva pri tem mesto popolno garancijo glede varnosti in zaščite tekom prevoza v Chicago in nazaj. Spal poleg mrliča dva me- • seca. Sheridan, Wyo. — Tukajšnje oblasti so našle v koči James Carroll-a, lastnika malega " homes,teada" truplo njegovega brata Mihaela, ki je umrl že pned dvema' mesecema. Truplo pokojnika je ležalo v postelji še živega brata Jamesa, kjer je navedenec ves čas poleg njega spal in stanoval v isti sobi. Na vprašanje, kdaj ravno in .kako je njegov brat umrl, ne more dati James Carroll nobenega pravega pojasnila, ker ni popolnoma pri zdravi pameti. Vojaške priprave Rusije? Praga,—Vojni Sovjetski ko-misarijat je naročil v inozemstvu 1,170,000 šrapnelov, 40,-000 granat in 20,000 bomb. Hrvatski politični Agitator aretiran. Nedavno je dospel iz Zagreba v Združene države zastopnik Hrvatske Sel jaške Republikanske (Radičeve) Stranke, Dr. Lujo Kežman, da bi med tukajšnjimi Hrvati agi,tiral za označeno, stranko. Njegov glavni namen je pa bil nabrati za svoj žep pod krinko patrijotizma. Pri tem pa ta novi osvoboditelj Hrvatske ni dosegel svojega namena, ker ga ,je ameriška oblast že. spravila na Varno, pod ključ. Ker je navedenec po nekaterih naselbinah prirejal politične shode in ruval proti Jugoslaviji so ga te dni tajni detektivi Združenih držav v Warren, Ohio aretirali. Dr. Kežman je sedaj obtožen radika-lizma in tudi nepostavnega prihoda v Ameriko, ker je prišel semkaj pod krivo pretvezo. Dr. Kežman je politični liar-lekin prve vrste in ni dosti prida. Ze na Ellis Islanda v New Yorku je imel ob prihodu z na-seljniško oblastjo sitnosti; sle-dnič so ga izpustili, ker je trdil d« je duhovnik. Kmalu zatem je pa začel s svojo politično propogando med tu živečimi Hrvati. Ko prestane svojo zasluženo kazen, ga bodo oblasti deport ira le. Slabi "abecedarji." Nedavno se je vršila med u-elenci 8. razreda ljudskih šol v osmih mestih države Indiana črk ovalna ali abecedna tekma. Učitelji so učencem narekovali 20 angleških besed, da naj jih po črkah izgovarjajo. Na veliko začudenje šolskih oblasti pa pretežna večina šolarjev teh besed ni pravilno črkova-la, tako da niso pri tem dosegli niti predpisanih 75 točk. Te težke? angleške besede so bile: acquire (pridobim), o-riginal (izvirno), disease (bolezen), annual (letno); association (družba), excellent (izvrsten), completely (popolnoma), disappoint Xrazočaran), attendance (prisotnost), familiar (navaden), extension (razseg),' inferior (slabši) merely (samo), necessary (potreben), merit (zasluga), cordial (srčen) probably (morebiti), sense (čut), organization (organizacija) in planned (nameravan). Pridigar postal policist. Fairmont, W. Va., 6. jul. — Rev. M. J. Pritchard, pridigar metodistovske-e^piskopalne cerkve, ki pa zdaj nima svojega mesta pri nobeni cerkvi, je sprejel službo pocestnega policista na svojo lastno prošnjo. Zdaj ga je videti vsak dan na glavnem mestnem križišču, da pazi na red prometa:. Takoj prvi dan je aretiral več kršilcev ki se niso ravnali po policijskih predpisih glede vožnje po mestu. Nemško-ruska pogodba. Berlin, 5. jul.—Rapallska pogodba med Nemčijo in Rusijo je .bila danes v parlamentu sprejeta z ogromno večino. Nobeden nasprotnik se ni upal govoriti prq^i pogodbi. Nesporazum na konferenci v / Haagu. Pariz, 10. julija.—Tukajšnji listi prinašajo zanimivo vest, da bodo francoski delegatje skoraj gotovo zapustili mednarodno konferenco v Haagu vsled nesporazuma z Rusi; tozadevno je ministrski predsednik Poincare že minulo soboto »francoske delegate obvestil. Haag, 10. julija.— Tukajšnja mednarodne konferenca v svrho rešitve ruskega vprašanja se je zadnje dni bližala najhujši krizi; vendar nevarnost še ni odstranjena, da ta konferenca ne bo razpuščena. Največ sitnosti povzrpča tr-dovratnost ruskih delegatov glede povračila zaplenjenega imetja inozemcev na Ruskem. ?Evropejci odločno zahtevajo, da mora Rusija vse zaplenjeno imetje vrniti, polqg tega pa še dovoliti več koncesij; dokler se tega ne doseže, ne bodo Evropejci več hodili na konferenčne seje. Angleški delegatje, tako tu-idi italijanski so še vedno mišljenja, da bo mogoče v tej zadevi doseči sporazum. Skupina pesimistov zatrjuje, da Rusom ni mnogo na tem ležeče, ali če konferenca razpade, ker delajo separatne dogovore z raznimi finančnimi strankami samo v svrho dobave kredita. • Boljševiki sploh ne marajo vrniti zaplenjenega imetja inozemcev na pravičen način, ampak ponujajo koncesije samo onim, ki imajo največ denarja. Z eno besedo,, na haaški konferenci se bije sedaj hud boj med komunizmom in kapitalizmom; prav malo je upanja, da se bo to pereče rusko vprašanje na povoljen način rešilo. Denarna panika na Nemškem. Washington, D.C. 7. julija, — Ameriški trgovinski ataše j poroča iz Berlina, da preti Nemčiji splošni finančni polom, ako istega ne bodo tuje države zabranile. Vsled minulega umora nemškega zunanjega ministra Dr. Rathenaua je nastala na Nemškem tudi huda politična kriza, ki lahko izpremeni tudi sedanji način nemške vlade. Po raznih mestih Nemčije so pričeli radikalci, oziroma mo-narhisti delati veliko propagando, da se bivšega kajzerja zopet postavi na prestol, kar pa Ebertova vlada skuša z vso silo zatreti. Nemčija ni bila po minuli svetovni vojni štt nikdar na tako kritičnem stališču kot ba.š sedaj. Senator Crow slabši. Uniontowii, Pa., 5. jul.—Zvezni senator W. E. Crow, ki je že dalj časa slabega zdravja, je te dni postal še veliko slabši, zato se je bati, da mu smrt ne prekine političnega življenja. Redka ženitna ponudba. Ženeva, Švica, 7. julija. — V-nekem listu v Inomostu na Tirolskem je bila te dni priobče-na zanimiva ženitna ponudba. Dve bivši avstrijski jmncen-zin, po rodu sestri 23 in 26 let stari, iščeta kakega bogatega Amerikanca za ženina. Prin-cezinji sta baje krasotici, toda siromašni. Ponudniki morajo navesti v-se svoje natančne podatke in reference. Prvi sestanek glede žen i t ve je mogoče že meseca avgusta. Op. stavca: Pozor naši slovenski pečlarji, ki imajo dosti $ pod palcem ! Iz "svobodne" Jugoslavije. Belgrad, Jugoslav.—Na temelju zakona za varstvo države je bilo aretiranih več sto oseb in izmed teli je bilo pet obešenih, sedem je bilo obsojenih na razne zaporne kazni od enega do 16 let. Kralj Aleksander je pomilostil Steitcha, 28-letne-ga soboslikarja, ki ga je hotel umoriti v juniju lanskega leta. William H. Taft se vrača domov. Liverpool, 8. jul.—Bivši predsednik Združenih držav Wm. H. Taft in sedanji vrhovni zvezni sodnik je danes s svojo ženo odpeljal proti New Yorku. LOKALNE VESTI. Rojak ponesfedil pri kopanju. 27 letni John Golič, stanujoč na 114 Meadow Ave. v Rockdale se je šel dne 2. t. m. kopat v Du Page, reko blizu Lima-cherjeve farme, kjer je z ma-sta večkrat c>lal v reko vratolomne skoke. Pri zadnjem skoku je priletel v preveč plitvo vodo in zadel ob neki kamen, da si je pri tem zlomil tilnik. Prepeljali so ga napol zavestnega v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je dne 7. t. m. zjutraj u-mrl. Pokojnik je služil več let v ameriški mornarici ter je bil poročen z hčerjo Fajnikove družine v Rockdale; zapušča vdovo, dva nedorasla otroka in tri brate. Franka, Andreja in Karola vsi iz Rockdale.— Naj v miru počiva! Slovenec rešen smrti pri kopanju. V letošnji kopalni sezoni bi se bila tekom štirih dni lahko-pripetila že druga nesreča, da bi postal kak Slovenec žrtev plavanja. Vsled hude vročine se je šel danes teden zvečer v mestno kopališče (Michigan Quarry) kopat 22 letni rojak John Zlogar, stanujoč na 707 X. Broadway. Med plavanjem ga je prijel krč, da se je večkrat pogreznil v vodo. Že zadnji trenotek je skočil za njim njegov prijatelj Rajmond Anderson in ga k sreči privlekel na plan, kjer so ga z drugimi v-red zopet spravili k življenju s pomočjo pullmotorja. fclogar je sedaj zopet do cela okreval. Himen. Danes dopoldne se je v cerkvi sv. Jožefa poročila gdč. Elizabeta Sekula, starejša hčerka znaue Sekulove družine na Indiana cesti, z g. Frankom Konda, ameriškim Slovencem, rodom iz Jolieta. Ker je bila gdč. Sekula več let marljiva cerkvena pevka, je pri sv. maši povodom njene poroke pel Pevski zbor cerkve sv. Jožefa. Iskrene čestitke no-voporočencema in mnogo sreče v novem stanu! m Iz urada tajnika dr. Vitezov d ro j Kasun, po dve leti traja-av. Jurija št. 3, Joliet, 111. j jajoči bolezni (jetiki). Star je Pretočeni mesec, je predsed- J HI okoli 37 let m doma iz Boni k imenovanega drultva, so-jsiljevca na Hrvatskem. Poko-brat Joseph Klepec, v "Glasi-1pali smo ga dne š. julija na po- lu'1 K. S, K. J. objavil, da se od sedaj liaprej ^eč za nobenega člana, (članico) ne bo zalagalo ali plačevalo asesinen-t< v iz društvene blagajne več kot tri mesece. Ker pa jaz razvidim, da to naznanilo nima velikega odmeva, zato še enkrat opozarjam vse tiste člane (ice), kateri društvu dolgujejo tri mesece ali še več, da naj do prihodnje 8€*je, to je do 13. avg. t. 1. za gotovo vsak svoj dolg plača, ker po tej seji bo vsakdo brez odlašanja suspendiran iz društva in Jedno-te, kateri ne bo tega storil. A-ko pa slučajno kateremu tega ni mogoče storiti, naj se zglasi pri kakemu izmed društvenih uradhikov, bodisi pismeno ali osebno, da se mu čas podaljša. Kdorkoli se ne bo po tem ravnal si bo sam kriv suspendaci-je. Sobratski pozdrav. Jožef Panian, tajnik. NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Jožefa št. 7. Pueblo, Colo, naznanjam, da naj vsak, komur je le mogoča plača svoj ases-ment na domu tajnika to še pred 16. julijem. Vzrok je ta, ker me za sejo dne 16. julija ne bo doma, ker bom moral odpotovati v Joliet na revizijo knjig. Torej, komur je mogoče plačati pred sejo, naj prinese ases. k meni na dom. Na dan seje bo pa ases. pobiral sobr. John Butkovicli. - " •- V prija#ip;^z!j^inilo tudi v-sem onim, ki #et nahajajo na potnih listih, da ako ne boste takoj dobili potnega lista, nekoliko potrpite. Končno pa še opozarjam vse one člane, ki so netočni v plačevanju, tla naj bodo bolj redni, ker čakalo se ne bo nikogar več. Kdor ne bo plačal, ta prestane biti član, kakor to Jednoti na pravila določajo. Vsak prizadet naj potem posledice sam sebi pripiše. S sobratskim pozdravom John Germ, tajnik. kopališču v Siharpsburghu. Naj v miru počiva! S sobratskim pozdravom John Skoff, tajnik. Iz urada dr. sv. Janeza Ev. St. 65, Milwaukee, Wis. Tem potom »naznanjam članom društva sv. Janeza Ev. št. 65, Milvaukee, Wis., da priredimo prvi poletnji* piknik na Kušljanovi farmi, dne 16. julija 1922, ako bode lepo vreme; če pa bode deževalo, potem se zdrav vrši piknik dne 30. julija. S tem uljudno vabimo vse sobra-te in sosestre, da se v obilnem številu tega izleta udeležijo; za dobro postrežbo bode skrbel odbor. Z bratskim pozdravom John Baboshek, tajnik. tela nesreča, da je takorekoč še le sedaj postal irtev minule, svetovne vcjjne. Ndhajal se je namreč v bitkah v ar-gonnekih gozdovih, kjer je prišel v dotiko s strupenimi plini; to ga je onesvetilo, da je na mestu obležal; še le drugi dan ga jet rešilno moštvo našlo in spravilo v bližnjo vojaško bolnišmioo. < (Ko je prišel 1. 