Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. '20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev. 45.	V Ljubljani, v sredo 25. februvarja 1885.	Letnik XIII.
Volilci trgovinske in obrtne zbornice!
Zavolj novih volitev v trgovinsko in obrtno zbornico, ki so imajo to dni vršiti, sklical jo izvrševalni odbor narodnega kluba deželnih poslancev dne 19. t. m. obilno število najveljavnejših trgovcev in obrtnikov z Vaše srede na posvetovanje, ter Vam po soglasnem sklepu tega shoda priporoča niže imenovane kandidate, kterim brez skrbi izkažete svoje zaupanje. Njih imena so Vam porok, da bodo vestno in po svoji najbolji moči delali za trgovinske in obrtne koristi naše dežele.
Ti kandidatje so:
I. "V trgovinskem odseku:
a) za prvo skupino, v kteri sta združena prvi in drugi razdelek:
Gosp. Josip Kušar, predsednik trgovinski in obrtni zbornici, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. Vašo Pctriiii, podžupan Ljubljanski, trgovec in hišni
posestnik v Ljubljani. Fran Hren, grajščak, trgovec itd. v Ljubljani. Mihael Pakič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. „ Janez Ferclan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. „ Frane Sonvan ml., trgovec in hišni posestnik v Ljubljani.
b) za drugo skupino, v kteri je tretji razdelek trgovcev:
Gosp. Franc ©mersa, trgovec in posestnik v Kranji. „ Blaž Moliar, deželni poslanec, župan in trgovec v Škoijiloki.
„ Tomaž Favšler, trgovec z domačimi pridelki in hišni
posestnik v Kranji. „ Josip Ribič, trgovec z glasbenimi inštrumenti v Ljubljani.
II. V obrtnem odseku: za drugi razred:
Gospod Janko Kersnik, grajščak, posestnik mlina in žage na Brdu. ., Filip Zupančič, stavbeni mojster in hišni posestnik v Ljubljani.
dr. Josip Foklnkar, državni in deželni poslanec, solastnik tiskarne itd. v Ljubljani. Janez iS". Horak, podpredsednik trgovinski in obrtni zbornici, hišni posestnik in rokovičar v Ljubljani. Anton Klein, predsednik obrtnemu društvu in solastnik tiskarne v Ljubljani. „ Jernej Žitnik, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani. „ Oroslav l>olenec, hišni posestnik in svečar v Ljubljani.
Janez Dovgan, mizar v Ljubljani. „ Franc Kolman, hišni posestnik in steklar v Ljubljani. „ Alojzij Jenko, načelnik zadrugi pekarjev v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 22. februvarja 1885.
Za narodni centralni volilni odbor: Luka Svetec.
LISTEK.
Kaj človek skusi, ako peš na Dunaj gre.
(Dalje.)
Osemnajsti dan.
Dne 23. avgusta, 18. dan našega potovanja, bila je nedelja. V Seevviesen smo sicer na predvečer prašali hišno gospodinjo, koliko časa bi mi v jutro potrebovali, da bomo prišli k sv. maši v Allenz. Prijazna žena nam pritrjuje, da bodemo prav po lahkem prišli k sv. maši v Aflenz. V jutro smo ob določeni uri že na potu ter hitimo urnih korakov proti Aflenzu, kjer so pa ljudje — ravno iz cerkve prišli, ko mi tje pridemo. Kdo je bil temu kriv, ne vem; in so tudi nismo mogli o vzroku zediniti. Ni bilo tedaj drugače, ko tako, da smo po ribniško bili pri sv. maši, ki je Ribničanu kmalu minula, ker je ravno ob koncu maše do cerkve prišel. Nekoliko smo molili in — šli zopet dalje; in majhen zajutrk nas je okrepčal za daljno pot.
Po ozki in s košatim drevjem obsojani dolini potujemo mirno naprej; kar vgledamo po cesti proti nam trop korenjakov v lovski obleki in s puškami na ramah. Drugi pa peljajo na vozu lepega ustreljenega jelena. Lepa živalca jo bila!
Toda, — ni dolgo trpelo, in drugega jelena vgledamo. Ta je bil pa v gojzdu. Lepo kramljamo mi po svoji poti in zavijamo svoje besede o ustreljenem jelenu, češ. da bi bil dober itd., kar zaklik-nemo: „Vidiš, vidiš! Ondi-le na skali stoji drugi, živ, velik!"
Začudeni se vstavimo in zremo tje v višavo. Tam v gojzdu na visoki, daleč v dolino moleči skali stoji krasni „rogovilež"; mirno stoji na skali, zreč proti nam tje po dolini. Ne moremo si kaj, da bi nekoliko ne poskusili prepoditi to krasno živalico, češ, bodemo vsaj videli, v kakih skokih bode ona vstrahovala to silovito skalo.
In kaj storimo? Na ves glas vpijem — jaz, kličem, maham z ruto, in tovarša z menoj, ali je-lenček se za nas no zmeni, on miren ostane na svoji skali, za našo komedijo se ne briga. Dovolj je! — In zdaj Anton skuša pojasniti prikazen, ter pravi: Ta jelenček morda tukaj žo dolgo stoji, in bo še dolgo stal, ker je skoraj gotovo — lesen! Nalašč tii sem postavljen, da tujce za nos vodi!
„Ha! Ha!" — smo se posmejali, — „saj imaš v resnici prav; res, res mora brez življenja biti, ker se še treh lovcev, — kakoršni smo mi, — ne vstraši!" — in šli smo dalje, ter jezili se nad jelenom, ki nas jo tako na lepem speljal na led.
Gorata dolina v Aflenški okolici nam je toraj
po teh dveh jelenih in — brez sv. maše, — dobro v spominu ostala; meni pa — toda še le iz po-znejih let, — tudi še iz druzega vzroka.
Mnogokrat sem namreč v družbi pripovedova pozneje, kako sem jaz že jelena na lovu — zasledil, tega namreč na skali v AHenzu; in — vselej me je ta šembrani jelen vznemiril kolikor toliko, in sicer toliko bolj, v kolikor bolj prebrisani družbi sem to stvar pripovedoval, ker je bilo treba dotične napade krepko odbijati. Toda vso jezo do jelena v AHenzu sem bil pozabil o priliki, ko moj nekdanji predstojnik po nekem prijatelju dobi iz Atlenza — divjega kozla, ki jo tehtal po takratnem, še starem računu 50 funtov. Ta kozel mi je onega jelena „iz glave" prepodil, kterega jaz s tovaršema s skale pregnati nisem mogel, in — zadovoljen sem potem skoraj vsaki dan po dvakrat „tega" kozla, — divjega, se pravi, — „oberal"; toda „pošteno", ne pa „pregrešno", kakor obera hudobni „jezik"; —jaz som oberal z zobmi; in oberal sem onega ..divjega" kozla iz AHenza, ne pa onega kosraatina, ki mekeče in — smrdi! O! — oni je bil „divji" kozel, Aflenški kozel, ki jo prav „dobro dišal!"
