St. 34. V Gorici, v cetvrtek 21. avgusta 1873. Itecaj HI? „Soea" izbaja vsak cetvrtek in velja s po&to pxejemana ali v Gorici na dom posiljana za fouiuhmke polit. drustva t „Soca": Vse leto......f- *•—. Pol leta . . • ¦ ¦ • » '2— Cetvrt leta ... . . „ U<) Za ncdrugalmito: Vse leto ..... . f. 450 Polleta ....... ,.2-30 Cetvrt let* . . . . „ 1.20 Powuuozne itevilke se dobivajo po 10 ¦oldov v Gorici pri Paternolliju in So-barju; V Twtu ˇ tobakarnicab „Via d«l Belvedere 179" in „Vu» della caserma 60" Glasilo si Uiadno porocilo o ljuciskem Solstvu na Gori&kem. (Konoc) „StroSki za poduk na ljudskib lotah so znafiati tOl.fiOS gl., od ttE a|>adtt 37.000 gl sam» na gradi-gcandki okraj." „Mestoe late v Gorici se vzdrzavajo sauio na ob-ciuske ttrolke. V graJiScauskem ok raj i dobiva za vz-drievaoje poduka na javn b ljudskib golah GradiSce 1762 gl. 25 kr., Oglej 189 gl, Ajello 83 g>. 94 kr. h dezelm ga gubkega zaklada, Tr/ic i Kuuki 528 gl. iz bratovScmskega zaklada, Italians 350 gl. iz Span-gherjeve ustauuve, toda s pogojem, da mora a tern dubovnega ue telja placevati. V goriSke okoliee sol-skent okraji prejema samo Kauai 136 gl. 50 kr. izdez. zaklada. V seganskem okraji pla&ija del soUki zaklad vsako leto 655 gf. ? podpow Solum v (J, doloceuih krajih in v tolniiuskent okraji 409 gold. 50 kr. v 3 krajih." tDetiSnice so b.le v Gorici 4, 3 vzdrzuje obeina, lje privatna. V.se stiri so v tak-m stauji, da nobena ne zadostuje zihtevam, katero tirjumo od teh za ljudsko v/.frojo uko zntnicnith institute." nSirotiSniea Contavalle vziva stipendij 33.423 gl ter preccj dobro p.tduciije otroko v eiemcntumih pred-metib in v domacMi d lib. V istituto dei fanciuUiab~ lundonati, kturega uzdrzuji'jo obeina, blagajnica drustva jutbblfca beneficenea, cisti doliodki javtie tombolo ia dobrotni doneski, polucuje 50 sirot v rokoddstvu ter je izpuSca stoprv tedaj, co si m>rejo sanu krub sluziti ali ue najdejo deb pri postenih Ijudeh." „C. kr. ncitdjsko isobraievalisce jev veliki zadregi zaradi prostora, dokler &e WendenbcrSko poslopju ne prezida, kakor se nr«ci 1846, v 8ki$ 7str. 4. Spomina vreduo je tudi nekoliko ne«n$kih in italijaaskib okroinic, s kterimi se je poscbuo dubov-S6iua vabita, da naj se zanima za glubonerae t»-r da naj, kolikor modi, pomore tern sirotam. Pozabiti ne smemo dalje nemskih pesmanc (Nonnalscliulgesangs-bucher), y katerih je Stanid sebral vse m-mSke pesn', druStva ^oriSkega za brambo narodnih pravic. P/i ouinilih i»> plaSaje za! aavadao ristopno vrsto: 8 kr., ce se tiska 1 krat 7 ,. ., „ „ 2 krat 3 t> „ ,, ,. 3 krat. Za vc6e arko po prostora in va&k pot 30 kr. za kolek. Narofiniue In dopiai naj se bkffo* yoljno poSiljajo iiiedniku: Ytktoriu Do-lencn v Gorici, Con, delCrieto 186 plfeo Xivinskogft tvga kder so nahaja tudi ram* nigtvo.—Pokopisi sene vraSajo; dopini naj se blagovoljno franki^jejo. — Delsl* cem indrngim nepvemoiniiu bo narofinlm m'rhi, ako ne ogltwe pri uredniitvQ, vzbuja najboljae nadeje. rrukticne vaje predpisana pitomcem 111. razreda bo be pokazale kut juko kori-stue ia uspc&ue." .IzkuSnji zrelosti se je podvrglo 10 pitomcev III. razreda in 1 externist 9 (4 Italijani in 6 Sloveocov) jih je prejelo spricevalo zrelosti, 1 je bil na pol leta reprobiran in 1 je mej j/,ku§njo odstopil." wPomaujkauju u6nib pnpomoLkov