1919 domov, ni bil več tisti veseli mladenič kakor prej, ampak le otožen in mračen, ker mu* je strupeni plin še vedno razjedal telo toliko časa, do-| kler ni zaspadel smrti dne 23. junija. Pogreb je bil nad vse veličasten; udeležili so se ga vojni keterani, člani društva Elks in K.C. ter nebroj občinstva. Slov. pevsko društvo " Prešeren" mu je zapelo v zadnji po-ganljive žalostinke: človek, telej," "Nad zvezda- aess POZOR! Vabilo na piknik, katerega priredi društvo sv. Alojzija št. 47. K.S.K.J., Chicago, 111. v nedeljo, dne 16, julija t. 1. na Summit, 111. Društvo uljudno -vabi 'vse cenj. občinstvo iz Chicaga in bližnjo okolice, da bi nasj>ose-tili na ta dan julija). Vzemite iz Chicaga Archer Ave. poulično karo do City Limits; od tam pa vsaka Joliet kara vozi do Summita, 111. Za dobro postrežbo in zabavo bo skrbel odbor. Svirala bo J. Veršajeva orkester godba. Torej na veselo svidenje dne iT), julija na našem pikniku! Društveni odbor. Društvo sv. Jurija št. 64 Etna, Pa. S tem naznanjam vsem članom našega društva, da bomo imeti društveni piknik na nedeljo, dne 16. julija t. 1. na Thomasovi farmi v Dorsen-vi 11 e, Pa. Vsled tega so vsi člani pro-m ni, da s • zbenjo v Hrv. Slov. Dum una 28 Bridge St. Etna, Pa. odkoder bo vozil motorni voz (.truck) vsako uro na piknikov prostor in sicer že od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne. Člani so prošenj da se tega piknika zanesljivo udeleže, kajti ta piknik bo edina prireditev v spomin 20 letnega obstanka našega društva. Dalje naznanjam, da je dne 1. julija umrl naš sobrat An- kna Francosko, kjer ga je dole- Novice iz Pueblo/Colo. Velika je naša slovenska naselbina v Pueblo, Colo., toda dokaj malo novega se pripeti tukaj; vzrok je menda še vedno isti, namreč: povoden j, katera je še lani tako kruto zadela tudi slovenski del tega mesta. Danes, po enoletnem delu, smo si komaj toliko opomogli, da si obrišemo pot s čela vsled trudapolnega .dela, katerega smo imeli. Voda je pustila dokaj znamenj in posledic, tako je tudi izpremenila našo naselbino. Tam, kjer so prej hiše stale in okrog njih lepi zeleni vrtovi, tam je sedaj vse pusto, polno peska in kamenja. ' Ljudje, ki so prej tu živeli,-so se porazgubili po celem mestu, tako da danes Slovenci stanujejo po vseh delih Puebla. Da se« strašna po voden j zopet ne pojavi, se bo pričelo na jesen z velikanskimdelom proti povodnji. Na razpolago so dosedaj že trije načrti in sicer: ali razširiti reko, ali napraviti velikanski jea, ki bi v slučaju povodnji zadržal vodo nazaj, ali pa premakniti reko, da bo ob Iliri bu tekla. Zadnji načrt je najboljši, toda najbolj drag, kajti premakniti bi se moralo vse železniške naprave, veliki del mesta; med to bi spadala "tudi slovenska naselbina v Grove. Ta ogromni načrt je izpeljiv, toda to delo bi veljalo okrog šest milijonov dolarjev; v prvi vrsti je odvisen od železniških elružb. Naša cerkev Marije Poma gaj je imela svoj prvi letni piknik dne 2. julija, ki je bil kaj dobro obiskali; kakor se čtfje, je čistega dobička okrog $1000.— Hvale vreden je ves pripravljalni, ali veselični odbor, ki je pri .tej prireditvi ta ko složno deloval. Naše društvo sv. Jožefa št. 7, K.S.K.J. je v kratkem času izgubilo dva člana in sicer: br. Frank Ložarja, star 58 let, rodom iz fare Ribnica na Kranjske m. Pokojnik zapušča tri brate: John, Anton in A-lojz-a, ter eno sestro na Ely, Minn, po imenu Frančiška Skala. Ker ne vem za naslov bratov pokojnika, naj se ta, ali drugi pri meni pismeno zglasi. Nadalje smo izgubili tudi člana John Adamiča ki zapušča žono in deset otrok. Dne 27. junija smo izročili materi zemlji mladega Jakob Blatnika. Zares, žalosten slučaj! Človek bi lahko napisal celo povest, kako tragična usoda je bila temu vrlemu mladeniču namenjena. Vesel, ter navdušen je odhajal naš Jakob leta 1917 z drugimi fanti na bojno polje mi", "Jamica tiha" in "Bla- gor mu! "Nobeno oko ni 6-stalO suho ob odprtem grobu, kjer so imeli vojni veterani svoje obrede. In ko je naš pevski zbor zapel v srce flega-jočo liagrobnico ''Jamica tiha", razšli smo se, ne da bi se pozdravili in poslovili; pač nas (jo vse navdajala ena in ista misel, da vsem pride enkrat poslednja ura: Danes meni, jutri tebi. Dne 29. junija je tudi nana-gloma umrla rojakinja Angela Čos; rcvica je bolehala na srčni hibi, kateri je tudi pod-' legla; pogreb so je vršil dne 1. julija. — Vaem prizadetim družinam izrekam svoje gldboko sožalje. John Gerta, 817 East 0 St. UBOGI STAVKARJI, V ZA-PADNI VIRGINIJI! (Izvirno poročilo.) Thomas, W. Va., 2. juli4 V ja 1922. - V". " Tukaj v Zapadni Virgimji stavkamo premogarji že 5 mesecev. Dne 1. februarja so v-se rove zaprli, in 16 feb. iste zopet odprli, da bi šli delat za polovico manjšo plačo; nato smo prav vsi zaštrajkali. £>uperintenddnU so bili čisto prepričani, da jih bomo vsi prosili za delo; pa so se zelo zmotili! Mislili so ti premogovni baroni: "Ker so premogarji tako ubogi, bo zmaga na naši strani! Saj brez živeža ne morejo živeti." Pa je bilo ree. Že prvi teden so se nekateri oglasili, da nimajo več živeža; to število se je vsak teden večalo. Pa smo imeli pri vsaki lokalni u-niji nekaj denarja, da so nakupili makaronov, moke in fižola, kar se razdeli tako da v-> sakdo nekaj dobi; to pa samo tisti, ki so najbolj revni; med temi je tudi nekaj Slovencev, ki nimajo nič. Poleg tega so tudi trgovci iti farmarji priskočili stavkar-jem na pomoč, ,tako da dane« stojimo še vsi neomajani in trdni kot skala. < Kompanija je zvita,- Na v-sak način nas misli uničiti. Že 19. febr. je najela nekaj ske-bov (sdavkokazov) in začelal delati, in vsaki dan le več. Potem smo začeli mi braniti. V-,sako jutro smo šli ven naoprez: možje, žene in otroci sploh v-se, kar je moglo. Skebe smo lepo prosili, da naj pustijo, delo in naj nam ne delajo škode; to je dosti pomagalo. Potem je bil mir dosedaj. Zdaj je pa kompanija zopet atvorila en rov, kjer so delali otroci, zamorci nekaj domačinov in vse, kar so mogli dobiti, .celo učitelje. Slovenca sta bila med temi skebi samo dva v našo veliko sramoto. Zatem se je začelo zopet pogajanje za delo; kompanija nam je pa na to naravnost pre- bil mir, potem pa ne več. Dne !27. junija popoldne je kompanija poklicala 14 stav-karjev skupaj, katere je sam župan obsodil na deset dol. kazni, ali pa v zapor, zato ker so šli po trije in štirje skupaj na cesti. Ker niso ti obsojenci hoteli plačati denarne kazni, so šli rajši v zapor. Drugo jutro, dne 28. junija jih je šlo zopet nekaj na izpre-hod po cesti, po dva in dva skupaj; bili so možje, žene iii tudi nekaj otrok vmes, tako da jih je bila že lepa skupina. Jaz sem se nazaj (domov) vrnil. Ravno isto jutro je kompanija že dobila nekaj vojakov in domačih lenuhov. Samo samokres v roke, pa si vojak. — Potem so vse zaprli v nek, z žico ograjeni prostor in preiskali; pa ifiso dobili pri njih niti najmanjšega ^>rožja; niti nor ža ne. Saj, se naši stavkarji niso šli tepst, ampak pohajali so samo tam po .cesti. / Vse drugače so pa vqjaki in najeti biriči oboroženi, kot v yojni, od nog do glave. . Kar na prsih nosi je* strojne puške v rokah pa bombe. Samo to so ti lumpje čakali, da bi kedo iz-Ujed stavkarjev kaj nereda naredil, pa bi pokalo iz pušk, kot lja Francoskem. Tako je pa sprva poteklo vse mirno. Ob pol 11. uri so jih gnali doli na železniško postajo, kjer je (stal nek majhen in že star tovorni vagon (kara). V ta vagon so jih napodili kakoq živino, vse, kar jo moglo notri; vseh je bilo v dnem vozu nad 80 moških, kar po trije so bili določeni na 1 klop (sedež); žet*} in otroke so spravili v drugi voz/ Nato je pridrdral vlak iz Cumberland«; nakar so š težko silo priklopili ono karo s štra,jkarji .zraven katere so militi odvesti v zapor v Pa-stfK*. Pa že 1 miljo nazaj gor rtfl trenilricksa, ali 9 milj od Thomasa sfe jo zadnja kara odpela od vlaka in padla doli po strmini; k sreči se je pri tem kara prelomila, tako da je streha, ko je padla na tla, obstala na mestu in oni ki so padli dol na "top" se niso posebno poškodovali; v drugič pa, ko se je kara še enkrat pre vrgla, so dobili eni težke prtskodbe. En Slovenec, Tom. Komac je fiil precej na mestu mrtev; rojak Frank Udovič ima pa zlomljeno roko in nogo. Izmed drugih Slovencev, (nekaj nad 20,) niso bili posebno ranjeni; večinoma vsi so že doma, le 3 so še v bolnišnici. Nekaj je pa vsak dobil od te vožnje, če drugega ne, se je hudo prestrašil in opraskal. Lahko ranjen je tudi Mike Valentiučič in že doma. Ko smo zvedeli za to nesrečo, Nuio šli takoj gledat; samo na cilj nas jo malo prišlo; žene so se vse prej domov vrnile, ker je bilo predaleč, devet milj hoda. Ko sem dospel na lice mešta, so že vse odpeljali, v bolnišnico, ene pa v zapor! f! Ona kara se ie vsa zlomila v same kose; tu in tam si še videl kako pozabljeno kapo, ali jopico. Jaz -sem »prva mislil, da mora biti dosti mrtvih in ranjenih; pa k sreči ni bilo tako. Včeraj, dne 1. julija je bil pogreb za ponesrečenim Thomas Jvomac-em. Ta rojak je bil star 37 let, in poročen; zapušča ženo in dva otroka; doma je bil blizu Kobarida na Primorskem. Pogreb jo bil civilen. Takega sijajnega pogreba še nisem videl tukaj. Vojakov nimamo sedaj nič več tukaj, ker so šli vsi proč. — Jaz ne mislim več tu v Vir-giniji ostati, kjer je slabše kot v Turčiji. Vedno pišejo in goVorijo, , kako imenitno ? ! smo prej tu zaslužili, ko so m r i deset c.) od tone. Zdaj se vidi kdo ima največ profita! To poročam v naglici in resno svarim vsakega Slovenca, da naj ne hodi za delom semkaj v W. Va. .Tu smo rudarji dandanes največji, reveži, ker se še ž živino lepše in boljše poetopa kot z nami. — Pa pravijo da živimo v kulturni in svobodni Amjer se vrši premogarska stavka, da nam bolj pogosto in obširno poročajo kaj novic o stavki. Isto Velja tudi za stavko prožnih delavcev na železnicah. Poročajte nam torej o tftavki in delavskih razmerah žirom držav,.kar (brezdvomno čitatelje zelo zanima. ZA RESNICO. Osemnajst obrambnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubl jani govoril dr. Mihael Opeka stolni kanonik Iz zbirke: "Za resnico" v Ljubljani 1921 Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman. Njegovi ga niso sprejeli... O Kristusu pravi sv. Janez v 1. poglavju: V svojo lastnino je prišel in njegovi ga niso sprejeli. (Jan. 1, 11.) Ta beseda je vredna premišljevanja. Kako je to da Judje, izvoljeno ljudstvo božje lastnina Kristusova, rojaki njegovi, za katere je pred vsem prišel na svet — kako jo to, da ga o-ni niso sprejeli, ne pripoznali za svojega Učenika in Odrešeni ka, da niso verovali vanj! Kaj niso bili oni tisti, katere je Bog posebno pripravljal na prihod Olrešenikov! Ali niso bili tisti, ki so imeli obljube in prerokbe o njem? Kako natančno jim je bil Odrešenik napovedan po prerokih! Vse jim je bilo oznanjeno: kdaj bo prišel in kje se bo rodil; da bo Betlehem njegovo rojstno mesto; da bo prišel, ko bo še tempelj stal, ko bo pa kraljeva oblast vzeta od Juda, ko se bodo bližali koncu sedemdeseti letni tedni; da bo rojen iz Device; da se bo ob njegovem rojstvu prikazala čudežna zvezda; da ga bodo kralji tujih dežel molili; da bodo mnogi otroci zaradi njega pomorjeni; da bo bežal v Egipt. — Še jasneje, če je mogoče, so preroki napovedovali poznejše zgodbe Odrešeni kove: da bo čudeže delal; da bo trpel in umrl; da bo od mrtvih vstal in v nebesa šel; da bo ustanovil sv. Cerkev, ki nikdar ne bo prenehala. Vse to se je na Jezusu Kristusu do pičice izpolnilo. In vendar glej: Izraelsko ljudstvo je Kristusa zavrglo! j Nolu-mus liunč regnare super nos! je bolj nekaka ceremonijalna svojeglavnosta, ki se je trdo držala zunanjosti in jih pretiravala, duha postave pa ji ni bilo mar. Bila je tudi hinavska, pod katero so skrivali farizeji svoje grehe — brezmejni napuh, sovraštvo do vseh, ki ni£o držali ž njim, častila-komnost in dobičkaželjnost. — Iz farizejev so izhajali pismouki in učeniki postave, ki so se pa zopet cepili na več strank. Bili so, žal, vodniki ljudstva, toda taki, kakor jih je označil Kristus: Slepci so in slepce vodijo. (Mat. 15, 14.) — Farizeji so torej Kristusa sovražili. Zakaj! Zato pač, ker je« javno bičal njihovo licemerstvo, hinavščino in notranjo gnilobo. Sovražili so ga tem bolj, čim bolj se je od njihoVe slabo prikrivane podlosti in hudobije odražal njegov najčistejši in- najsvetejši . značaj: 'brezmadežna idealnost njegovega življenja in vzvišena lepota njegovega Mojzesova pri njih izgubila svojo prvotno moč in veljavo. Se so se držali zunanjih obredov in predpisov postave, a zanemarili so notranjega duha. Čisto po farizejsko. Razen tega pa je bila moralnost v ožjem pomenu besede med Judi globoko padla. Zakaj če je svetost zakona pri narodih najbližji vir in merilo za njihovo nravnost, je morala biti pač zelo velika nenravnost judovskega ljudstva, pri katerem je -zakonska vez tako odje-njala, da so bile ločitve zakonov zaradi najmanjših vzrokov nekaj navadnega. Tako daleč je bila dosipela pokvarjenost med izvoljenim ljudstvom božjim, da je zapisal zgodovinar Josephus Flavius o njem ,te-le besede*: Jaz mislim, da če ne bi bili prišli Rimljani nad ta (zločinski rod, da bi ga bil potres požrl ali potop pokončal ali blisk Sodome požgal; zakaj; ta rod je bil brezbožnej-ši, ki sio bili na podoben način strmoglavi jeni. Glejte, ob kratkem vzrok, zakaj so Judje zavrgli Kristusa Odrešenika: Hudobni farizeji so šuntali proti njemu; ljudstvo ni videlo v njem, kar je želelo — posvetnega kralja; trpeč, nalaga na rame križ; ketr se ne rodi v visoki palači, marveč v revnem hlevcu; ker ne hodi po svetu v spremstvu Velikašev in mogotcev, marveč v spremstvu revnih apostol ov-ribičeiv, ker umira na križu med razbojniki____ zato kliče svet: Nolumus hunc Tegnare super nos! — Nočemo, da bi ta vladal nad nami!.... In vprašamo se, moji častiti poslušavci: Ali ne prihaja tudi ta klic modernega sveta — kakor nekoč -judovski — od strasti, od pokvarjenosti, od izprijcinosrti človeških src! Ni treba mnogo gledati po svetu današnje dni, da vidimo, ko-ko blatne so ceste, in kako se kvdirajo noge popotnikov! 