In tako uas je ta „jelen na skali" po daljni poti prav dobro zabaval, in med takim prijaznim zabavanjem smo prišli v Bruck, kjer smo že, na Dunaj gredč, bili. Nekoliko smo se pokrepčali in
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. februvarja.
Notranje dežele.
Ni ga bilo v Avstriji že dolgo bolj svojeglavega ministra, kakor je sedanji naučni minister Conrad plem. Eibisfeld, rodom Štajarec. Videli smo ga nedavno, kako je mislil postopati z novo postavo o kongrui, ne da bi se bil kaj dosti brigal za mnenje poslancev ali drugih mož, ki imajo v tein oziru tudi še besedico govoriti in bi tudi bil, ko bi se mu ne bili zavedni poslanci moško uprli, ter mu brez ovinkov svojo misel povedali. Od tistega časa ni še 14 dni preteklo in že je naučni miuister pozor skoraj da cele Avstrije na-se obrnil z ukazom, ki ga je neki izdal na dolenje-avstrijsko cesarsko namestni-štvo, kakor pripoveduje „Wiener Ztg." Povod temu je dal sklep učiteljev društva „Diestenveg", po kterem naj se naučni minister prosi, da se za posebne pri-merljeje zopet sme šiba v šolo vpeljati. Naučni minister c. kr. namestništvo poživlja, naj za to skrbi, da se vse enake od učiteljev vložene prošnje, ki bi bile za ali proti sedanji šolski postavi, že pri c. kr. deželnem šolskem svetu odbijejo in naj se meni nikdar ne predlagajo, ker so popolnoma brez pomena in bi se jaz nikdar na nje ozirati ne mogel, kajti ni me volja tudi najmanjše stvarice v sedanjih šolskih postavah spremeniti. Naučni minister si je s tem odlokom pač podpisal spričevalo, da ne pozna ljudske šole drugače od znotraj, nego po abecednih tablah, ki po steni visijo, sicer bi se ne bil tako izrazil. Ondi, kjer se shajajo otroci raznih starišev, lepo podučeni, pa tudi do skrajne mere zanemarjeni, dostikrat pa tudi nravno popolno popačeni, se pri poslednjih z lepo besedo prav nič ne opravi. Posebno zastonj je pa že tedaj vsaka beseda, ako otrok ve, da ga učitelj niti za ušesa ne sme prijeti. Tak spaček potem nagaja in je celemu razredu za pokoro, in kaj bi ne bil, saj dobro ve, da se mu ne sme do živega. Pač bi bil minister Conrad dobro storil, ko bi bil za take izvanredne slučaje šibo vpeljal. Ne pomaga nič, strah in groženje v šoli, kakor sploh pri odgoji mora biti, kjer tega ni, ondi z malimi izjemami tudi ni prave izgoje. Celo sedanji Velški princ (angleški prestolonaslednik) okusil je pri raznih priložnostih šibo iz rok svojega očeta princa Alberta, minister Conrad se jo pa zanikrnim otrokom dajati boji.
Vnanje države.
Ni je kmalo države, kjer bi silovitost tako na vrhuncu bila, kakor je na Ruskem, takoj za to pride pa Prusija na vrsto. Posebno, kar se tiče katolikov, ji ni nobeno sredstvo preslabo, da bi jim s taistim ne poskušala škodovati. V najnovejšem času spravila se je na posilno polutrovanje katoliških otrok. Na Nemškem je namreč v mešanih zakonih, kakor po celem svetu navada, da se vsi otroci v katoliški veri izrede, če je sicer bil zakon po postavah katoliške cerkve sklenjen. Gorje pa družini na Pruskem, ako se ji primeri nesreča, da ji oče umrje, preden so otroci po štirinajst let stari. Protestantovski pastorji si vse prizadenejo, da potem nesrečni vdovi mladoletne otroke po sili vzamejo, ter jih razdele po luteranskih zavodih, naj se mati ali otroci še tolikanj branijo, naj še tolikanj prosijo! Nič ne pomaga, vsak sebi morajo, da drug druzega več ne vidijo. Kaj tacega se je svoje dni le iz osrednje Afrike slišalo, kjer so s sužnji kupčevlai, da so se otroci materam iz naročja trgali in od njih daleč proč
potem smo tukaj — „klobaso zašpilili". Koliko je bila velika ta „popotna klobasa", na tujem narejena,
—	je čast. bralcem zdaj znano. Od Brucka do Dunaja, čez St. Hipolit in Marija Celje zopet v Bruck.
Pregovor pa pravi: „Klobasa, Wurst, —macht Durst! — in tako smo tudi mi nekoliko to klobaso zalili. Tudi mi zapisnik pove, v koliki meri smo zalivali. Pravi namreč, da smo si ga tukaj privoščili vsak „masliček" — stare mere — dobrega Stajarca, in še dalje pravi, da sem jaz tukaj — zmenjal zadnji desetak.
Daljna pot nas potem zavija proti drugi strani, ne pa proti oni, po kteri smo hodili tje gredč, kajti nazaj grede vbrali smo pot, kakor sem že povedal, proti domu čez Koroško. In današnji večer spali smo v Leobnu.
Kako smo kaj spali tukaj, nočem razlagati, kajti akoravno smo v navidez dobri krčmi prenočili,
—	nam le žalosten spomin včasih izvabljuje smeh in nevoljo iz onih še dijaških let, ker smo za drag denar — v jutro po „dvojui" poti potrebovali svoje glavnike. Popotniki po Bosni vedo veliko v enakem položaji govoriti. Toda, — vse je minulo in — Leoben smo vendar le videli, in — zapustili!
Zjutraj hiteli smo dalje proti Koroški in proti domovini.
(I)nljfi prih.)
prodajali. In tako se godi dandanes na Pruskem, v deželi „strahu božjega in pobožnega življenja"! To se ve, da to samo katolikom velja! Za vse druge veroizpovedanja se nič ne brigajo, naj ima otrok ktero vero ali pa nobene! Le katoliško dete, kteremu oče pred 14. letom umrje, se ne sme v katoliški veri izroditi, temveč mora na veliko žalost svoje matere protestant postati, če se pa mati takemu nasilstvp vstavlja, ji nalože toliko in takih glob, da jih plačati ne more, na kar jo v ječo zapro. Kaj takega se je do sedaj, kakor smo rekli, le iz Afrike čulo in pa glede usiljevanja druge vere iz Eusije, sicer ne vemo, kje bilo bi dandanes še to v navadi.