se je dolomo prislo v okom z durili ministerstva in s priliduo po-rabo v ta uamen dovoljenib 400 gl.; toda veliko fie maujka in kar neogibno potrobiuga, posebno zazemlie* i prirodopisui poduk; lzposojevanjo izzbiruk tukajinjib sredujib sol je pa jako neprijetno.u RVsi uditelji so kar uajvesineju izpoluuvali svoje dulzuosti. Na blovenskum oddelku jy poduk inotila daljua bolezeu glavnega ufiitelja Bud a I a, kuteri tudi po pieteku dopusta za okrevanje ma odludeganij mo-gel vbvh bVojih wolekih ur prevzoli." nEnako ucitcljiicu uarodno-paialelna vadniia je it via 504 uceucev. Obtskovaoje je bilo redno razou 1, razreda ital. oddelka ob zimskem casu, ker se je vsled slabs obleke mnogo otiok prehladilo, tako da so Solo mot ali zanematjati.11 „Nedeljsko in pmzmsko tmnm\jalno Sob je obis-kovalo 33 rokoJelskih ndencev prccej redno 1 s povo-Jjnim uspebom.4 „Na privatuem izohrakvaVMi ta nviteljice v uisu-liiifekem saniostautt se poduduje v italijauskem jeziku; ucita se tudi nemski i francoskt jeztk.*) Podudevalo je 6 nun 27 kaudidatinj (20 v prvem, 4 v drngem, 3 v tretjem letu), po uaroduostt je bdo 25 ltabjauk i 2 Slovenki. Peteroraziedna vadnica je imeta 234 ucenk.a VcileljsJci izpit za ljudske iole je delalo 52 kaii-didatov, 39 ntoz, 13 zensk; pa 3 so odstop.li.se pred usttiim izpitom. Moskih je bilo 28, zensktb 7 potrje-nih. Prejeii so spricevalo N.o I 1 kandidat, — kandidatinjn • IL 7 , 4 . „1IL 20 . 3 4 „ Iz^uSuje za mescansko Sole nibce nij delal. Napredovalni kurs za ljudskib Sol udttelje se je pricel 23. sept, ter je trajal do 31. oktabra. I'okli-cauili jo bilo 13 slovenskih i 10 iialtjanskdi ljudskib uciteljev; zaduj in sta se dva prostovotjno pridruzila; enemu sloveuskega oddelka se je z trad nemarnega 0- *) Slovenski je, to se ve da nepotrcbcn! URBD. biskovaitja ilottusck 7,\ hsvl ustavil. Ucdi to lumo utitt'lji uCitelj^kega izobiuzevalifioa," kar jih je solska mladina 0 razlicnic prilozuo^tih pels. Meui ste znani dve izdavi, ena iz leta 1822., drugaiz nekoliko pozneje dobe. Eonecuo ponatisuem Se eno boljih Stanicevih pe-soij: nllvala vinske trte.to Bleiweiss nam v s\ojem koledartSku za 1. 1856. pripoveduje, kaj je Stanica na-gnilo, da je to pesen zlozil. nNovice" so v 3. listu 1. 1843. ponattsaile cuo Stanicevih pesnic ter se v po sebni opombi piijazno spomnile veselega pevca; ba§ v tistem listu pak je bil natisnen prvi Vrtovcev spis: nVinske trte hvala.tt Stani^a je pa i novicarjevo pnpu-rocilo genilo, i Vrtovcev spis ga je navduid tako, da je „Novicam* poslal sledeco pesen z besedami: „VaS pre-prijazni spomin me -je mojstra-skaza v pesniitvu tako nadugil, da sera se seenkrat spravil na Pegaza; sprej-mite to drobtii»ico blagovoljno, pa ne sodste jo preoj-stro, zakaj pnjcm le, kakor mi srce veli; u§esa so mi edmo incrilo, in slovnica mi m zmiraj v glavi, kakor bi mi mogia biti." Hvala vinske trte: Slisal fiira, tertica, undan hvaliti Tvojo dobrotljivo zlahno lastnost. Pesem tud jest ti zelim pokloniti, Mocno pa vstavlja me siva starost. Dvajsetkrat tri ino zraveu deset Stejem zivljenja preteklega let. Stvarnik je tebi iibkost seer odmenil, Dal ti pak cednost, ki vredna vec* je, Dopisi. V Corloi 16. avg.