0 — nič se ne motimo: Kjer kraljuje postava greha, tam ni Kristusa!____ Kjer je^pohot- nost med mladino, surova po-jzjefcjVost/ med moškem, brez-stidnost med ženskim rodom, razuzdanost med prostimi, nezvestoba med zakonskimi; kjer je vsa ostrina očesa obrnjema na časne dobičke; kjer vsaka žilica drhti za uživanjem življenja, tam ni Kristusa! Tam so pač duše, odkupljene s krvjo Sina božjega, odrešene, iaznamovanti v sv. krstu — njegova lastnina, njegovo lju- nauka. Zato so ga škodoželjno zalezovali in opazovali; za- 'iJezus k poganskih Narodom J ' * N « ®_______. ___i.__I _ - - i A I . ^ <-.4 mati I A to so njegovtefbesede .napak tolmačili, njegova dela sumničili; zato so z obrekovanjem in ljudstvo je bilo nravno izprijeno--------jdstvo — a njegovi njega več Zavržen od Judov pa je šel ne poznajo: V svojo lastnino je prišel in njegovi ga niso in si je v teku stoletij storil le te svoje lastnino, po besedah, ki jih je dejal Judom: Vze»- šuntali ljudstvo proti' njemu, to bo od vas božje kraljestvo in Kristus je bil napoti njihovim strastem: njihovi lakomnosti in slavohlepnosti, njihovemu napuhu in hinavščini; bil je njihova slaba vest: zato so mu morali vzeti pri ljudstvu u-gled; zato so ga morali pripraviti ob vso veljavo; zato so ga morali spraviti s sveta. — Toda, kako da se je ljudstvo bo dano ljudstvu, katero bo dalo njegov sad. * (Mat. 21, 43..) Toda glej, ali se ni dogodilo, da so tudi v tej novi njegovi lastnini premnogi Kristusa zavrgli! Ali ni pre-bridka resnica, da tudi v požene jših stoletjih krščanstvu pridobljena ljudstva dandanes Kristusa takorekoč več ne spo- vdajalo farizejskim intrigam! znajo za svojega Odrešenika, Kako da je šlo s farizeji in pis- za svojega Boga! Ali ni mo- — Nočemo, da bi ta vladal nad .marji zoper Kristusa! — Ju- demo človeštvo odpadlo od nami! (Luk. 19, 14.) Proč ž njim! Proč 2 njim! Križaj ga!.... (Jan. 19,15.) Pre-čndna stvar! Kako se je moglo to -zgoditi! Kako je moglo priti, da je luč, ki je vzšla nad Betlehemom, luč, ki je niasvetlila poganske narode po vesoljni zemlji — fla je ta luč pustila v ,temi izraelsko ljudstvo, tako da še danes čaka drugega Odrcišenika, nego je Kristus Jezus ? Premislimo to: nemara bo v tem premišljevanju koristnega zrna za nas! * Velik del krivde, da je judovsko ljudstvo zavrglo Kristusa, je pripisovati farizejem. Farizeji so se razvili iz srede tistih Judov, ki so se bili vrnili iz babilonske sužnosti, polni vneme za Mojzesovo postavo. Ime farizeji, t. j. ločeni, so si pridelili začetkoma bržkone zato, ker niso hoteli imeti ni-kakega stika s poganstvom; pozneje pa je lahko pomenilo to ime tudi ločitev od navadnega verskega naziranja Judov in nekako prevzetnjaško vzvišenost nad le-temi, v tem smislu, kakor je hvalil Boga tisti farizej pri sv. Luku, rekoč: Bog, .zahvalim te, da nis€*m tak kakor drugi ljudje. (Luk. 18, 12») — Če izvzamemo za izpolnjevanje Mojzesove postave, farizeji niso bili zastopniki pravovernih Judov. Zakaj Mojzesovo postavo so razglasili velikokrat, napačno, ne samo proti njenemu duhu, marveč tudi proti črki. Odtod očitek Kristusov pri sv Žal, da! In v- videlo tistega kralja, ki ga jejzroki. pričakovalo. Pritisk rimskih kot nekoč pri izraelskem ljud dovsko ljudstvo v Kristusu ni- Kristusa f —so skoroda ravno tisti oblasti na Jude, judovski narodni ponos in tudi napačno razlaganje prerokov po farize stvu! i Tu vstrajajo med modernim človeštvom zoper Kristusa jih — vse to je namreč povzro- 'razni farizeji, pismarji in uče-čilo, da si Judje niso predstav- niki —: modrijani, . filozofi, ljali Mesija kot odrešenika od znanstveniki, literati, umetni- greha, marveč vsebol j kot ino-.ki----Hi umno vstajajo zoper gočnega kralja zemlje, lu bo božanstvo Kristusovo, zoper stri obsovraženi rimski jarem,'iCerkev, zoper krščansko vero, ki bo naredil Jeruzalem za 'dogme in moralo. Če jim ho-kraljico in Jude za prvi narod čete verjeti, jim je vsem na sr-sveta. S to milostjo je bilo ?cu le sreča in dobrobit človešt- vse izraelsko ljudstvo tako prekvašeno, da so je bile polne cele .tiste dobre duše, ki so se sicer oklenile Kristusa. Tako je nekega dne prišla k Jezusu žena, mati Cebedejevih sinov, s prošnjo, da bi njena lju- va, le njega napredek — gmotni in moralni____Hinavci! V resnici pa delajo nekateri iz dobičkarije. Tako nam je Dumas mlajši izdal, da je n. pr. Reman dobil za svojo brezbožno knjigo o Jezusu od židov- bljenca, Jakoba in Janeza, sp-|skega Rotschilda milijon fran- rejel v najvišje službe v svojem kraljestvu: Reci, da bosta sedela ta moja sinova, e-den na tvoji desnici, eden na tvoji levici v tvojem kraljestvu. .(Mat. 20, 21.) Tolika je bila ta predstava prevzela vse duhove, da se je celo apostoli niso mogli popolnoma otresti — noter do tja, ko je Sv. Duh prišel nadnje in jih je docela razsvetil in poučil o božjem kraljestvu na zemlji* Po- kov. In koliko drugih pamf-letov se spiše samo za denar! Drugi farizeji pa delajo iz objestnosti in napuha, govoreč kakor odpadli angeli: Non serviam! — Ne bom ti služil' Se drugi iz hude vesti: taje Kristusa Odrešenika, ker bi se radi iznebili Kristusa Sodnika svojih strasti in pregreh____ Taje, klevetajo, kolnejo, šun-tajo ljudstvo zoper Kristusa, njegov nauk, njegovo Cerkev: prej pa so še v nebo idočega Stran! stranstran! Križajte! Kristusa naivno izpraševali: Gospod, ali boš v tem času postavil spet izraelsko kraljestvo! (Dej. ap. I. 6.) t. j. po-jča Kristusa, zato ker Kristus zemeljsko kraljestvo Dav5do- ni od tega sveta, ker hoče biti vo, In ljudstvo! Ah, zaslepljeno ljudstvo naše dobe posluša nauke farizejev in zapuš- ! v izraelsko samovlado! Tako so se tedaj zdeli Judje za svoje mesijanske upe v Kristu- samo kralj naših duš: naših misli in želja, naših koprnenj, teženj,, dejanj----kralj milosti, kralj nevidnih, nadnaravnih dobrot----O — če bi Kri- su prevarani, in izbruhi farize-Matevžu: Zapoved božjo ste v ' jev proti Kristusu so našli od- nič storili zavoljo svojega iz-meva v ljudstvu. — Istus sipal po sveftu zlato in ročila, t. j. zaradi izročila, ki | To pa tem lažje, ker je bil če fbi trožil miljfcjone ni od' Boga, marveč od vas! po pričevanju zgodovine vef-|----če bi ponujal visoke služ- _______________ ________ (Mat. 15, 6.) U- Pravoverni lik del judovskega ljudstva ob be, slavo sveta----če bi vabil |rodelna, ali podporna (brats- tudi zato'niso bili, ker so ne-J Kristusovem času moralično k užitkom in nasladam življe-jka) društva, ki so ustanovijo- sprejeli ! — * 4 Toda kaj pa bo. brez Kristusa? Judovsko ljudstvo je drlo brez njega v strašno pogubo. ... Ali sc mi nič ne bojimo! Kaj imamo upati brez Odrešenika! Eden najlepših prizorov toed Kijistusom in njegovimi apostoli se mi zdi tisti, ki ga je zapisal sv. Janez na koncu 6. poglavja v svojem »clvangelju. Kristus jje bil pred zbrano množico obljubil svoje meso v jed in svojo kri v pijačo našim dušam. Množica je zmajevala z? glavami, dvomila, se razhajala od njega. Tudi veliko njegovih učencev je) odstopilo in niso več hodili i njim, pravi e-vangelist. (Jan. 6, 67.) In tedaj se je obrnil Jezus k dvanajsterim in jih je vprašal: A-li hočete tudi vi proč iti ! In Simon Peter mu je odgovoril: Gospod, h komu pojdemo!... (Jan. 6, 67—68.) Ah zares, Gospod, h komu po.jdemo, ko smo tebe zavrgli! Nikamor, nikamor nimamo iti — ne po srečo življenja, ne po blaženo neumrljivost! Zato pa: Nazaj h Kristusu vsi, ki smo njegova lastnina! Nazaj k njegovemu nauku, k njegovim zapovedim, k resničnemu krščanskemu življenju! Proč od farizejev, od lažnjivih pis-marjev in učenikov, ki ščuje-jo, rujejb zoper Kristusa! Proč s samo posvetnostjo, ki vlečei stran od Kristusa! Proč s pokvarjenostjo srca, ki ne trpi Kristusa! — Gorje njim, ki so njegovi in ga več ne poznajo! Tistim pa, kateri ga sprejemajo medse, v svoja srca, v svoje hišet, v svoje družine — quotquot autem receperunt e-um — tistim, ki vanj verujejo, upajo, ki ga ljubijo — de-dit potestatem filios Dei fieri — tistim daje, da so otroci božji. (Jan. 1, 12.) Ameai. SVETIŠČE ČLOVEŠTVA. Spisal Harry A. *Mc Kay. Fraternalizcin, ali bratolju-bje je svetišče človeštva; ta postava je vsepovsod za pisana, kajti vsaka stvarica, celo črviček išče varnega prostora pred sovražnikom in hudim. ' Tega gesla se drži tudi človeštvo. Ljudje, enakih, plemenitih misli se družijo v dob- . Članstvo bratskih organizacij se zaradi tega odlikuje od drugih ljudi, ker na podlagi njih načel skrbijo za dobrobit svojega bližnjega, ali ker smatrajo podporna društva za svetišče človeštva. V njih društveni dvorani veje prijetni vonj nesebičnosti, bratstva, ljuba-vi, usmiljenosti in človekoljubja; ,to so glavne cvetke, ki krasijo prtfa vsakega jfrater-nalistaf (braitoljuba). Njegovo največje veselje je, ee more olajšati gorje kakemu dvojemu bližnjemu. Stalna/podlaga bratoljubja je bila ustanovljena že v raju; isto je potrdil tudi naš božji Učen i k, ko je iz ljubezni do nas na križu umrl. Sv. Pismo nam pripoveduje, da je po prvem umoru na svetu ponovno vprašal Bog Kajna: *' Iv je je tvoj brat Abel!" — Kajn je odgovoril: 44Ali sem morda jaz čuvaj mojega brata!" Na to mu je Bog zagrozil, dobrovedoč tji bratomorni oii4 katerega je Kajn nad Abelom izvršil. Že tedaj je Bog postavil trajno postavo, da je Človek za človeka odgovoren, ali da mora zanj skrbeti. Mi živimo dandanes v dobi napredujočega, fraternalizma. Ameriški pijonirji so ga ustanovili. V bratskem smislu rad stiska Amerikanec svoje roke svojemu bližnjemu, ki je njegovih plemenitih misli za medsebojno pomoč. Skušnja minule svetovne vojne je osobito naš svet izučila, da se oklepa vedno bolj in bolj bratskih organizacij. Vojna je človeštvo izučila, da živi drugače in da je tudi drugačnih misli. Domoljubje! in neomajena vera v živega Boga je človeške misli napotila do fraterna-lizma, kajti bratoljubje se naslanja na sv. Pismo; isto je doma v raznih cerkvah in tudi po raznih krajih, kjerkoli vihra naša zvezdnata zastava. Noben fraternalist ni pravi fra-temalist, če ne veru je v Vsemogočnega Boga; če z vsem svojim srcem ne ljubi svoje domovine, če nima spoštovanja do vseh njenih institucij in do njene zastave. Vrzi dolar v morje, nič več ga ne boš dobil; ako ga pa« neumno zapraviš, }e istotako; ako pa plačaš $1 pri podpornem društvu, boš enkrat imel nekaj od njega. Ako si hočeš pridobiti prijateljev in tolažbe za poznejša leta, pripravljaj jim že sedaj pot: Pristopi h kaki podporni Jednoti. Žalosten je pogled na sivolasega starčka brez denarja in prijateljev. Kdor je sovražnik podpornih društev, ga čaka e-naka usoda. Včasih človek lahko nizko pade, da ne more vstati brez pomoči svojega bližnjega, ali 1 rijatelja. Kdor torej nima ni-kakih prijateljev in sobratov, ta bo v nesreči obležal. Kdor jo še pravočasno za svojo družino skrbel pomoč v slučaju nesreče, temu se 111 tr .