Švicarski zvezni svet v Bernu ima ravno kar polno glavo, kako bi se vedno bolj nadležnih anarhistov odkrižal. Obljubili so mu namreč, da hočejo razstreliti zvezno palačo in sicer za to, ker jih je zvezni svet preganjati jel. če se tej grožnji bolj na dno pogleda, zapazi se takoj, da je v tem grmu ves drug zajec skrit, kakor pa sovraštvo. Ropati hočejo anarhisti in se ptujega denarja polastiti, kajti v kietih zvezne palače v Bernu imajo za 58 milijonov frankov denarja shranjenega in to so tisti ocvirki, po kterih se anarhistom sline cede. Zvezni svet se je v tem smislu že posvetoval, kako bi napad zabrauil; nekteri so nasvetovali, da naj se okoli palače napravi gosta železna ograja, ki bi vsakemu nepoklicanemu približevanje k poslopji za-branjevala. Toda že pri prvem posvetovanji so spoznali, da bi to predrago bilo in varnosti bi pa kljubu temu še ne imeli. Eekli so toraj, da popolnoma zadostujejo straže, ki so sedaj okoli palače nastavljene, sicer bo pa že zvezni svet za to skrbel, da se bode Avgijev hlev anarhistov po celi Švici, kolikor se bo le dalo, potrebil. Dolgo, dolgo so se Švicari obotavljali, preden so začeli strogo proti peklenski druhali postopati, a sedaj, ko jim že voda v grlo teče, si res prizadevajo, da bi jo zajezili, če jo bodo — kdo ve!
Kjer je veliko in raznih reči združenih v jedno skupino, ondi je gotovo marsikaj čudnega vmes. Rusija je taka zmes iz raznih narodov in dežela, še vsa drugačna kakor pa mnogojezična Avstrija. Največe čudo v ruskem cesarstvu je pa velika kneževina Finland (Čuhonska), ki ima svoj deželni zbor in marsikake pravice, na kakoršne bodo pravi Rusi doma še dolgo čakali. Tako n. pr. mora vse iz Eusije tjekaj vpeljano blago veliko carino plačevati, čuhonski izdelki na Busko vpeljani so pa vsake carine popolnoma prosti. Dalje med obema državama ni druge razmere, kakor personalna unija ali osebna zveza, t. j., da Finlandci ruskega vladarja ob enem tudi za svojega vrhovnega gospodarja priznavajo, sicer so pa popolnoma sami svoji. Vrhovno gospodarstvo v veliki kneževini Finlandski ima v rokah cesarski senat v Helsingforsu, in je, kakor kaže, bolj senat, kakor pa cesarski, kajti drugače bi bilo komaj mogoče, da so v Finlandiji časniki vseh narodov in jezikov dovoljeni, le ruski ne! če tudi je muogo Eusov po deželi in po mestih naseljenih, vendar niti jednega lista ne morejo v svojem jeziku v roke dobiti, ker se v tem jeziku sploh ne smejo izdajati. Kakor se čuje, vložili so med Finlandci živeči Eusi prošnjo na ondašnji deželni zbor, da odpravi dotično prepoved in se je nadjati, da jo bo odpravil cesar sam, ako bi je deželni zbor ne, ker je preobilna prostost Finlandska Eusom že presedati jela.
V Filadelfiji in Novem Jorku v Ameriki izdelujejo se peklenske mašine, dandanes jako priljubljeno orožje anarhistov in uihilistov, že kar po tovarnah in sicer, kar je najostudneje — celo pod varstvom in zaščitom vlade same, ktera po eni strani skuša z ojstrimi postavami strahovito porabo dinamita zabraniti, po drugi pa prav po štrusevo glavo skriva in molči pri izdelovanji peklenskih mašin, v ktere dinamit vprežen strahovito pogubno deluje. Tak amerikanski tovarnar jako nedolžno trdi, da so njegove mašine, dokler so prazne, najne-dolžniša stvar na svetu. O kaj. pak da, tudi gad je nedolžna stvarica božja in popolnoma nenevaren, ako si mu populil strupene zobe, dokler mu drugi ne zrastejo, in vendar ga vsak stare, komur pod peto pride. Zaslužek je neki tako dober pri izdelovanji peklenskih strojev, da jih komaj zamorejo sproti zadosti izdelovati. Podobo imajo jako različno. Velike so kakor storžec sladkorja in zopet majhine, da jo lahko v klobukovo dno všiješ. Poslednja obstoji iz dveh jedno na drugo položenih plošč, med kterima je razstrelbina. Zadosti je, da ti klobuk na tla pade, — v tistem trenutku razvijejo se razne-silne moči, ki celo okolico pretresejo. Tjekaj v Ameriko treba bo Evropi obrniti svoje oči, da so bo ondi vstavilo peklensko izdelovanje omenjenih strojev, ako hoče, da ji bodo postave proti dinamitu kaj koristile. Dokler bodo anarhisti od ondot svoje blago dobivali, tako dolgo se ni pravega vspeha od naših postav nadjati.
Izvirni dopisi.
Na Češnjicah, 20. febr. Silno tužno so peli zvonovi pri tukajšnji farni cerkvi v četrtek 12. febr. že pozno v noč okoli 10. ure. Neslo se je truplo
po hudobnih voglarjih ubitega našega župana in večletnega cerkvenega ključarja Jakoba Žordani-ja v tukajšnjo farno cerkev in od tod v mrtvašnico, kjer je bil ubiti drugi dan 13. febr. raztelešen in sod-nijsko pregledan, ter potem cerkveno pokopan.
Bila je v sredo 11. febr. svatba (ženitovanje) v Lipi pri Češnjicah. Govorilo se je že pred svatbo, da nameravajo priti isti večer v Lipo nekteri fantje iz Vrha, Krašenske županije v družbi z nekterimi Pšavskimi fanti, ki so nekaj časa sem kar stikali po kakem pretepu in napravili že marsikteri ravs, tako, da se je bilo vedno bati, da enkrat napravijo grozen poboj. — Zadnjo, Martinovo nedeljo, 16. nov. 1884. 1., so se stepli nekteri tih v Šmartnu v Spodnjem Tuhinji precej dobro, tako, da je eden izmed njih obležal nekaj dni ondi. Zdaj je tudi ta v zaporu zarad poboja v Lipi.