*-ba bati, da bodo njegovi otroci kedaj živeli v sirutljnici. Podporna Jednota jc podobna skrbni pastariei, ki čuva svoje varovance v sluča ju ne-prilike in nesreče. Kako sladka je zavest, da bodo po tvoji smrti drugi skrbeli za tvoje preostale ker si zavarovan pri tej, ali oni podporni organizaciji. Star mož lahko gleda celemu svetu v obraz, ako ima v rokah zavarovalninski Certifikat drži. V nesreči, bolgzni in neprili-kah boš še le spoznal pravo v-rednost podporne organizacije. Kdor je sovražnik podpornih društev, ta ni mož na pravem mestu. Cigarete DOBRE so! 10' Kupujte \e cigarete in štedite denar. 12 ZAPOVEDI ZA DRUŠT-VENIKE. 1) Hodi redno na seje. 2) Bodi vedno pravočasen in točen* 3) Ne zanemarjaj važnih dolžnosti in poslov, osobito o- biskovanja bolnikov. .. . .. „ ^ v. i v iv, • pila Amerika v vojno, so nasi 4) Bodi složen z društveni-11 mi uradniki in priznavaj njih RADIJO JE TUKAJ ZA STALNO. Med drugimi dobrimi stvarmi, ki nam jih je pustila vojna je razvoj radija. Ko je sto- stavo ni bila pris.tna. Bila dnih stikov s pogani postava^ponižen, hvali ponižnost; sam^a svojega sobrata, delo za skupno dobrobit član stva. 5) Ne brani se prevzeti kakega uradniškega mesta. Morda bodes baš ti lahko društvu v veliko korist ! 6) Dajaj s svojim lepim vedenjem vsem drugim lep izgled. 7) Zanimaj se za vse važne društvene stvari in zadeve, in poslušaj dobre nasvete drugih. 8) Zaupaj svojim sobra-tom. Bodi vedno radodaren in usmiljen. 9) Plačuj redno asesmente in odgovarjaj na vsa vprašanja točno. 10) Deluj vedno za ugled društva in Jednote in ne govori nikdar kaj slabega o njih. 11) Pridobivaj nove člane (ice). 12) Čitaj in zasleduj društvena in uradna poročila v Jed-notinem glasilu. ZLATO ZRNJE. Pri obotavljanju vedno reci: " Jaz vem, da bom to in to izvršil. Pomni, da misel prihaja iz želje srca. . . Znanje brez delovanja je podobno motorju brez olja. Delo, resna volja in energija ti gladijo po,t do uspeha. izvedenci zelo preiskuševali v Washingtonu, na bojni črti, na zrakoplovih in na paniikih. A-ko bi slučajno vojna dlje časa ostala bi radijo telefoniranje igralo zelo velike vloge za vz-državanje zveze med bojnimi vrstami. Marca meseca, 1919 so na parniku Washington prvikrat sprejemali komunikacije po radiju od srede ociana v Brest, na Francoskem in radijo postaje v New Jersey. Radijo je še vedno v povoju, ampak je ravno tako gotov, da o-stane kot je tukaj avtomobil ali pa kot je fonograf. To nam podaja spomin na prva leta iznajdbe Trinerjevega vina. Ko je prvikrat dal na trg Joseph Triner to zdravilno vino v letu 1887, njegove vrednosti so spoznali takoj ob ^ačetku le nekateri ljudje v Chicagu. Ampak je bilo iznajdeno za stalno in danes Trinerjevo grenko vino je eno najpopularnejših zdravil v Združenih državah in Kanadi. Za poletne bolečine ko.t naprimer izguba zlasti do jedi, zabasanost, izguba spanja in za druge žfelodčne nerodnosti. Trinerjevo grenko vino je zelo zanesljivo zdravilo. Vi si lahko to nabavite pri vašem lekarnarju ali trgovcu z zdravili. Poskusite ga še danes. (Adv.) *♦ > Ithfja vsako sredo. Lastnina Kranjfko-Slovenske KatolMce Jednote ▼ Zdruienih državah . ameriUtlh. 1004 N. Chicago St. Uredništvo in opravnBtvo: JOLIET, ILL. Telefon 1046. Za člane, na leto Naročnina: .............. ................... ' .............$1.20 Za nečlane ............... Za inozemstvo _____ ---------------- ---------------- ------- ------$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the 'UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: JOLIET, ILL. Phone: 1048 t Spomin na konvencijo K. S. K* J* pred 20 leti v Cleveland, O. Dobro je, da naredimo včasih malo vpogleda, kaj se je go dilo pred toliko in toliko leti nazaj, bodisi že v tem ali drugem oziru. Ta vpogled je pred vsem zanimiv*, poučen in nam kaže, dobro, ali slabo stran, oziroma uspehe, pa tudi neuspehe, koje smo v tem času dosegli. Spomin na preteklost in zgodovina nas pri tej priliki bodri k ystrajnem delovanju tudi za bodočnost in zato se radi spominjamo preteklih let. Baš te dni je minulo dvajset lot od VII. konvencije K. S. K. J. vršeče se od 7.—10. julija 1902 v Clevelandu, Ohio. Iste se je vdeležilo 31 delegatov sledečih 22 društev: št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 12,15, 21, 25, 29, 30, 33, 43, 46, 47, 50, 51, 53 in 56; glavnih odbornikov je bilo navzočih 12. Iz zapisnika VII. (clevelandske) konvencije posnemamo •sledeče važne točke, poročila in sklepe: *4Predsednik Anton Nemanich otvori zborovanje, ter istemu predseduje. Predsednik imenuje v poverilni odbor: Rev. John Kranjca, Paul Schneller-ja in Frank Petelina. Dalje predsednik imenuje razne druge odseke in sicer: Finančni odbor: John Kukar, John Grahek, Rev. John Plevnik in M. Skebe. Pravni odbor: Rev. F. S. šušteršič, Rev. John Kranjec. Maks Buli, Joseph Dunda in Jos. Rus. Prizivni odbor: Paul Schneller, Geo. Laicb, Alojzij Dular, Frank Opeka in Martin Muhie. Gospodarski odbor: John Zimerman, Anton Zehiikar, Josip Porko in Frank Gule. Pomožnim zapisnikarjem se izvoli M. Buli. Dovoli se vstop Math. Pogorelcu, ki pozdravi zbrane pred odhodom v staro domovino. Določi se $1.00 kot strošek za prestopni list, ki ga mora plačati vsak član, ki želi prestopiti od enega društva k drugemu v istem mestu. Sklene se, da za notranje poškodbe Jednota ne plača nobe ne podpore. ' Za povškodbe, ki plača Jednota podporo so; Četrtino smrt-nine za eno roko; eno četrtino za 4 prste na eni roki; polovico smrtnine za izgubo ene roke ali pa noge, če mu je. bila odsekan« cela zapestnica alj pa nqga nud členkom. Za nobeno drugo poškodnino Jednota ne plača podpore. Določi se, da za naprej plačuje vsak nov član po 25c na vsake tri mesece v rezervni sklad, tako, da bo vsakdo plačal $2 lz preostanka v Jednotini blagajni se prenese v rezervni sklad $5000.00. S tem je znašal rezervni sklad $9,000.00. De-nai1 iz rezervnega sklada se sme rabiti le v skrajni sili. Pristopnina za člane ostane pri starem in sicer 50c.# Pristopnino za članice se določi na 25c, ki se prišteje k rezervnem skladu. * Premeni se fiskalno leto tako, da se prične s 1. jam in konča z 31. decembrom. Na mesto obolelega pomožnega zapisnikarja Maksa Buha, imenuje predsednik Josipa Dundo. Premeni se t*as glavnega zborovanja in sicer iz meseca julija na mesec oktober. Fiskalno leto krajevnih društev se prične in konča istočasno kakor Jednote. Določi se, da se podpora izplača na ime dediča in ne na ime delegata, kakor je bilo do sedaj. Vsak član ima določiti gotovo svoto od svoje zavarovalnine za pogrebne stroške. • Izda se članom in članicam certifikate. Gotovina in druge vrednosti Jednote znašajo $13,421.44. "Amerikauski Slovenec" ostane Glasilo Jednote. Izda se vsem krajevnim društvom nove knjige za pobiranje prispevkov. Izvolitev gl. odbora;v Predsednik John R. Sterbentz, iz Calumet, Mich. Podpredsednik Mihael Skebe, Cleveland, O. 1. tajnik Mihael Wardjan, Joliet, 111. 2. 'Tajnik Josip Štukel, Joliet, 111. Blagajnik Johni Grahek, Joliet, 111. Duhovni vodja Rev. John Plevnik, Joliet, 11L Nadzornikom se izvoli: Alojzij Duler, Chicago, 111.,; Mar- tiu Fir, Joliet, 111.; Geo. Lalch, So. Chicago, 111. Novo izvoljeni predsednik nastopi svoj urad in imenuje naslednje pomožne odbore: Finančni odbor: Anton Skalla, So. Chicago, 111.; Rev. F. S. Šušteršič in Maks Buh, oba v Joliet, III. . Pravni odbor: Anton Nemanich, Josip Dunda in John Zi-merinan, vsi iz Joliet, 111. Prizivni odbor: Paul Schneller, Calumet, Mich., M. J. Kra-ker, Anaconda, Mont., in Anton Štefanič, Tower, Minn. Kraj prihodnjega zborovanja Joliet, lil.'* Žal, da iz tega zapisnika ne moremo dognati, koliko krajevnih društev in članov je štela K. S. K. Jednota 1. 1902, ali ravno pred 20. leti. * Pač je pa za nas zanimivo-porocHo^'iij^^ pneiu premoženju, ki je znašalo samo $13,421.44, piši Trinajst tisoč štiristo enoindvajset dol. 44o. Zdaj pa primerjajmo finančni napredek našo Jednote v teh 20 letih. Od teh borih 13 tisočakov se je povspela skoro na milijon! Iz današnjega mesec- » nega finančnega poročila razvidimo, da znaša samo gotovina odraslega oddelka $932,484.06, Mladinskega oddelka pa $24,288.78; to znaša torej skupaj $956,722.84 in k temu še nI prišteto nepremično premoženje in inventar Jednote, kar znaša do malega okrog $20,000. V minulih dvajsetih letih je torej K. S. K. J. napredovala v finančnem osiru za 727 procentov, na kar smo lahko ponosni. Tu nam je tudi pospešilo dejstvo, da je-K. S. K. J. sedaj na povsem zdravi, zanesljivi m solventni podlagi. Ko se bomo drugo leto v avgustu na XV. konvenciji zopet v Clevelandu, O. skupaj zbrali, bo nedvomno znašalo skupno premoženje K. S. K. J. že nad milijon dolarjev. Tedaj se bo marsikak delegat z veseljem in zanimanjem spomnil na ono blagajnikovo poročilo VII. konvencije v Clevelandu, O., pred 21 leti, ko smo premogli borih $13,000.00 in prikorakali do milijona. To so, in to bodo v resnici zanimivi spomini na vse clevelandske konvencije. Samo dobrih 13 mesecev imamo še do prihodnjega glavnega zborovanja. Da bo isto tem bolj uspešno, veličastno, zadovoljivo in pomembno, naredimo že sedaj trden sklep, da mora naša K. S. K. J, do prih. konvencije šteti najmanj 15,000 članov odraslega in 10,000 članov Mladinskega oddelka. Agitirajmo torej s podvojeno silo za pridobivanje novih članov. Osobito naj bi stopila na noge v tem oziru društva v državi Ohio, kjer •e bo drugo leto vršilo glavno zborovanje. Zdaj šteje naša Jednota v Ohio ravno 13 krajevnih društev. Skušajte to število saj podvojiti, osobito sedaj, ko imamo tudi v Vaši državi (Ohio) postavno dovoljenje za poslovanje, / V SVETOVNI DOBI ČUDEŽEV. (Poroča Henry L. Williams.) NOVI DRŽAVLJANI TE KOM MESECA MAJA. Naturalizacijski urad je rav* —- ' J --------------- - --- Večkrat čujemo, da je doba nokar izdaf statistiko glede judežev že davno minila. To števila naturalizacij tekom me-uaziranje pa ni pravilno in res-[Seca maja. Dobilo je drugi lično. Le poglejmo malo okrog papir 14,838 oseb. Največje sebe, pa bomo videli, da živi- število — namreč skoraj 17% mo baš v največji dobi čude-J— novih državljanov je rodom Že v, koji so se baš dobro zače-,jz Italije; za njim prihajajo po i goditi. Kdor zasleduje sve- številu Britanci in Rusi — oba tovne dogodke na znanstvenem polju tekom minulih 25 let, bo nehote zmajal -z glavo rekoč: v resnici živimo v dobi čudežev. Tukaj navajam celo vrsto izumov na znanstvenem polju, d so se nam pred leti zdeli še nemogoči, ali o katerih te-laj še sanjali nismo. 1.) Izum X (Roenbgeno-/ili žarkov, ki omojgočujejo o-Miziti gotove predme v notranjosti človeškega telesa. 2.) Odkritje elektronov; josamezno sestavo elektrike in ; vari ne na podlagi katere lah-w razdelimo atome v voč do-ov. 3.) Odkritje radija. 4.) Merjenje in štetje bili-jonskih atomov, ki so tako najini i, da bi se fahko na bilijone istih položilo na konec »ivanke. 5.) Razločevanje nevidnih it vari s ultramikroskoponi. 6). Odlu-itje štirih novih plinov v zraku vpoštevši "he-.ium". 7. Razvoj in sestava razlili serumov (vbrizgalnih sno-/i) proti davici. To snov se pridobiva v konjskem telesu: 8.) Izum seruma za cepljenje koz, in proti logarju. 9.) Izčiščenjo komarjev v ioni panamskega prekopa, ki io prenašali kali malarije in ,'umene mrzlice. Uradno naznanilo. : i - i IZ URADA PREDSEDNIKA K. S. K. J. Ker se pobrat Rev. Fr. Ažbe, duhovni vodja K. S. K. Je$ note mudi začasno na obisku v stari domovini,.prosim tem potom vse tajnike (ice) krajevnih društev, da naj pošljejo leto**; nje poročilo o opravljeni velikonočni dolžnosti članstva naravnost na glavni urad K. S. K. Jednote in siecr do 1. avgust* t.l. Toliko v prijazno navodilo onim'tajnikom, ki so me vprašali za pojasnila. S sobratskim pozdravom Josip Sitar, gl. predsednik K. S. K. J. Joliet, 111. dne 10. julija 1922. IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. J. PREMEMBE ZA MESEC JUNIJ 1922. Pristopili. . fQlP'«vJt^,ia 1 v Chicago, HI., 24070 Želc-.nikar Aloi/ij 24079 ? r4071 Ziva,ich 1893, R. 28, $«# iZ mZtTi Z mo' -1 *100a SpT. 3-1 R 16 M 000 W 4 2 T±het' IU" 24073 Ko6telc Josip, roj. Vm Kdr«v ^ r I""; 1922' f)r- ^ 427 članov (ic). ' WR 19 imSŠ V Col°' 10085< Pavlina, roj ge^oj. 1906, R. 16, $1000. Sp, 21.j^l77 t 1894KRr'4V'^ *°087 Verba,Je. Neža roj A ST roj-^K - & K. (Ir. »v. Fr« 11^i«l/a «„1 z* OO .. T. . T, številu Britanci in Rusi čez 12 od sto — in Nemci in Poljaiki — po okoli 11%. Postopno sledijo vedno vzemši v poštev državo in no narodnost — Avstrijci, Ogri, Kanadčani, Cehoslovaki, Svodi, Norvežani in Jugoslovani. Število novih ameriških državljanov iz Jugoslavije je znašalo za mesec maj 256 oziroma 1. 73 od sto od vseh naturalizacij. Verjetno pa je, da je njih število bilo še večje, ker so bili gotovo mnogi Jugoslovani, katerih prvi papir se jo glasil na avstrijsko poda-ništvo, všteti pod poglavje'Avstrije. To domnevo potrjuje tudi razmeroma veliko število naturaUziranih državljanov iz Avstrije —namreč 923 za mesec maj. J.O.F.L.I.S. ZA POTNIKE V JUGOSLAVIJO. Državni department daje na znanje onim ameriškim državljanom, ki potujejo v Jugoslavijo, sledečo obvestilo: 4 4 State Department dozna-va, da se vse osebe, ki prihajajo v Jugoslavijo, morajo prijaviti lokalni policiji v onem o-kraju, kjer se nameravajo nastaniti, in izkazati se policijski oblasti s primernimi legitimacijami. Priporoča se o-sebam, ki se hočejo muditi v .losip, roj, 1894, R. 28, $500. Spr. 11. juu. 1922. Dr. šteje 280 članov K dr. Marije Sedem žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa 1009'> Stef* n/ir-vl0'1' o"97' R- fa 10093 Perkovie A, a r^j. S l A' 000. Spr. 2.». jun. 1922. Dr. šteje 170 članov (ic . nic $1000 roj . .......... --- w 10.) Zgradba podmorskega Jugoslaviji, naj so po svojem • i....i.. v Jugoslavijo priglasijo pri najbližjem ameriškem • o 1 n a. 11.) Zgradba avtomobila. 12.) Zgradba aeroplaua, ki elita več kot 1 tono'in drvi ,x> zraku luid 3 milje na minuto. 13.) Zgradba zrakoplova, ki leti celo nasproti vetru. 14.) Pošiljanje brzojava proko morja brez napeljane žice. 15.) Radio telefonski pogovori v veliki raizdalji (nad 5000 milj.) 16.) Pridobivanje dušika (nitrogen) h zraka s pomočjo elektrike. 17.) Pridobivanje raznih barv in kemikalij iz premogovne smole. 18.) Slikanje na mirijade zvezd v neskončni razdalji. 19.) Merjenje kake zvezde, ki« je tako od zemlje oddaljena, da rabi njena svitloha več let, predno doseže svoj cilj z naglico 186,000 milj v eni sej-kundi. cjrijih. r? V v prihochi v Jugoslavijo prigl sijo pri najbližjem ameriške konzulatu v s vrh o registracije in da pofzvedejo o dotičnih predpisih, ki jih jugoslovansko oblasti baje pogostoma bpmjnjajo , brez? objavljanja.'' Kar velja za ameriške državljane, velja brezdvomno tudi za jugoslovanske državljane same. Za vsak slučaj je najboljše, da se oni takoj po svojem prihodu v domačo občino, ali kjerkoli nameravajo ostati, prijavijo občinski oblasti za potrebne informacije. Iveri. ("'e si tako boječ, da ne upaš povedati svojo žqlje, boš večkrat dobil samo skorjico suho-ga kruha. Kjer je veliko upanja, tam je malo užitja. Dolg pr^vi:: začni me, delal se bom sam. memo4 % Spr. 11. jun. 1922. Dr. šteje 116 članov(ic).' JK,.dr- *.v' -rreh Kra,iev v Rockdale, 111., 240*9 Cermeli »Rudolf,, roj. 1898, R. 24, $500. Spr. 7. maj. 1922. Dr šteie 65™la nov'ie). • • aj i 19095 Grubič Marija, j. 1 JU o, it. 10 Jf.HK/. spr. 22. jun. 1922. Dr. šteje 30 člane K dr. sv. Jožefa, st. 110 v Barberton, Ohio, 24090 Skcrl Anton roj. 1906, R. 17, $1000. 24091 Centa Matija, roj. 1884, R. 38 $.300 >pr. 18. jun. 1922. Dr. šteje 66 članov(ic). 127 v Wa»dtegan, III., 10096 Merlak Marija, roj. 1905, R. 17, $1000. Spr. 25. jun. 1922. Dr. šteje 111 članov(fe) K dr. sv. Cirilam Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., 2409" Rau-bar Jožef, roj. 1870, R. 52, $250. Spr. 4. jun. 1922. Dr. št. 130 čla-nov(ie). K dr. sv. Mijiaela št. 152 v So. Deering, 111., 10097 Zanič Lucija, roj. I^i87, R. 35, $1000. Spr. 17. jun. 1922. Dr. šteje 63 članov(i<0. K dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn., 10098 Rose Marija roi 1906, R. 16, $1000. 10099 Godec Ana, roj. 1901, R. 21, $1000 10100 Toback Rozalija, roj 1900. R. 21, $1000. 10101 Lesar Marija roj 1898, R. 24, $1000. Spr. 5. jun. 1922. Dr. šteje 98 članov (ic)'. K dr. Kraljica Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 10102 Falle Angela, roj. 1905, R. 17, $1000. Spr. 14. jun. 1922. Dr. šteje 80 čla-nov(ic). K dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 10103 Certalic -.Ursula, roj. 1883, R. 39, $1000. Spr. 5. jun. 1922. Dr. šteje 336 čla-nov(ic). K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 10104 Horvatič Marija roj. 1889, R. 33, $1000. 10105 Mikuš Marija, roj. 1882, R. 40. $1000. 24093 Brozenič Ivan, roj. 1905, R. 17, $1000. Spr. 14. jun. 1922. Dr. št. 170 članov(ic). K dr. Marije Pomoč Kristjanov št. 165 v West A Hiš, Wis., 10106 Marčec Katarina, roj. 1897, R. 25, $1000. Spr. 11. jun. 1922. Dr. šteje 52 članov (ic). K |dr. sv. Ane št. 170 v Chicago, Ul., 10107 Farkaš Jožefa, roj. 1904, R. 18, $500. 10108 Žalig Veronika, roj. 1898, R. 24, $250. 10109 Horvat Barbara, roj. 1895, R. 26, $250. 10110 Žapčič Kat arina, roj. 1892, R. 29, $500. Spr. 20. jun. 1922. Dr. šteje 20 članov(ic). Suspendovani zopet sprejeti. K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, Ul., 19438 Dobrijevič Simon, K. 28, $1000. Zopet spr. 2. jun. 1922. Dr. šteje 427 članov(ic). K dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., 17651 Pugel Alojzij. R. 17, $1000. 418 Pugel Ivana, R. 48, %:500. Zopet spr. 23. jun. 1922. Dr. šteje 482 članov (ic). v K dr. sv. Jožefa št. 41. v Pittsburgh, Pa., 12895 Lokar Jožef J. R. 25, $1000. • Zopet spr. 20. jun. 1922. Dr. šteje 91 članov(ie). K dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v EvHeth, Minn., 22912 Turk Ivan, & 37, $1000. Zopet spr. 11. jun. 1922. Dr. šteje 186 članov. K dr. sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 22693 Kelihar Peter R. 35, $1000. Zopet spr. 18. jun. 1922. Dr. šteje 98 članov(ic). K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 21715 lvueko Grga, R, 43, $1000. Zopet spr. 11. jun. 1922. Dr. šteje 170 elanov(ic). K dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v Went Allis, Wis., 5438 Grandlič Ana, R. 19, $500. 4949 Korbar Franca, R. 27, $1000. 9203 Tomše Marija, R. 39, $250. Zopet spr. 11. jun. 1922. Dr. šteje 52 članov (ic). Prestopili. Od dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., k dr. sv. Jožefa št. 169 v Cleveland, Ohio, 20034 Sfermole Josip, R. 28, $1000. Prest. U. jun. 1922. 1. dr. šteje 241 elanov(ic). 2. dr. šteje 32 članov(ic). Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., k dr. sv. Petra irr Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., 20580 Gergič Peter, R. 28, $1000. Prest. 5. maj. 1922. 1. dr. šteje 172 člauov(ic), 2. dr. št. 92 članov(ic) Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., k dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., »151 Pazdirtz Jurij, R. 40, $1000. 2134 Pazdir-tz Marija, R. 46, $500. Prest, 3. jun. 1922. 1 dr. šteje 246 članov (ic). 2. dr. šteje 108 članov(ic). Od dr. sv. Petra št, 30 v Calumet, Mich., k dr. sv. Elizabete št. 171 v New Duluth, Minn., 1699 Cernič Anton, R. 41; $1000. 2868 rernie. Marija. R. 32, $1000. Prest. 13. jun. 1912. 1. dr. šteje W Chicago, lil, k dr. Marije Ci- EJfflP^*'^inifi i »■ T Vr tjfrvt < nniu.iuaujo, -pivruv. ^ »P^-Si^poe?v$5a$ člari^ic^:. ??^- »teje, 16 člauov(ic). '^•'f:^' " v Od dr. Vit. sv. Flor i j ana St. 44 v So. •/-. • • 1. ' • : v r Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jrlietu/f državi Illinois, dne 12. januarja, 1896 GLAVNI URAD: JOLIET, III. Telefon 1048. Od ustanovitve do 1. junija 1922 skupna ijplačana podpora $2,077274.00. GLAVNI URADNIKI: Glavai predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet 111. L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Čolo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111 Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620-10th St., Waukegan, III Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh. Pa. . NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, 111. Martin Sh«kle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st. 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trempush, 42-^18th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, III.. Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. 111. gyU^jjgj"^" xv- m. na stega Spočetja št. 80 v So. Chicago, 111., 5733 Prijatelj Marija, R. 32, $1000. Prest. 24. jun. 1922. 1. dr. šteje 196 članov(ic). 2. dr. šte je 181 članov (ic). Od dr. Vit. sv. Florijana št. 44 v So. Chicago, 111., k dr. sv. Antona P4id<»v«|i*>kogq št. 87 v Joliet, 111., 20762 Ahec Franc, II. 29, $1000 Prest. 11. jun. 1922. 1. dr. šteje 196 članov(ic). "2. dr. šteje 10b članov (ic). Od dr. Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111., k dr. sv. Ane št 127 v Waukegan, 111., 3414 Ilode Katarina, R. 23, $500. Prest. 25. jun. 1922, 1. dr. šteje 70 članov(ic). 2. dr. šteje 111 članov(ic). Od dr. sv. Ime Marije št. 133 v Ironvvood, Mich., k dr. sv. Janez* R. 32, $1000. 8866 Stimac Alojzija, R. 33, $1000. 4248 Hrebenai Marija, R. 35, $1000. 4249 Hrebenar Marija, R. 35, $1000. 890? Kurta Marija, R. 35, $1000. 7505 Medarič Katarina, 36, $1000. 4253 Ulašič Katarina, R. 48, $1000. Prest. 22. jun. 1922. 1. dr. šteje 20 elanov(ic). 2. dr. šteje 67 članov(ic). Od dr. sv Družine št. 136 v Willard ,iWs., k dr. sv. Jožefa št 53 v aukegan 111., 10766 Slavnik Ivan, R. 33, $1000. Pr^ ll jun 11* 8t?Je 1° 2. dr. šteje 178 članov (ic). l, ~ST< nnt\8t\i*€ V 3isll0lin' k dr. sv. Cirila in Meto da st. 13.) v Gilbert, Minn., 9588 Dolhar Franca, R. 25, $1000. Prest t. 1922. 1. dr. šteje 98 članov(ic). 2. dr. šteje 87 članov(ie). Suspendovani. sip, R. 21, $1000. Susp. 25. jun. 1922. Dr. gteje 170 čUnov(ic). , Od dr. Marija Pomagaj št. 164 v Eveletb, Minn., 8674 Zakrajšek Rozalija, R. 29, $500. Susp. 21. jun. 1922. Dr. šteje 55 članov(ic). Odstopili. S Od dr. Vit. sv. Jurija št. 3 v Joliet, 111., 21255 Stubler Ivan N., R. 17, $1000. Odstopil 12. jun. 1922. Dr. Šteje 144 članov(ic). Od dr. sv. Družine it. 5 v LaSalle, III., 22291 Jerac Franc, R. 45, j $250. Odstopil 21. jun. 1922. Dr. šteje 136 članov(ie). Od dr. sv. Jožefa fit. 7 v Pueblo, Colo., 23579 Perko Karol, R. 27, $1000. Odstopil 1. jun. 1922. Dr. šteje 482 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa št. 16 v Virginia, Minn., 21574 Bach Karol, R.j 30, $1000. Odstopil 23. jun. 1922. Dr. itaje 100 članov(ic). Od dr. Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111., 5527 Rovtar Ana,| R, 19, $1000. Odstopila 2. jun. 1922.' Dr. šteje 194 članov(ic). Od dr. sv. Ane št. 127 v Waukegan, l\l, 5982 Grabelšek Franca, | R. 18, $1000. Odstopila 25. jun. 1922. Dr. šteje 111 članov (ic). Od dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn., 8137 Kazar Terezija, R.| 27, $1000. Odstop. 4. jun. 1922. Dr. šteje 98 čianov(ie). Od dr. Marije Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio, 9501 Petkov-šek Jennie, R. 17, $1000. Odstopila 1. jun. 1922. Dr. šteje 336 čla-| nov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 168 v So, Bethlehem, Pa., 23335 Horvat Jožef R. 33, $1000. 9165 Horvat Marija, R. 31, $1000. Odstop. 21. jun.[ 1922. Dr. šteje 39 članov (ic). Zvišali zavarovalnino. Pri dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111., 12565 Širnec Ivan, R. 34, j z $500 na $1000. Zvišal 13. jun. 1922. M Pri dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., 12837 Hodnik Josip, | R. 43, z $500 na $1000. Zvišal 3. jun. 1922. Znižal zavarovalnino. Pri dr. sv. Družine št. 136 v Willard, Wis., 22639 Cesnik Ivan, R.| 17, z $1000 na $500. Josip Zalar, gl. tajnik. FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC JUN. 1922. Asesment 6—22. Centr. 