Na večer 11. febr. okoli 9. ure pride v Lipo res 9 istih fantov, ki so, kakor že rečeno, delali nekaj časa sem nekak strah po tukajšnji okolici, bilo je 6 Vrhovcev in 3 Pšavljani. Došli so oboroženi s kolmi, kakoršne jih je videl nositi nek posestnik iz Gabravnice, memo kterega hiše so šli in ki jih je tudi vse poznal. V kolcih so morali imeti žeblje nabite, kakor to pričajo rane pri pobitih. Pravijo, da se je čulo tudi nekako zvenčenje kakor kake sablje ali druzega enacega železja. Prišli so boje tiho, ter najpopred vse ogledali koliko je češ-njiških fantov na preži. Vidši, da domače srenje fantov je ondi le malo, podajo se na griček pred hišo posestnika Fr. Š., ki je bil tudi pri svatbi, to je kakih 50 korakov od hiše, kjer se je obhajala ■ svatba. Tii zarjovejo in zapojo. V hiši Fr. Š. ugasnejo precej luč, iz strahu, da ne bi v hišo prihrumeli, ker bila je doma le mlada žena z malimi otročiči s starem očetom in materjo. — Dva Cešnji-ških fantov se Vrhovcem in Pšavljanom prijateljsko pridružita, toda kmalo sta obedva staknila. Eden tih dveh Češnjiških fantov vidi, da so segli po krepelcib, ktere so menda, vsaj nekteri, malo k steni prislonili, in slišali besedo: „Udari ga", skoči urno proč, pa vendar je eno v hrbet dobil, drugi Češnji-ški fant pa že štiri po glavi in rokah vlovi in to brez vsega besedovanja in vsakega povoda. Prvi tih fantov skoči navzdol in pride ravno pred hišo Fr. Š., svata, ki spremljan od druzega svata, že bolj priletnega možaka in srenjskega odbornika, hoče v svojo hišo, pred ktero na griču zločinci stoje. Prvi bežečih dveh fantov komaj spregovori, ne^ hodita gor, bota tepena, že vdarijo tudi po teh dveh svatih, ter jih pobijejo na tla. — Zdaj nastane splošni jok in vpitje otrok in žene Fr. Š., ki je slišala glas svojega moža, ki pa zdaj ves v krvi pred hišo leži, po glavi silno razbit. Ko zaslišijo, da Vrhovci in Pšavljani svate tepo, pribite še ostali svati iz hiše, med njimi tudi ranjki župan Jak. Zordani.
Župan pravi svatu Janezu Jeretini, posestniku na Iiakitovcu, ki je hotel zleteti pomagat tepenim svatom: Počakaj, da pridejo pred hišo še drugi svatje, potem skupno stopimo in jih vsaksebi ločimo. Eanjki je pred ko ne mislil, da so si k večemu malo v lase skočili. Kdo bi pa tudi misliti zamogel, da so se tako grozno oborožili z zlobnim namenom, kakor da imajo iti na poboj kake divje in grozne zveri! Pred ko ne, na jok in vpitje otrok, žene in tepenih svatov, pohiti župan na kraj tepeža, da brani. Bil je ranjki velik, čvrst možak, pa jako usmiljenega srca. Ali, žalibog, šel je — pa ni ga bilo več nazaj. Zločinci so ga do smrti pobili. Poškodovanih ali ranjenih je bilo razun ubitega še 9 in sicer 6 svatov, vmes trije precej hudo in še drugi 3 Češnjiški fantje — voglarji. Dva svata sta na glavah močno ranjena. Enemu je na roki kost ubita, zraven pa je rana od žeblja v kol zabitega. Ranjki je bil na desno sence s krepelcem tako hudo udarjen, da mu je čepinja baje čez in čez počila, potom pa še dvakrat napočena. Spodaj pod sencem na lici videla so so znamenja dveh žebljev, ki sta morala biti zabita v krepelcih, s kterem je bil vdarjen. Res prav zverinsko pobijanje!
Ranjki je bil mož resnice in pravice, ter zelo skrben za pošteno življenje v srenji, toraj tudi od vsih spoštovan in je že 11. leto zaporedoma tu žu-panoval. Pripoveduje se, da so v ponedeljek 9. lebr. na neki svatbi v vasi Kranjembrdu v Krašenski fari hoteli napraviti enake poboje. In le ker so se eni Blagovskih fantov urno domu vrnili, drugi kar jih je bilo od ceste v neki hiši se poskrili, svatje pa so pozneji tudi zaklenili, se je poboj zabranil. Eden je baje kar nož kazal, pitaje svate s prešiči, rekoč: Krajnobrdski prasci, imate kaj vina, in ženina klicaje
naj gré ven, saj ne bode šel zastonj, ter mu goldinar ponuja. Res tužne vesti. Tii pri nas je že tako daleč prišlo in je vse nekako v takem strahu, da si zoper zločince že marsikteri pričati ne upajo. Skoraj sleherni ti pravi: mene nikari za pričo ne daji, ker se boji posledic. Zadnji čas je, da se prične postopati odločnejši zoper take zločince, ponočnjake in pretepalce, drugači bode prepozno.
Iz Novega mesta, 19. februvarja. Ce že tako radi opisujemo razne svetne slavnosti, ki se vrše tu pa tam iz raznih povodov in vzrokov, mnogokrat prav malenkostnih, zakaj ne bi tudi cerkvenih, ki kažejo in razodevajo moč naše sv. vere in katoliške cerkve ter spričujejo, da je narod še veren.
Taka cerkvena slovesnost, 40ura pobožnost na čast presv. rešnjemu Telesu se je vršila v našem mestu po stari navadi ob pustnih dneh v frančiškanski cerkvi. Da ljudstva še ni okužil novodobni duh, kaže mnogobrojno število pobožnega ljudstva, ki se je vdeležilo te pobožnosti, pa tudi pristopilo k mizi Gospodovi.
Letošnjo pustno nedeljo je bila pa združena s to slovesnostjo še druga. Zaradi starosti in druzih nezgod je bil altar v lavretanski kapeli, kjer se verno ljudstvo kaj rado priporoča nebeški Kraljici, že jako pohabljen. Bil je namreč iz zatrtega Kosta-njeviškega samostana semkaj prestavaljen. Staro pa jako lepo sliko, ki je bila že zelo pokvarjena, popravil je znani slikar, gosp. Ogrin z Vrhnike, tako mojstersko, da niti poznati ni, da je bila pokvarjena in raztrgana. Jako se toraj sme priporočati vsem onim čast. gospodom, ki potrebujejo mojstra za taka in jednaka dela.
Kip Matere božje sv. škapulirja pa je kaj lepo izdelal g. Kušljan, rezbar v Kandiji poleg Novega mesta. Tudi ta podobar sme se z dobro vestjo priporočati. Pa je že taka, da čislamo raje ptuje, nego domače. Tako je tudi tukaj. Omenjeni kipar ima polno dela za Senjsko škofijo in sploh po nekdanji granici, doma se pa prezira.