126....... 52.13 \\ 127....... 158.43 128....... 80.92 129....... 16.7-7 130....... 7.73 131....... 257.12 132....... 147.14 500.00 133....... 51.36 550.00 134....... 52.34 135....... 500.00 1136. ;..... 108.17 139....... 49.96 140....... 40.75 143....... 39.51 144..... 175.54 145. 45.65 146....... 145.62 147....... 65.44 150....... 106.79 152....... 86.83 153....... 79.27 154....... 18.68 156....... 147.21 157....... 79.52 158....... 28.58 160....... 57.35 162....... 441.22 163....... 290.26 1,000.00 105.92 165....... 66.35 166....... 58.08 167....... 10.11 168....... 78.71 169....... 80.87 170....... 23.50 171....... 55.67 50.00 28.00! 27.00 25.00 46.00 80.00 lo. jun. iirwv)0did,oi7V^Štefa^,St- 1 VT,Chica"°' BI., 5142 Zaje Ivan, R. 31 ff-J^J7 Mesec Valentin, R. 30, $500. 3209 Mesec Rozalija, R 32, $a00, Susp. 3. jun. 1922. Dr. šteje 211 članov(ic) on J^ef* št- 2 v Joliet' Ul> 23916 Nemanic Rafael, R 20, $1000. Susp. 26. jun. 1922. Dr. šteje 427 članov(ic) d,-nn0d >CJn\) Jt- *\?ur}?& 3 v Joliet> 193 Rogina Brna, R. 33 Susp. 12. jun. 1922. Dr. šte- $500. 280 Rogina Matija, R. 40, $1000. je 144 članov(ic). Od dr. sv. Janeza Krstnika št. 14 v Bute, Mont., 17265 Vidmar Anton, R. 25, $1000. Susp. 26. jun. 1922. Dr. šteje 177 Članov (ic) Od dr. sv. Roka št. 15 v Alleghany, Pa., 22348 Kruljae Josip, R 21, $1000. Susp. 18. jun. 1922. Dr. šteje 143 članov(ie). Od dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v J*oliet, lil., 23732 Marič Jurii R. 35, $1000. Susp. 24. jun. 1922. Dr. šteje 395 članov(ic). Od dr. Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa., 10762 Starašiuič Ivan, K. 41, $500. Susp. 4. jun. 1922. Dr. šteje 134 članov(ic). Od dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., 16029 Bu kova«? Ivan, R. 22, $1000. Susp. 21. jun. 1922. Dr. šteje 92 članov (ic). ,Od dr. sv. Alojzija št, 42 v Steelton, Pa., 4988 Žlogar Slava, R 21, $500. Susp. 18. jun. 1922. Pr. šteje 199 lanov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 43 v Anaconda, Mont., 20249 Merliar Ivan R. 26, $1000. Susp. 20. jun. 1922. Dr. šteje 101 članov(ic). Od dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 9956 Medved Milka, R. 24, $1000. Susp. 10. jun. 1922. Dr. šteje 75 članov(ic). Od dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa., 21897 Mara-vec Peter, R. 25, $1000. R. 25, $1000. 16802 Ostronič Jožef, R 32 $1000. 3364 Pavlešič Mihael, K. 33, $1000. Susp. 11. jun. 1922. Dr! šteje 280 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., 23475 Zidar Ivan A. R. 16, $500. 23946 Janežič Ivan, R. 16, $50. 23948 Laurič Jakob R 47, $250 10780 Zidar Josip, R. 49, $500. Susp. 22. jun. 1922. Dr. šteje 130 članov (ic). • Od dr. sv. Petra in Pavla št. 62 v Bradley, 111., 11&79 Jerina Ivan, R. 33, $1000. Susp. 19. jun. 1922. Dr. šteje 24 članov(ic).- Od dr. Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111., 11819 Rode Hubert R. 31, $1000. Susp. 22. jun. 1922. Dr. šteje 70 elanov(ic). Od dr. Marije Sedem Žalosti št. 81 v Pittsburgh, Pa., 3869 Munič Ana, R. 30, $1000. 9054 Klobučar Marija, R. 18, $1000. Susp. 25. jun. 1922. Dr. šteje 170 članov(ic). Od dr. sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa., 15741 Belavič Mato, K. 32, $1000. 17868 Cvitak Nikolaj, R. 39, $1000. Susp; 5. jun. 1922. Dr. šteje 111 članov (ic). Od drl sv. Petra in Pavla št. 91 v Rankin, Pa., 21421 Jeleučič Štefan, R. 31, $1000. Susp. 21. jun. 1922. Dr. šteje 98 članov(ic). Od dr. sv. Barbara št. 92 v Pittsburg, Pa., 9089 Majetič Katarina B. 24, $1000. Susp: 11. jun. 1922. Dr. šteje 75 članov(ic). Od dr. Frid. Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 9602 Knaus Peter. R. 47, $1000. Susp. 22. jun. 1922. Dr. šteje 116 članov(ic). Od dr. Marije Zdravje Bolnikov, št. 94 v Sublet, Wyo., 1723C Miklič Luka, R. 28, $1000. Susp. 11. jun. 1922. Dr. šteje 34 članov(ic). Od dr. sv. Srca Marije, št. 111 v Barberton, Ohio, 9202 Gablai Alice, R. 43, $1000. Susp. 11. jun. 1922. Dr. šteje 74 članov(ic). Od dr. Marije Milosti Polne št. 114 v Steelton, Pa., 5167 TomašiČ Katarina, K, 36, $1000. Susp. 18. jun. 1921 Dr. šteje 40 članov(ic). Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 135 v Gilbert, Minn., 21835 Zupane Andrej, R. 28, $1000. Susp. 25. jun. 1922. Dr. šteje 87 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio, 21942 Zore Franc, R. 22, $1000. Susp. 26. jun. 1922. Dr. šteje 105 članov (ic). Od dr. sv. Mihaela št. 152 v So. Deering, III., 22174 Krunič Nikolaj, R. 40, $100. Susp. 22. jun. 1922. Dr. šteje 63 članov(ic). 0g p^j evangeliji in molitve V Naklem je umrl dne 14. pri procc8iji 8V. r. t. — Polarni. bivši župan Jožef Legat. goma bo sIedila slovenščina los. Potok ar, star šele 48 let. rovai kralj za fond, iz katerega >>il je izredno ljubeznivega. na} ^ j irft mova. oh6e_ Pokojni je bil sorodnik tržaškega škofa Jerneja Lejgata. Umrl je dne 19. jun. v Tržiču župnik in duhovni svetnik J I značaja, delaven in vnet duhovnik. V župniji je bil splošno priljubljen. N. v m. p.! f Rudolf Vagaja. , Umrl je v Lipnici 11a Štajerskem gosp. Rudolf Vagaja, zla-tomašn^k in duhovnik ljubljanske škofije. Rojen je bil pri Sv. Ileleni dne 26. marca 1842, v mašnika posvečen 28. julija 1807. l)o svoje upokojitve je bil v .redu benediktincev s sedežem v Admontu. Umrl je na Bledu po dolgo- tudi v drugih cerkvenih obredih kakor pri sv. krstu, sv. poslednjem olju i.t.d, En milijon dinarjev je da trajni bolezni Franc Zupan, ie na Bledu 8 Varnim pri- kulturno in državnovzgojno delo. Vsako leto bo prispeval v ta fond po JiOO.OOO dinarjev. — V Ljubljani stanuje v vagonih 37 strank z 281 osebami, v barakah 261 strank z 1270 o-sebami, v kleteh 275 strank z 1065 osebami. — Stanovanjska beda je velika, kakor je iz teh številk razvidno. Dražava i-n.a s svojimi uradi zasedenih 100 stanovanj. Kraljeva godba (42 mož) trgowo in hišni posestnik, oče f< meniškega ekonoma dr. AJ Zupana. Spoštovani in ugledni rodbini naše isrene soža- V Ljubljani sta umrla knjigovodja tvornice družnikov L. Mikuš Vekoslav Vidic in ga. Ana Kune, 11a Selu pri Ljubljani bivši gostilničar Franc A-man, na Rečici ob Paki resta-vrater in posetnik Anton Ste-blovnik, ki je padel tako nesrečno z voza, da je bil v nekaj minutah mrtev. Samomor. V bližini ribniškega kolodvora se je pred ne kaj dnevi obesila v gozdu 72 letna Helena Fende iz Kočevja. Vzrok samomora revščina in obup nad nesrečo hčerke, kateri je mož v Kočevju odsekal roko in izvršil nato samomor. Umrl je v Celju g. Anton Vo-h iisiiij /posestniiik in predsednik društva hišnih posestnikov. Dosegel je bil visoko starost 71 let. V smrt zaradi zavrnjene ljubezni. Iz Brežic 92» poroča: Na brežiškem pokopališču se je na binkoštni pondeljek popoldne ustrelil črno oblečen človek in obkžal na mestu mrli v. V desni roki je držal sliko svoje izvoljenke; 11a zadnji str.mi je bilo napisano, da brez nje ne more živeti. Kasneje se je ugotovilo, da je samomorilce Jo?>ip Rajhmann iz Pečni-o( pri Beljaku, po poklicu lesni trgovec, star 36 k-t. V kolodvorski gostilni se je zaljubil v tamkajšnjo natakarico in popival. dokler je bilo kaj cven-ka v žepu, nakar je zastavil še žepno uro, tako da je ostal brez jmetka. Nato je« odšel na pokopališče in si v bližini velikega križa pognal kroglo v glavo. Rajhmann se je najbrže boril tudi z materialnimi tež-kočami. — Novi nikelnasti drobiž. Te dni dospe iz Dunaja v Belgrad 13 vagonov našega nikelnaste-ga drobiža po 20 para. DenaT je napravljen v .neki dunajski liirovni i— —X___1__Y vc ljenjem kralja udeležila procesije sv. R. T. Kralj in kraljica delata z Bleda izlete po Sloveniji zlasti po Gorenjskem. to Andrej Pel an, ki je lansko leto na cesti iz Planine v Strniše u-strelil Alojzija Jenčika ter se polastil njegovih volov. Pašič v Bosni. Glasilo muslimanskih avtonomistov "Naša Pravda" poroča o sledeči Paš i rev i izjavi: "Bosna in Hercegovina se morata upravljati popolnoma v srbskem duhu, ker tvorita integralen (^el kraljevine Srbije. Zato se morajo takoj na vsa važnejša službena mesta v Bosni in Hercegovino postaviti taki uradniki, ki bodo upravo Bosne vodili v srbskem duhu. Zato se tudi volitve v bosenskih občinah ne bodo vršile prej, dokler ne bo vsaj v Sarajevem osigu-rano popolno fctrbčfko mestno! zastopstvo." — Vol ga je usmrtil. Neki Bevčan je pretekli teden gnal vola po cesti od Brezovice proti Bevkam. Po poti je' zbe-enel, podrl moža na tla, ter mu stopil na tilnik, da je bil mož takoj mrtev. Smrtna .nesreča. Dne 16. maja je šla nabiral zelenja za živino dekle Ivanka Hegler iz Raplovega, občina Struge. Zlezla je 11a višje drevo, da bi nasekala zelenje. Že naipol odsekana veja, za katero se je držala, se vlomi in dekle pade tako nsrečno na tla, da 11a mestu izkrvavi in umrje. Demonstrant je v Zagrebu. Zagreb, 9. junija.—Snoči ob osmih je vojačka godba priredila mirozov po ulicah in cestah mesta. Godbi se je pridružila večja skupina akademske omladine, ki je nosila v sprevodu državno zastavo. Ko s.1 je godba povrnila po končanem mirozovu v vojašnico, je šla akademiska omladina pred univerzo, kjer je vzklikala kralju, kraljici, Jugoslaviji itd. Istočasno je priredila tudi akademska omladina, pri- vec bilijonov skoro ničvrednega papirnatega denarja. Sedanji avsftrijfeki kancler, Dr. Seipel (duhovnik) bo s svojim koalicijskim kabinetom skušal Avstrijo rešiti polomil. Njegovo najprvo delo je bilo, da je odslovil na tisoče nepotrebnih državnih uradnikov; dalje je prodal veliko državno elektrarno v Moellcns-dorfu'neki privatni družbi za 15,000,000,000 kron. 5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJO ZDRAVJE V DRUŽINAH. /rum^nz fondfw bodo b kruha tisoč kron, kilogram mesa pa 500 kron. Vsled neznosnih gospodarskih razmer v Avstriji, ker se plačo vedno viša in vedno več papirnatega Jjdenarja tiska je nri/v»ol'Avof; ^rv "U„ ____• • svatbo, kakor sledi: Za postavljenje dvorca 33 milijonov, za svatbo samo 6 milijonov, za vojno stražo pri svatbi 4 milijone, za gostije poldrug milijon, vsega skupaj torej 53 milijone dinarjev." Dalje poročajo razni listi, da je to strašansko velika vsota za samo eno svatsbo, zlasti za dr-|.lz revolverja* žavo, ki je v dolgovih do grla. Pa vsi ti velikanski stroški radi enega mladeniča, Aleksandra Karadžordževiča, ki je po n.vklučju postal pred nedavnim kralj. Ako bi Aleksander porabil tako veliko vsoto denarja iz svojega lastnega žepa, bi ne smeli veliko kriti'kovati, a ker je bil denar vzet iz siromašnega naroda, je to »smatrati za narodni zločin. To se je zgodilo istočasno, ko raznih krajih Jugoslavije glad mori bedno deco in starce. Svoje članke listi potem skončujejo z "živijo demokracija!" Za rektorja (vrhovnega ravnatelja) ljubljanskega vseučilišča so vseučiliški profesorji izvolili bogoslovnega profesorja dr. Aleš Ušeničnika. ' — Nova tovarna za sukno. Pogoreli Majdičev mlin v Jaršah namerava kupiti neka družba ter ga preurediti za tovarno sukna. ' ! — Na dosmrtno ječo je bil obsojen pred ljubljansko poro- (Political Advertisement.) SLOVENSKIM VOLILKAM IN VOLILCEM NA ELY, MINN. Uljudno naznanjam, da sem kandidat za urad nadzornika neodvisnega šolskega okraja št. 12 (Independent School District No. 12). ter se toplo priporočam slovenski volilni moči, ki je danes odločilna 11A Ely, ako se uporabi. Volitev se vrši v soboto popoldne dne 15. julija in sicer v prostorih Community Center. Za vašo pomoč Vam bom večino hvaležen in ako izvoljen, bom deloval v korist našega urada. Z velespoštovnjem Leonard Slabodnik. 1 NAROČITE SE na edini mladinski mesečnik "Angelček", katerega izdaja Mlad. oddelek K. S. K. Jednote. Naročnina za vse leto znaša $1, za pol leta 60c. Kdor širi ta prekoristni list, širi in tudi deluje v korist Mladinskega oddelka K. S. K. J. UPRAVNIŠTVO "ANGELČKA" 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. DOMAČA ZDRAVILA. Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik" imam vedno v za- logi:v. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi. Math. Pezdir s Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. PRISELJEVANJE IZ STARE-GA KRAJA V AMERIKO BO 1.JULIJA T. L. ODPRTO. Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. £e oseba ne pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO- Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velik« dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svof! uljndni in hitri postrežbi Mi plaSnjamo b« kruubo uloto po 3 odst. pričakovati še hujše draginje. Ko so socialisti (po ruskem načinu) prevzeli avstrijsko v-ladno vodstvo v svoje roke, so najprvo nastavili celo armado svojih "sodrugov" v važne državne ter mestne službe, katere je moralo ljudstvo plačevati; poleg tega so izdali za Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. EMIL BACHMAN izdeluje r 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, 111. Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim,pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen.. O-brnite se nanj, ker vam bo sel vedno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na First National Bank CHISHOLM, MINN. ki jih pripišemo k glavnid ako jih ne dvignete. Naša banka je pod nazorat-vom vlade Združenih držav i« Članica federalnega rezervnega sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavl-ljajo sedaj kronam visoke cene, ker sc hočejo okoristiti * ___ nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino I Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim of* nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačna THE JOLIET NATIONAL BANK JOI JET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v s\ari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhi trejše, najsigurnejše in po " najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. .Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. T. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 p (JLA8IL0 K. S. K. JEDNOTG, 13- JULIJA 1922. (Nadaljevanje.) Uum brzojava. * Leta 1837 si je Samuel F. B; Morse pridobil patentno pravico za razpošiljanje brzojavk potom elektrike. Tej epohal-ui iznajdbi je sprva le malo ljudi dajalo kaj važnosti, sploh ni zamoglo verjeti, da je kaj takega mogoče. Izumitelj Morse je moral prva leta hudo z revščino boriti, ker ga ni hotel nihčo pri njegovem izumu denarno podpirati. Leta 1843 ju Morse naprosil kongres, da naj mu dovoli $30,-000.— kredita za napeljavo brzojavno proge med mestom Washington in Baltimore v razdalji 40 milj. Pri tej priliki je več kongresnikov Morse? jjvo prošnjo odbijalo, češ, da je njegov načrt podoben grad-bi železnice na mesec. Ko je bila ta zadeva v kongresni zbornici na dnevnem redu, jit prišel na galerijo poslušat, tudi izumitelj Morse. Nekemu svojemu prijatelju se je med debato sledeče izjavil: "Stdem let dela me je stalo, da sem ta izum dovršil ter potrošil ves svoj denar. 'Ako mi kongres dovoli ta k rod i t, bom postal bogat mož, v nasprotnem slučažu pa revež." In k sreči je bil kredit Mor-seju dovoljen šo le zadnjo uro ob zaključku kongresnega zasedanja, o polnoči. Z gradbo brzojavne proge se je zatem takoj pričelo. Prvo yest, katero je profesor Morsa po tej dograjeni br-z o javni zvezi poslal so bile besede. "What hath God wrought? (Kar je Bog naredil.) Ko je * nekega dne Morse v Washiiigtonu prejel rz Baltimore 4irzo^avno poročilo o usp lull narodne konvencijo, da je l>il Polk, imenovan za predsedniškega kandidata, se je eden izmed višjih u-radnikov sledečo izrazil: "Ta pogovor z mestom Baltimore je nekaj tako novega, tako tujega tako izvanrednega in tako zanimivega, da sploh dvomimo o njegovi istinitosti. Meifi se dozdeva ta izum kot čudež, iluzija in sanje." 0 je vršila leta 1836 pri' mestu San Jacinto; zmagali so Te-xačani pod vodstvom gen. Sam. Iloustona. Takoj po tej odločilni bitki je postala država Texas v resnici neodvisna in samostojna republika, katero so kmalu zatem priznale Združene države, Anglija, Belgija in Francija; zaeno je Texas naprosila Združene države, da se ji dovolili vstop v Unijo kot suženjska država, kar se ji sprva ni dovolilo. Leta 1844 je predsednik Tyler skušal uveljaviti pogodbo s Texasom za priklopitev; njegov načrt je pa senatska zbornica odklonila s 35 proti 16 glasovi. Pri tej priliki je sloveči državnik Henry Clay v senator sledeče povdarjal: "Priklopitev Te-xasa in vojna z Mehiko sta si identični." — Večina južnih, držav je odobravala načrt te priklopitve, da bi se na ta način število suženjskih držav pomnožilo; na-' sprotno so pa ta načrt zavračale severne države Unijo iz strahu, da bi suženjske države ne dobile vodstva republike v svoje roke. Pri predsedniških volitvah 1. 1844 je^postalo vprašanje" glede TexaSa naj,-bolj važna točka platforme. V tej volilni borbi so jako agilno nastopili demokrat je z James Polkom na čelu, zahtevajoč priklopitev Texasa in okupacijo vsega Oregona.' Pri volitvah je zmagal demokratski predsed. kandidat James K: Polk; poražen je bil trfrej kandidat Whigovcev, Henry Clay. Kmalu po izvolitvi predsednika Tyler,ja je kongres odobril resolucijo za sprejem drža- jem mestu je živel Dr. John Mc Louglin, glavni agent navedene družbe. Dr. Mc Lo-ughlin je bil rojen v Quebecu, Kanada; bil jo irskega poko-lenja. V Oregon so je naselil ko je bil star 39 let. Zgodovina nam pripoveduje, da so imeli Dr. Loughllina radi vsi tamošnji prvotni naseljenci (Indijanci), tako tudi belokož-ci, ker je marsikako vojno preprečil, in ker je vladal#povsem pravično. Kanadčani in tudi Indijanci so Dr. Mc Loughlina naprosili, da naj jim preskrbi kaj misijonarjev, kar se je izvršilo 1. 1838 ko sta iz Montreala tjakaj dospela francoska katol. duhovnika ijRevV Blanchet in Do Smet in ustanovila v Ore-gonu več misijonarskih postaj. Dve leti zatem j; Father De Smet, ob reki Bitter Root u-etanovil prvo veliko kolonijo, koji so sledile še ostale. Ker jo vedno bolj in bolj primanjkovalo misijonarjev, se io Rev. De Smet napotil v Evropo po nje, ter pri vedel s sabo štiri in šest Šolskih sester iz reda "Notre Dame of Namur." Te sestre so imele v oskrbi šole za deklice. ve Texas v Unijo kot zadnja država (29. doc. suženjska 1845). James K. Polk je bil rojen v Severni Karolini leta 1795; e-najst let zatem so se njegovi starši z družino vrtni preselili v državo Tennessee. Polk je bil po poklicu odvetnik in prvič v kongres izvoljen 1. 1824. L. 1839 je bil pa izvoljei\ za guvernorja označene- države. Ker je pri tedanjih predsedniških 'volitvah odobraval priklopitev Texasa, jq na demokratskem tiketu porazil svojega tekmeca' Claya. Umrl je Tudi Father Blanchet se je posebno odlikoval na misijonskem polju v Oregonu; v priznanje njegovih zaslug je bil l. dec.. 1843 imenovan za škofa. Rešitev oregonskega vprašanja. Ker so prvi naseljenci v Oregonu naleteli na velika priredba bogastva ,te države, se je kmalu zatem pričelo priseljevanje tjakaj večati; ceWkaravane novodošeloev so se pomikale čez ozko ožine "Rocky" gorovja. Prebivalci za-pada so od vlade zahtevali, da naj m vse ozemlje Oregona priklopi Združenim državam, to ja od Ruske Amerike (Alaske) dfc Kalifornije. Tej zahtevi je pa Anglija odločno nasprotovala pod pretvezo, da spada.ono obrežno o-zemlja njej, ker je isto Anglež Drake odkril.. To sporno zadevo se je končno rešilo kompromisnim potom in določilo mejo na severni strani do 49 stopinj- širine od Velikih jezer preko Rocky gorovja do pacifiškega morja. Oregon je bil 1/ 1848 proglašen za teritorij Združenih držav z določbo, da se ondi ne sme uvesti suženjstva. Že 24 let pred tem je neki kongresni k hudo nasprotoval pri k lopi t vi Oregona k naši U> niji, češ, da bi v tem slučaju senator Oregona moral v Washington, D.C. celo leto potovati po suhem in po vodi; to je povdarjal vsled tega, ker zemljevid Oregona tedaj še ni bil javnosti tako znan. (Dalje sledi.) .pruski prestol leta 1914. O RUMUNSKI VLADARSKI HIŠI IN KRALJICI MARIJI. Prva kraljica v državi SlIS 1. 18<>4, tri mesece po pretekli Marija je bila rojena leta 1899, njegovega predsedniškega ter- 8. januarja. Njen rod izhaja iz starejše veje knežje rodbi- mina. Polkova administracija 1845 — 1849. Priseljevanje v Oregonu. — Na podlagi ,pogodbe iz leta 181S so imele teritorij Oregon ne Hohenzollern. Mlajša veja te rodbine je do prevrata vladala na pruskem prestolu nemškega carstva. Približno v 10. stoletju so se v skupni posesti Združene dr-. pradedje priselili v Nemčijo, zave in Anglija. Poročali Ime Zollcrn se v zgodovini premo že, kako jo. 1. 1792 kapitan Gray iz Bostona odkril glavno reko Columbia, ki teče skozi državo Oregon; kako sta zatem tudi Lewis in Clark raziskala ono ozemlje, in kako je tedaj znani trgovec John Jacob Astor v Oregonu ustanovil prvo kolonijo Astorija, koje stanovalci so se> pečali izključno s prodajo kožuhovine. Družba "Hudson Bay Company" je zatem ustanovila o-sobito ob gornjem delu reke Columbia vec svojih kupčijs-kih postojank z.j^rjumjn1 r ojank z, t ^mn^, od Izliva reke Willamette. Vic imenuje 1. 1061., ko sta iz ljihove rodbine umrla dva vojvoda Burk hard de Zollerini in njegov brat, katerega sin je 1. 1095. ustanovil znameniti samostan Alpenbach v Schwarz-waldu. Dočim je rodbina Bur-khardovega brata kmalu izumrla, so njegovi potomci igrali veliko vlogo kot Vojskovodje in državniki. Nekako v 14. stoletju so se razcepili na dve rodbini,: ?Iofcnzollernce in Schalksburgpvce. ' Po mnoi mp: vladarski hiši: Hohen^ollern-Hochingen in Iiohenzollern-Sigmaringen. Iz te poslednje izhaja romunska vladarska rodbina. Sin! utemeljitelja hiše Hohenzolk-rn-Sigmaringen Janez je postal 1163. prvi državni knez (Reihsfuerst Sedanji romunski kralj je njegov 10. moški potomec. Njegov prednik na romunskem prestolu je bil kralj Kari 1. Pruski, mlajši sin'Karla Antona. Njegov brat je bil leta 1870. izvoljen -za španskega kralja, kar je bil zunanji povod francosko-nemški vojni, katere posledice igrajo še danes veliko ulogo. Kari Anton je bil 20. aprila 1861. 'od romunskega prebivalstva izvoljen za romunskega kneza in je bil počnejo 1. 1881. 10. maja kronan za kralja. Leta 1869. se je oženil « Elizabeto, hčerko kneza Hermana von Wied. Ona je znana pisateljica pod imenom Carmen Silva. Ker nista imela, otrok, je bil 1889. postavljen ža prestolonaslednika ' sin njegovega najstarejšega brata Leopolda Ferdinand, ki je zasedel ru- Ivralj Ferdinand se je rodil leta 1865 vSigmaringenu in se je leta 1893 oženil z Marijo, princeso (Velike Biiitanjije iiv Irske, ki mu je rodila petero otrok: 1. prestolonaslednika Karla, ki se je rodil leta 1893. in se je 1. 1918 oženil s Ci,to Lam-brini, > , 2. princesa Elizabeta, rojena leta 1894, in poročena z grškim prestolonaslednikom. Nedavno je nevarno obolela in je bila radi tega tudi odložena poroka kralja Aleksandra za teden dni, 3. princeza Marija, rojena leta 1899. v Goti na Saškem,: - • 4. princ Nikola, rojen leta 1903. in 5. princeza Ileana, rojena leta 1908. Žena kralja Aleksandra, kraljica Marija, je toraj po starosti tretji otrok romunske kraljeve dvojice. Belgrajski listi pišejo, o njej da je zelo lepa in je, kar se .tiče značaja, pravo nasprotje od svoje sestre E-lizabete. Elizabeta da je zelo tiha in ljubi samoto, kraljica Marija pa odkritega značaja ter vedno vedrega in veselega obraza. Njeno vzgojo je vodil guverner Jorga, znani profesor zgodovine. Pod njegovim vodstvom je bila kraljica Marija vzgojena in .podučena od liajbo-ljih francoskih in angleških u-čiteljev in učiteljic. Dasiravno še skoraj deklica, je vendar med vojno živahno sodelovala pri karitativnčm delu. Kraljica Marija govori več jezikov in sicer francos-ko. nemško, angleško in seveda tudi romunsko. Takoj ko se je zaročila s kraljem Aleksandrom, se je pričela učiti tudi srbsko in ji je v tem jeziku dajal poduk minister romuns-,kega dvora Mjszu, bivfši romunski poslanik v Londonu. Po zadnjih vesteh kraljica Marija v znanju srbskega jezika zelo napreduje. Z romunsko kraljevsko rodbino je prišel kralj Aleksander prvič v stik lansko leto ob priliki ko se je mudil na francoskem letovišču Chantilla, kjer se je istočasno nahajala tudi romunska kraljica s%vojo najmlajšo hčerko. Romunska kraljica je povabila kralja A-leksandra pozneje v Parizu na kosilo v hotel Ruzy in tu je kralj Aleksander prvič prišel v družbo s svojo sedanjo soprogo.' 