Omenjeno nedeljo so vis. čast. g. Novomeški prošt, P. Urh, slovesno blogoslovili pred veliko sv. mašo novo podobo, ki se je s tem tudi vernim v očitno češčenje izpostavila. Potem pa so imeli pon-tifikalno mašo, redka slovesnost v frančiškanski cerkvi.	—f—•
S Štajarskega, 24. februvarja. (Naše šolslze razmere.) Ni še davno, kar sem Vam bil pisal, da imajo štajarski rodoljubi največ opravičenih vzrokov o naših šolskih razmerah tožiti. Baš o tistem času so se naši poslanci na Dunaji moško potegnili za to, da bi se te razmere po postavni poti na korist štajerskih Slovencev zboljšale. Ali bodo naši poslanci že zdaj kaj dosegli ali ne, Bog vé ; kajti naši Nemci, kterim je geslo: „Von Versöhnung kann keine Rede sein, sondern nur von Unterwerfung" („Tagespost"), še s temi razmerami niso zadovoljni, ampak tožijo o slovenjenji nemških otrok, zahtevajo v ljudskih šolah še več nemškega poduka in vstanovljajo s pomočjo nemškega „Schulvereina" za slovensko deco čisto nemške šole.
Z ozirom na to bi res kdo utegnil misliti, da se spodnještajarskim Nemcem v šolah krivica godi. Kaj pa na to pravijo djanske razmere? Na Spodnjem Štajeru je okoli 10% Nemcev in za te obstoji po uradnem izvestji 14 čisto nemških, in 75 utrakvi-stičnih ljudskih šol, ki pa so v resnici tudi čisto nemške; za 90% Slovencev pa imamo 160 tako imenovanih slovenskih šol, v kterih pa se že v 2. letu nemščina uči, v 3. letu pa nemški podučuje, tako, da bi se prav za prav to šole morale utra-kvistične imenovati, saj v nekterih teh šolah, zlasti po trgih in mestnih okolicah ni nič slovenskega najti, nego slovensko berilo in katekizem.
Prav za prav imamo na slovenskem Štajeru za 379.892 Slovencev in 41.378 Nemcev 160 utrakvi-stičnih in 89 nemških šol.
Učiteljsko pripravnišče v Mariboru je, kakor znano, čisto nemško, ravno tako vse srednje šole in dosledno tudi Graško vseučilišče, ki je od nekdaj bilo vstanovljeno tudi za Slovence, ne le štajarske, ampak za vse Slovence.
V konstitucijonalni državi se pač take razmere ne bodo mogle dolgo držati, saj so ravno po kon-stituciji vsom narodom bile zagotovljene njihove pravice; toraj se tudi štajarskim Slovencem ne bodo moglo dolgo zadrževati. Mogoče, da še vkljub večkratnim zahtevam in prošnjam letos ostane vso, kakor je bilo; mogoče da še tudi drugo leto vse tako ostane — a vsaka reč do svojega časa. Enkrat
bode se vendar moral XIX. člen djansko izvršiti ter enakopravnost tudi v šolah vpeljati.
Mi nismo nikoli bili zoper to, da bi se v judskih šolah slovenski otroci ne bi smeli nemščine učiti, ali zoper to smo vedno, da bi se v ljudskih šolah po Slovenskem morala samo nemščina učiti na škodo drugim za otroke bolj potrebnim naukom, "n da se zdaj res na mnogih krajih tako godi, to smo slišali iz ust samih učiteljev, in da bi se vsi slovenski otroci že v ljudski šoli morali nemški naučiti, to se sploh zahteva, ne glede na to, da judska šola nikdar nima te naloge, da bi se otroci ondi tujih jezikov učili, in ne glede na to, da to obče priznanim pedagogičnim načelom nasprotuje.
Za zdaj nas tolaži le to, da bodo se o svojem času morale tudi te razmere zboljšati, ker povsod v naravi stalno vladajo le naravni zakoni.
Naše slovstvo.
Družba sv. Mohorja.
(Konec.)
Vendar predaleč sem posegel nazaj, ker pišemo že 1. 1885; če bo vsled teh vrstic morda še kdo to ali ono družbeno knjigo vzel v roko, sem ž njimi dosegel svoj namen. — Ko to pišem, bije že 11. ura nabiralcem družbenih udov, ker po odborovi želji dovrši se nabira s koncem februvarja, da poverjeniki o pravem času dopošljejo odboru imenik udov. Kdor živi med narodom in opazuje, kako Mohorjeva družba omika in oblažuje priproste Slovence, koliko dragocenih knjig svetih in svetnih je razposlala med ljudi, mi ne bode zameril, ako še ob 11. uri vdarim plat zvona za Mohorjevo družbo.
Veliko so v zadnjem času govorili o naši literaturi. Vsi so edini, da se literatura slovenska v zadnjem času lepo razcveta in vsestransko napreduje. Po vsi pravici pa se je povdarjalo moško, odločno in plemenito ob enem, da so jo naši pisalci preveč pobrali za tujimi, brezverskimi literati nemškimi, francoskimi in ruskimi in da morda z najboljšo voljo in s trdnim prepričanjem skušajo napačne nazore o Bogu in človeštvu sejati tudi med slovenski narod. Vsa ta literatura pa je se ve da v prvi vrsti namenjena izobraženim Slovencem, toraj le neznatni peščici naroda našega — Mohorjeva družba pa govori množicam narodovim, od tod njena posebna važnost; od tod dolžnost vsakemu rodoljubu, komur je mar, da naše ljudstvo ostane verno in slovensko, podpirati in priporočati družbo kjer in kakorkoli je mogoče. — Pa o tem se je že mnogo pisalo in opominjalo; jaz posebej še omenim dvoje vzrokov, ki nas silita prav posebno letos razširjati družbo.
Leto 1885 je leto Ciril-Metodovo; rodoljubi slovanski so se ga že davno veselili in ga težko pričakovali, in ko je napočilo, pripravljajo se vsi bratovski rodovi, da bi ga praznovali častno narodom slovanskim in dostojno velikim našim blagovestnikom. — Najlepša proslava sv. Cirila in Metoda pa je: nadaljevati delo prerano umrlih aposteljnov naših.
In kdo posebej med nami Slovenci bolj zvesto in vspešno nadaljuje delo Ciril - Metodovo, če ne družba Mohorjeva; vsaj je družbi tej namen: podpirati pobožno lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom. Ali nista temu namenu slovanska blagovestnika posvetila vsih svojih moči, svojega življenja? — In letos obeta družba v posebni knjigi slaviti zasluge sv. Cirila in Metoda; ona želi s tem seznaniti vsacega Slovana z žalibog premalo poznanimi še manj posnemanimi aposteljni slovanskimi. Komu bi zato ne bilo do tega, da slavnostna ta knjiga priroma v vsako šolo, v vsako slovensko kočo? Zato menim, da je letos še dvakrat dolžnost rodoljubom marno in vztrajno nabirati družbi novih udov. Geslo nabiralcem bodi: vsaj 3 0.000 Slovencev naj dobi v roke družbene knjige za 1. 1885 — leto Ciril-Metodovo!
Ko bi Slovenci sami tako živo ne čutili, kako vspešno in dobrodejno da deluje družba med nami, nam to že nasprotniki naši sami spričujejo. Gotovo je še cenjenim bralcem v spominu, da so se Nemci v koroškem deželnem zboru še ne davno z vso strastnim političnim nasprotnikom prirojeno srditostjo zaletavali v nedolžno bratovščino Mohorjeva. Čemu to? Zato ker zoperniki dobro čutijo, kako da po vsem Slovenskem njih brezverske nakane in ponemčevalno poskuse leto za letom razdira Mohorjevo družba, ki podaja svojim udom leto za letom berila, s kterim
se vtrjuje katoliška vera, lepša in čisti slovenski jezik, crepi in razširja slovenska zavest. Zato je Nemcem družba Mohorjeva trn v peti, zato jo skušajo pred svetom očrniti in jej namene podtikati, ki so jej popolno tuji. — Stvaren odgovor jo prisiljenim nemškim nergačem podal koroški deželni predsednik, temeljito so jim odgovorili vsi slovenski listi, a narod slovenski jim še letos ni odgovoril.
In kak bodi odgovor slovenskega ljudstva? Skrbimo, da začetkom meseca marca roma tja v starega Gorotana glavno mesto 30.000 podpisov v polah za nabiro družbenih udov.
To bo slovenskega ljudstva dostojen odgovor! 30.000 Slovencev slovesno oporeka sumuičenju, o cterim obsipajo nasprotniki Mohorjevo družbo in vidi v družbi najtrdnejo podlago, na kteri živi, raste in cvete slovenskega naroda vernost in domače poštenje.
Rodoljubi, na nas je, da ta želja postane resnica. Brskajoč po imeniku družbenih udov, sem opazil, da, ko bi bila večina rodoljubov tako vneta za družbo, cakor so nekteri, gotovo bi se prekosile naše nade. — S šematizmom za Ljubljansko škofijo v roki sem primerjal število farmanov in udov družbenih in v posamnih župnijah sem zapazil med farani in udi družbenimi zelo različno razmero. Od kod to? Gotovo da so razmere skoro v vsakem kraji drugačue, tu revni, tam premožneji, tu manj, tam bolj izurjeni v branji, vse to gotovo vpliva na število udov po posamnih farah.
Sploh pa moramo reči, da se rodoljubi trudijo veliko za družbo po deželi in po mestih. — Ne smem pa zamolčati, da pogrešam v imeniku mnogo imen, ki se svetijo med našo inteligencijo, celo nekaj pisateljev slovenskih pogrešamo v imeniku. Imeniki slovenskih leposlovnih listov pričajo, da rodoljubni slovenski duhovniki delajo drugače. Prav posebno žalostno pa je, da pogrešamo v imeniku „Koledarjevem" našo rodoljubno mladino, dijake srednjih in viših šol. Spominjam se iz dijaških let, kako smo se zanimali za vsako slovensko knjižico, ko so imeli „Glasnik", „Zvon", „Zora" svoje poverjenike, da so dijaki delali med seboj za naročevanje, poverjenika za Mohorjevo družbo ni bilo. Vzgoje-valcem in učiteljem slovenske mladine, posebej pa še čvrstim dijakom samim naj bode toplo priporočena ta opazka.
Nabirajmo toraj še zadnje dneve prav marljivo družbi Mohorjevi udov, ne, da bi se pozneje bahali, ampak zato, ker je vsem rodoljubom to sveta dolžnost, ktero spolnovati je: nadaljevati delo sv. Cirila in Metoda. S tem bomo pomogli, da se vsestransko dostojno slavi Slovanom slavnostno leto 1885, leto Ciril-Metodovo!	—n.
Domače novice.
(Mestni zbor Ljubljanski) imel je na 21. t. m. svojo redno sejo. Župan je poročal o Strossmayerjevi zahvali glede častitke mesta Ljubljanskega o njegovi sedemdesetletnici in pa o darilu 200 goldinarjev za mestne reveže g. Ant. Možeka. Za tem prišlo je na vrsto poročilo mestnega odbornika g. Hribarja o budgetu za leto 1885, kterega zarad obširnosti le v načrtu objavljamo. Ustanovni zaklad ima 7893 gl. 57 kr., potrebuje pa le 7683 gld. 60 kr., mu toraj ostaja 209 gld. 97 kr. Zaklad mestne bolnišnice ima 10.899 gl. 60 kr., potrebuje pa 10.745 gl. 90 kr., mu toraj ostaja 153 gld. 70 kr. Ubožni zaklad ima 16.358 gld. 53 kr., potreba znaša pa 26.106 gld. 61 kr., mu toraj primanjkuje 9748 gl. 8 kr., in bo primanjkljej pokrila mestna blagajnica. Pri tej točki g. Hribar predlaga, da naj se mestni magistrat obrne s prošnjo do kranjske hranilnice, ki naj podporo za mestne reveže magistratu povišati izvoli. Povdarjala se je tudi misel za vpeljavo posebnega davka od koncertov in drugih javnih veselic na korist mestnim ubogim, s čemur se popolnoma zlagamo. Šolski zaklad ima 27.020 gld., potrebuje pa le 24.923 gld. 83 kr., mu toraj ostaja 2096 gld. 17 kr. Sploh se bo pa ta posebni oddelek od novega leta 1885 za naprej opustil, kot samostojen oddelek, ter se bodo stroški za šolstvo, kakor tudi dohodki spojili z mestno glavno blagajnico vsled nove postave: „lexŠuklje". Mestna glavna blagajnica ima dohodkov 149.810 gld. 12 kr., potrebščin pa 153.212 gld. 08 kr.. manjkalo ji bode toraj 3402 gld. 56 kr. Plača magistralnih uradnikov znaša 16.425 gld., osebne doklade 500 gld., petletnice 770 gld., adjuta 800 gld. Plače
poslužnega osobja, petletnice in dnine znašajo 7735 gl. Funkcijske doklade 1636 gld., nagrade in podpore 1100 gld., deputat in relutum 680 gld., potni stroški 400 gld. in uradne potrebe 3465 gld. Pri tej priložnosti napravi se mala debata zarad tiskovin, ki so deloma še vedno v nemščini tiskane in pa zarad uradnih napisov, ki so po magistratu še povsod nemški. Župan naznanja, da so napisi že v delu in se bodo kmalo razobesili.