1 KONZULARNE VESTI IZ JUGOSLAVIJE. New York (Jugoslovanski Oddelek F.L.I.S.) Gospodarske razmere v Jugoslaviji so približno iste, karšne so bile pred mesecem dmi, glasom članka v "Commerce Reports" od 26 junija, ki se naslanja na poročila ameriških konzulov KjS. Patton v Bel-gradu in M.W. Van Sickel v Zagrebu. Edina sprememba je ta, da je vrednots valute ne-kolikobolj stalna kot je bila v minulih mesecih. Izvoz v januarju nevsporeden. Ako se primerjajo številke o izvozu žita in njegovih proizvodov za januar lanskega leta z onimi za isti mesec v tem mosecu v tem letu, izhaja, da je količina izvoza silno upadla, namreč od 37,006 metričnih ton na 13,462 metričnih ton. To zmanjšanje izvoza pripisuje se slabi letini v 1. 1921; ali skuša se raztolmačiti tudi s tem, da je vožnja po Donavi in Savi bila ustavljena radi leda od 19. januarja do 6. marca, ker se po teh vodnih potih izvaža največji del žita. Železnice so v tako slabem stanju in tako potrebne popravkov, da niso v stanu prevoziti vso količino žita. Izvoz fižola in cementa je bil tudi manjši. Na drugi strani je bil izvoz konj, goveda in prašičev v mesecu januarju 1922 čez štirikrat večji kot istega meseca lanskega leta, namreč 44,056 repov nasproti 10,309 lani. A-bnormalni primanjklaj žita in krme jo povzročil veliko draginjo, pa se ni izplačalo, ali je bilo celo nemogoče, prezimiti živino. Izvoz mesnatega blaga se jo povečal od 2,837 metričnih ton na 4,210 ton; izvoz lesa in lesnih izdelkov se je povečal od 22,000 ton na 59,000. Izvoz češpelj in marmelade je bil tudi večji. > • . m • ; Razne vesti. Državni rudniki pri Tuzli v Bosni baje proizvajajo 4^,000 metričnih ton soli ali skoraj četrtino vse domače potrebe. Neki časopis trdi, da bi se mogla proizvodnja podvojiti, ako bi se nadodalo nekoliko opreme. Ministrstvo za pošte in brzo-jave objavlja, da se bodo tekom poletja postavile nove telefonske proge in da strokovnjaki že delajo na tem. Glasi se, da jo nemška vlada napravila ponudbo za gradnjo velike bre-zične postaje v Jugoslaviji, in v to v delno plačilo vojne odškodnine. Pozen sneg in hladna spomlad je resno pretila usevom, a-li nastopila so deževja in večja vročina in izgled na letino se je zboljšal. KoČevar pa nemško tako govori, Za tristo rogače v, zastopit ga ni: "Di žaben pokvaken, di miJen kre- pirt." Di karten pošpilen pa v bircaus ma- širt." Je v Višifji gor "purgar" 'pač lahko šteman, Ker polž na verigi je tam prikovan; Če tujci to čudo pogledat žele, Jih naglo Visnjani z metlo napode. Na Kranj in na Kamnik pozabit ne smem, Zato naj o teh dveh tud' nekaj povem, Gorenjce pohvalim, značaj njih odkrit, A v jezi pripraven' so koj te nabit! Se v Rajbenci roba ta sueha dobi, Rešeta in žljce in druege stvari; Tam piskre lončene lepo narede In latvicah pinjemu mlajku tope Ižanc pa v Ljubljani vsi šoto proda, Po Iprahi njegovi ves svet ga pozna. Ljubljanca mu polje jeseni gnoji, Ko v "Jej---- jej---- Ta dva s- kupaj?! Jej----jej____in še nihče tega ne ve, ne njegovi stariši, ne'njena mati____ O, ti nemarnost mladostna!____" je vzkliknila, vzdignila črez delj časa koš z gobami in jo kolikor mogoče hitro ubrala proti vasi, da pove to važno novico neštetim svojim znankam in prijateljicam. Tačas je prišel stari Strmec na senožet trosit otavo, da hiše posušila že v predpoldans-kem solncu. France je pokosil še del travni kaj onstran steze in prišel potem na očetovo stran. "Hm...." je začel stari Strmec, "delj časa že nekaj premišljujem, povem pa še tebi, ker se tebe tiče. Veš, France, mati od te pomladi, kar je bila bolna, ni več prava. Ne more več opravljati vsega v hiši in pri gospodinjstvu kakor včasih. Dekle ne kaže jemati, ker so predrage in delajo vse le na pol. Hm, Francelj, kaj misliš — prav bi bilo, da si ti dobiš nevesto?!" "No, seveda bi bilo prav ----" je odgovoril sin. "Tako je. Si lina katero že mislil!" "Nič gotovega še ne!" je odgovoril France nekako v zadregi. . "Prav je.tako____Veš, jaz bi ti eno nasvetoval, pridna je, poštena in tudi brez denarja ne bo!" "Katero pa?" Stari Strmec se je odkašljal tn dejal važno: "Gričarjevo Meto z Vrha. Pripravna bi bila zate in za našo hišo." 4 * Kaj t Tisto šepetasto ?... Hahaha____ Oče, tiste pa ne. ----Rajši nobene!" se je zasmejal France. "jBodi pame,hen, fant, in premisli vse, predno katero zineš! Dekle je pridno in pošteno!" , "Seveda je. Kdo ji pa kaj o-čita! Ali zame ni!" "Kaj ni zate! Doto ima kakor nobena v vasi!" "Kaj meni dota mar!" Oče je vzrojil, ko je slišal te sinove odgovore. "Njo vzameš in druge ne! Kaj lepota in Bog ve kaj še v-se, kar tebi roji po glavi! Denarja je treba dandanes in pridnosti in poštenosti, ne pa tistih neumnosti!" "Poslušajte vendar, oče!" je miril France očeta, a ta ga ni hotel poslušati. "Njo vzameš in mir besedi. močiva, kajti drugi teden bo treba že trgati!" France je zadel koso na ramo in počasi odšel proti ciomu. Vse tiste lepe misli o bodočnosti so se razgubile v nib in nevoljen je bil na očeta in njegov načrt. A bil jo odločen, da ne vzame Mete, naj se zgodi, karkoli hoče. Teden pozneje je začela trgatev. Bog je bil dal lepo in toplo vreme in grozdja je bilo toliko kakor malokatero leto. Po brogih in brdih okrog Zapolja je bilo živahno življenje. Med temnozelenimi trtami po vinogradih so se videle pisane ru,te deklet, ki so trgar la; goloroki fantje so hodili semtertja in nosili polno bren-tače grozdja v plavnike, ki so stali na vozih konec vinogradov. Gospodar je na vse pazil, pripomogel zdaj tu, zdaj tam, tega pohvalil, onega por karal. Celo sivi dedje niso mogli te dni prestati doma, oprti ob palico in z vivčkom med čeljustmi so prikrevsali v vinogtad pogledat, kako gre trgatev. .Tako je bilo vse zbrano med trtami, od sivega starca, ki trepeče od starosti, pa do najmlajšega fantka, ki še govoriti prav ne zna, pa bi že rad pomagal z okorno, otroško ročico pri trgatvi. Vse je veselo, govorjenja in šal ni konca ne kraja, zdaj pa zdaj zadoni vesela dekliška pesem in se dvigne kakor ljub pozdrav v višavo proti modremu, čistemu nebu, ali pa zavriska fant, da se odmeva daleč doli v vas.... Strmčevim je pomagalo trgati par deklet, med katerimi je bila tudi Stru gar jeva Anica. Stari Strmec je sam trgal in pazil na delavke, da niso tratile časa, France je pa nosil grozdje v plavnik. (Dalje sledi.) SLOVENSKIM VOLILKAM IN VOLILCEM NA ELY, MINN. Naznanjam, da sem kandidat za urad nadzornika Independent School District No. 12 ter se Vam toplo priporočam za Vašo pomoč. Volitev se vrši v soboto popoldne, dne 15. julija v prostorih Community Center. Ako izvoljen, ofaljubujem delovati za korist tega šolskega distrikta. Jack Gianotti. ZATONJ Vam bomo poslali našo slovensko knjižicoglede iznajdb in patentov, ižnajditelji in drugi pišite ponjo danes. Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi. A. M. Wilson, Inc. PATENTS. 315 Victor Building Washington, D. C. V Importirane KRANJSKE KOSE iz najboljšega jekla. Dolgost 65 in 70 centimetrov. Cena $2.00—z rinko; MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cen j. občinstvu v Jolietu in okolici naznanjava, da sva ol- Tje za prihodnji pust enkrat prla *ovo . bo najbolje, da naredimo!" France je umolknil. Nekaj časa sta oba molče trosila, nato pa se» je zopet o-glasil stari Strmec: "Saj to lahko sam storim! Ti idi domov, pokosi, kar je še otave blizu hiše, popoldne pa spravi- trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava bla-i go po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. va posodo iz hrama in jo na- t Telefon 4555 Joliet, 111. EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Ave. New York, N. Y. ZASTOPNIŠTVO SLOVENSKE BANKE D. D. ZAGREB. f. PRVE HRVATSKE &TEDIONICE ZAGREB FRANCOSKE-SRBSKE BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (krone) v kraju. Prodaja šifkarte za vse proge Doprema rojake iz kraja. Izvršuje vse bančne posle. Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti. PIŠITE PO CENIK Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York, N. Y. - POZOR! Slovenci ia Hrvati ▼ Chisholm, MiniL, in okoUd Kadar želite uložiti denar na hranilno ulpgo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's State Bank Chisholm, Minn. Frank Gouže, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaio trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "Točnost", "Varnost" ia "Postrežba" je naie geslo. imam na zalogi prave LUBASOVE HARMONIKE tri in Stirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenik. Nadalje imam v zalogi'tudi prave STAROKRAJSKE KOSE J kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREH. hof iz štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah: Posamezna kosa z rinko in ključem..........................$2.50 Šest kos skupaj ali več..................................... 2.00 Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..'............................ 1.25 BERGAMO brusilni kamni, dva kamna ......................1.00 Motike ........................$1.00 Srpi ...................... l.oo Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place Brooklyn, N. Y. Slavna društva K, S. K, J., pozor! Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot.vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo 2»itro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik. Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite ae do nas. V naii ti«karni s« tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOV. LIST V AMERIKI. Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006. N. Chicago St. -:- -:- Joliet, Illinois. Veliko potnikov V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov. Ako se tudi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih od onih, ki so že potovali. IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. Ako želite tud Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila. PRI POŠILJANJU DENARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. poslužite s6 je tora vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa pojasnila se obrnite na Zakrajšek & Oešark SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City. AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO! DENARNE POŠILJATVE. Jugoslavija: Italija : 100<) kron za.....$ 3.50 100 lir za........$ 5.50 10.000 kron za .... 34.00 1000 lir za........50.00 NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev sv ojccv iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, 111. Established 1857 Geslo naše banke je točna postrežba in uljudnost. Vsak uradnik in uslužbenec naše banke se zaveda važnosti, tla z Vami uljudno občuje, in da Vas točno ter zadovoljno postreže. Ako stopite torej z nami v poslovno zvezo, ste lahko zagotovljeni največje pozornosti, katero boste odobravali. Tekom zadnjih petinšestdeset let se je ta banka držala vedno' uljudne postrežbe napram občinstvu našega mesta. Med tem časom se je to banko postavilo na trdno podlago in v občno zadovoljnost. Gotovo se bo ta banka tudi Vam doppadla. Odprite torej še danes svoj račun v tej banki ter se o naši solidnosti še sami prepričajte. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857 HiHi^f Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vaše prihranke pri nas na "Special Interest Account" ker uživate te prednosti v polni meri SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. Vloge se lahko začnejo s $5.00, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. julija obrestujemo že od 1. julija 1.1. GLAVNO zastopstvo FRANK SAKSER STATE BANK JADRANSKE BANKE. 82 Cortlandt Street 'New York, N. Y.