Zdravstvene potrebe zahtevajo 4950 gld., javna varnost pa 11.704 gold. Vzdržavanje stavb 19.000 gold. in za snažnost po mestu pa 8700 gld. Za razsvetljavo 8500 gold. Pri tej točki se odbornik g. Valentinčič potegne za prebivalce St. Peterskega predmestja, ki od „znamenja" do cerkve nimajo še plina, ter nasvetuje njegovo napravo, kar so sprejme in se prva svota določi za polaganje cevi 500 gold. Dalje g. Valentinčič predlaga, naj se prestavi „znamenje" v znamenjske ulice, ker je na dosedanjem prostoru prometu na poti in pa ponočnjakom in postopačem za zbirališče. Predlog se izroči po nasvetu odbornika gosp. Gogale magistratu na sporočilo ob svojem času. Za napravo nabrežja ob desnem bregu Ljubljanice se določi 13.000 gold.; za nastanjevanje vojakov 9402 gold. 77 kr.; za Tivoli 4966 gold. Pokojnine in miloščine znašajo 7621 gld. 86a/2 kr. Svoti po 1000 gold. za napravo transparentne ure in pa razširjanje „Streliških ulic" ste se za leto dni opustili; za razširjenje ceste v mestni log se dovoli 300 gold.; za napravo kanala v Predilnih ulicah pa 2000 gld. Za regulacijo odkladišča na Trnovskem pristanišči se določi 8000 gold., 2000 gold. pa za napravo kanala na spodnjih Poljauah; za pneumatičen aparat za iz-praznevanje stranišč določi se 3000 gld. za potrebne odcejališča (pisovarje) pa 1000 gold. Sploh je bila seja jako bogata na raznih debatah, pojasnilih in ugovorih, se je pa vendar brez strasti z lepo po tri ure trajajočem zborovanji zaključila.
(Za dopolnilne volitve v Ljubljanski mestni zbor) razpoložen je na pregled zapisnik volilcev od 10. febr. do 8. marca v magistratnem ekspeditu, kjer se vsako-jake v to spadajoče pritožbe glede volilcev sprejemajo.
(Povišanje tukajšnjih magistratnih uradnikov) vsled preosnove magistratnega urada zvršilo se je te dni. Imenovani, oziroma povišani so gg.: vodja magistratne pisarne Jurij Mihalič za magistratnega koncipista; kancelist Karol Mulaček za re-gistratorja; kancelist Ivan Kališ za ekspeditorja; kancelist Ivan Robida za oficijala; ekonom Josip Križaj za magistratnega komisarja in diurnist J. Boltar za protokolista. Imenovani gospodje so včeraj ob 10. uri gospodu županu Grasselliju prisegli.
(Sprejem cesarjevičev Rudolfa in Štefanije v Pulji) je bil sijajen, da, impozanten. Vse se je gnjetlo proti admiralski palači, kjer se je zbranih društev, duhovščine, .častnikov in druzih odličnjakov poleg šolske mladine vse trlo. Vlak je prišel ob 10. uri 42 minut pred admiralat. kjer je cesarjevič v kou-treadmiralski opravi izstopil. Belo oblečene deklice sipale so cvetje pred njim. Cesarjevičina je sprejela dva krasna šopka. Mesto je bilo zvečer razsvitljeno; delavci društev „Societa operaja" in „Pratellanza Artigiana" hoteli so konje pri kočiji izpreči, v kteri sta se visoka gosta po mestu vozila in ju sami voziti, kar pa cesarjevičina na noben način ni dovoliti hotela. Kjer so taki prebivalci, ondi za irredento ni prostora!
(Pogreb generala Polca), ki je na 11. januvarja v Velikem Varadinu umrl, bode jutri popoludne ob V24 uri v Ljubljani iz južnega kolodvora, kamor bodo mrliča pripeljali, k sv. Krištofu.
(Nekaj denarja) našlo se je v prostorih Ljubljanske hranilnice ter se je na magistratu oddal. Kdor ga je zgubil, naj se tjekaj ponj oglasi.
(„Ljudske knjižnice1') 4. snopič je prišel ravnokar na svitlo. Obsega več kratkih povestic za kratek čas, kakor jih prinaša izvrstni „Vrtec". Priobčil jih je znani pisatelj g. I. S. Gombarov. Po teh povestih bo izvestno naša čitanja željna kmetiška mladina rada segala, ker so prav v tistem duhu pisane, v kterih si sama na paši ali v dolgih zimskih večerih pri gorki peči — povesti pripoveduje. Naj bi še več zvezkov v tem smislu izšlo, misel in načrt sta izborna in vsakega priporočila vredna.
Poslano.
V dopisu „z Notranjskega" v „Slov. Narodu" od dne 5. t. m. št. 28. je mnogo laži iz hudobnega namena. Reč je pa ta-le:
Vodstvo na Slapu je pisalo na pomlad 1884. 1. našemu gosp. župniku, da ima z dovoljenjem visokega deželnega odbora oddati nekaj stotin škart jabelčnih in hruškovih drevesec za vasi: Hrenovice, Velika in Mala Brda, pa s pogojo, da se imajo „drevesca zadnji čas do sobote vzeti". Pristavljalo se je tudi, „da so že pognala in zelena, da jim bode treba toraj prilivati; da se to ne sme v časopisih objavljati". Omenja dopis dalje, da piše so na g. župnika, ker Slapensko vodstvo ne ve katn na Hre-noviško županstvo pisati. Slednje verjamemo, ker vodstvo tudi ni vedelo za pošto na Hrenoviškega župnika, ter je imelo vedno le pošto Razdrto (Prae-wald) pred očmi. Pogoj je bil kakor rečeno, da se ima dar skrajni čas v soboto vzeti, pismo je pa iz Razdrtega došlo še le v ponedeljek in g. župnik ga je takoj prinesel k županiji, da naj stori, kar hoče. Zupanija — ne g. župnik — je rekla, da je zamujeno poslati po drevesca vsled zamenjane pošte, vrh tega je bilo takrat največ pomladanskega dela, in suša tolika, da smo morali vodo za kuho in pijačo voziti, sedaj naj pa še drevescem že zelenim prili-vamo! Po drevesca toraj nismo poslali. Dopisnik „Narodov" pa v vsem sumniči našega g. župnika, zlasti da je rekel, da drevesca s Slapa na Pivki ne ugajajo. Dopisnik dobro ve, da lepe vrste jablan in hrušek je g. župnik na svojem svetu nasadil z drevesci s Slapenske šole; da je na tisoče češpljevih, smrekovih, orehovih in lipovih drevesc zasadil, gmajne spremenil v pašnike in senožeti, senožeti očistil trnja, kamenja, in grabne založil tako, da le nevošljivost dopisnika zamore biti slepa za vse to, menda ga boli, da on sam je dobil diplomo. Ako je kdo zaslužil častno diplomo, jo je gotovo naš g. župnik zaslužil, ki nam je izboren zgled v vseh strokah umnega kmetijstva, posebno pa v sadjarstvu, čebelarstvu, živinoreji, zboljševanji zemlje. Dopisnik, ki s svojim dopisom sumniči tudi Postojnsko podružnico in občni zbor, mora daleko od tukaj prebivati, da ne ve, v ktero faro spada vas Razdrto; in če ve več in bolj zaslužnih mož, zakaj ni prišel k zborovanjema ter jih nasvetoval za diplome? Toliko v pojasnjenje.
Hrenovice, 15. februvarja 1885.
Anton Lenasi,
župan.
Telegrami.
Dunaj, 25. febr. Danes se je predložila postava o zgradbi železnice Ljubi j ana-Kamnik, ki mora biti v dveh letih z 770.000 goldinarji dodelana. Državna podpora pri tej zgradbi znaša 200.000. Za 50.000 goldinarjev bo pa kranjska dežela delnic izdala. Ta postava in z njo še tri enake rešile se bodo pred prazniki.
Dunaj, 25. febr. V poslaniški zbornici se je predložil načrt postave o dokladah na direktne davke po Kranjskem, o zgradbi lokalne železnice Ljubljana-Kamnik in o ne-kolekovanih prošnjah za izvanredno dovolenje ženitve.
Napolj, 25. febr. General Ricci odpeljal se je s tretjo ekspedicijo včeraj popoludne v Rudeče morje.
London, 24. febr. Uporniki so bili pri Kasali tepeni. 2000 jih je ostalo na bojišči mrtvih. Okoli Suakima jih je 20.000 zbranih.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
25. februvarja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s lG"/o davka) Sreberna „ 5 % „ 100 „ (s 16 «¡0 davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Ces. cekini . ......
Francoski napoleond......
Nemške marke......
Od 24. februvarja.
83 gl.	55	kr.
84 „	05	„
107 „	40	n
99 „	40	r
866 „	—	n
305 „	70	„
124 „	30	n
n 5 „	81	n n
9 „	80	n
60 „	55	n
Ogerska zlata renta 6 %			—	gl.	- kr.
n !( )i 4 °jo * .			98	n	35 „
„ papirna renta 5%			94		05 „
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 g		ld.'	108	"n	25 „
„ Liinderbanke			104		50 „
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu			573		
„ državne železnice			309	n	— "y
„ Tramway-društva velj. 170 gl.			216	D	»
4 % državne srečke iz 1. 1854	250	gl.	128	n	50 „
4% „ „ „ ., 1860 Državne srečke iz 1. 1864	500	H- <	138	n	10 „
	100		174		60 „
„ „ „ „ 1864	50		174	n	—— n
Kreditne srečke ....	100		178		
Ljubljanske srečke ....	•¿o	n	23	n	— "n
Rudolfove srečke ....	10		19		25 „
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice			112	n	00 „
„ „ Ferdinandove sev. „			105	n	75 „
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.			104	n	»1
Tuj c i.
23. febr.
Pri' Maliči: M. Fitz, fabrikant, z Dunaja, — Kreseh-mann, Milan Singer, trgovca, z Dunaja. — Vino. Meacale, trgovec, iz Trsta. — Josip Jesscrnigg, trgovec, iz St. Vida.
Pri Slonu: Rudolf Hobza, c. k. nadporočnik, iz Grana. — Julija Milavec, zasebniea, iz Gradca. — Gustav Suanz, tovarniški uradnik, iz Kufsteina. — Janez Herbori, trg. pot., iz Trsta. — B. Guanin, trg. z lesom, iz Turrionia.
Pri Bavaralcem dvoru: Franc Ponner, komi, iz Ni-kolsburga. — Franc Landek, knjigovodja, iz Oottbusa.
Pri Virantu: Anton Benda, trg. s konji, iz II. Bistrice.
Umrli so:
21. febr. Marija Safeo, kolarjeva žena, 60 let, Vegovo ulice št. 9, oslabljcnje v starosti. — Janez Jancš, posestnik, 67 let, sv. Petra cesta št. 10, spridenje trebušnih delov.
Tržaško tržuo poročilo.
Kava: Santos po 50 gl., Rio 47, St. Domingo 56, Portorico 86, Oejlon 70—125, biserna 96, Java 59, Mokka 89—100.
Sladkor po 18.75—27.50 gld.
Dišave: poper 93 gl., žbice 69.
Južno sadje: dateljni 23, fige iz Kalamate 17, iz Smirne 32, rozine 13, pomoranče 2, limone' 2.— za vsak zaboj, rožiči 4, mandeljni 80.
Olje: laško70—100gl., albansko40—48,dalmatinsko 43, angleško 32.50, petrolej 9.25.
Kože: juhtovina 260, podplatje 140—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 70, zajčje sto komadov 24 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 112, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 75, indiški 54.
Ježice po 22—28 gl.
Mast: maslo 95—100, angleška 51, ogerska 58.50v, špeh 54.
Žito: pšenica ruska 7.25—8.75, laška 9.25, koruza 6.50, rž 7.50, oves 7, fižol 10, grah 13—15, riž laški 14—21, indiški 12.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
O
«2 a
>n
"5
£ PQ
~ «F*
13 ^
«M
r-i I-1
.3 o
-M
O «S
.a T.
c3 "
O)
t»
cö >
O
«Ž
©
>U1 ®
00 Cw
>o o
S-i
c3
Vscbina 7. zvezka je slcdcca: Text: Entthront und verbannt. Historischer Roman von Friedrich Janson. (Fortsetzung und Sollings). — Etwas über die Geschichte des Kaffee. — (Schluss). — Eine Weihnacht in Bethlehem. Von Fr. Wilhelm Gross. (Schluss). — Des Professors Chevalauvent Reiso nach Oesterreich. Humoreske von M. A. Lerei (Schluss). — London auf dem Papier. Von Dr. Adolf Heine. — Die localistische Lehre von der Oholcrascuche. — Interessante Erscheinungen in der Pflanzen-Physiologie. — Der Schenk vo Nidegg. Go-dicht von Ulrich von der Uhlenhorst. — Das Eiland von der Oesel in der Ostsee. Von A. Macdonald. — Der Held des spanischen Volksliedes. — Aus der nördlichsten Stadt der Erde. — Allerlei.
Illustrationen: Laute Begeisterung. Gemalt von W. Löwith. — Stillos Vergnügen. Gemalt von W. Löwith. — Neuguinea und die benachbarten Inseln. — Dio Aussendung der vier apokalyptischen Reiter. Von Petor von Cornelius. — Kannenstrauch 'von Ceylon. (Ncptenthcs destillatoria). — Nepten-tlies Rajah. — Politisirende Fiakcrkutschcr. Gemalt von H. Kotsehenreuter. — St. Vincenz-Hospital in Hammerfest.
V
(1)
proti zmerni plači zanesljiv prileten samec, ki mora pa še vendar-le nekoliko trden biti in je do sedaj na kmetih živel. Znati mora brati in pisati in pa vešč mora biti v vodstvu male kmetije.
Na dotična vprašanja odgovarja Prane Jonke v Kolodvorskih ulicah št, 31, pritlično na desni.