(NaS prepir,)Cuilen boj soproti nam zacelt iiu GoriSkem nekateri gospodjo; ineititno da bode skuSnj.i ucila, da ta boj uij koristen posubno, stuna no, kuteri se je tega boja najbolje poprijel, co& da vanije interest katoliske vote. Ce be net na dno pogledfl, piiti se mora d» spoznaaja. da jo za vsem iundrom skiita osubiia zalwa, k;tu>ra tako znuei, da je z pa-Uijotizmom v mtktorib sloveuskib kcogdi juko na lift-bum Mnogo se moro givsti na Slovenskem po krm uplivu, dokler imrod ne i>topi na Bvoje lastoo i.oge; zatorej pa so je ukoreninila v slovunskdk prvafi-kdi krogih misel, da prosti narod je le materijal ali lestviva, po kateri Bi niorajo pouiugnti nvkatoti doktorji do bbigoota ja in dostojanstva. Neovrzljivo smo do-kazali v prvih lttosujih Stevilkab n6oceflf da niti od-bor niti drustvo ffSocau nij bilo krivo raznrtijo, ampak da so razpittjo zakrivili nekateri eoBpodjo uaspiorne stratike, ue veino sicor ce iz budobije ali iz pomamj-kauja vsacega takta. Kaj so prav za prav gospodje dosegli s tern, dft-nes se ue moremo rofi, le totlko smo si v Bvesti, da se bo njib tastna pregreba pred ali pozneje nad njimi sainimi ma§C(.'vala. Mogo6o je, da bo naro I mej borbo kaj skode trpel; a na v^e zidnje mora zmagati pra-vicaa roc nad sebidno in zdrava nacela morajo podreti tudi pi nasem narudu, ce se bode povzdigniti do one stopnje, na kateri stoje drugi uarodi. Kedor narodu to ovira nij njegov prijatelj, ampak hate ali nehote tlatiitelj njegov je, ker ga tira v pro* pad. Nasi nasprotoiki narod slepijo s tern, da mupia-vij.», da libeialui Socaui houejo narolu vero vzeti itd. V podporo t'i tr litve preiskavuli so mozgaae in obisti nekaterih So5anov. Predobro poznajo inteligentni Slovenci na Goris-kem uamere nasih naeprotuikov, vendar pa jih prosti narod no more tako poznati iu zarad tega se nam zdi potrebuo, da se enkrat spregovorimo resno besedo z na§imi naBprotn.ki. Jest tud slbak • • aim pa vender le sklenil, Kakor pomorem povzdigniti te. Bom seer le vstaraue strune glasil, Morda pa mocniga pevca zbudil. Ximas ko Evino drevo lepote, Ktero ze pervi je clovek castilJ Poj« m pa tvojiga grojzdja dobrote, Sladko je Noe ze vincice pil. In ze Meihizedek zidal oltar, Kruba in vina prinesel je v dar. Kakor nar ilabuiSi sad so kazali Mozesu dalec poslaui mo^je: BGrozdje, lejl tako je tam, so mu djali, Kjer nam dtzela obljubljena jel" Tako se clc zemlja v puSavi dasti, Ki te, precenjeua terta! rodi. Vino — prav' pisoao — serce st'ri veselo, Sibki in trudni se z vinam krepSa, Kak bi brez vina veselo se pelo? Tudi bolniku se kapljica da. Pavel f.e zdavnaj je Tita u6;l, Sladko brez skerbi naj bince bi pil. Tehe lepo so ?.e nekdhj hvalili, Revno ce tudi le drevice si, Vino so sveti raozaki ze pili, Vino vsakteriga serce zbudi, Pred-vsem, moramo obcinsivu predoditi* desar bss Jijo "oaii nasprotniki v aGIasu*. t)d prvegaT zadetla ccitali so nam, da 3mo ne-spravedijivi; kmalo za tem, ker se jim to nij zlelo zdatno, dasmo nasprotniki kat.vere, in novejiega casa so ie eno pmnetnejso iztuhtali, eojte kaj;—cia smo v zvezi z vlado. . MisliK so si meuda, ker dva konja ne yledeta, treba Se eno tretje klevse na pomo6 vpredi, pblatimo jih do dobrega, da zginejo u pdzonsea, po tea bomo sami orali, kakor se bo nam *delo. Na prvo in drugo oditbo sino uze vedkrat odgo-vorili in to ne z frazami, ampak z dokazi, katere nam nij aihde ovrgel; de se danes ie enkrat oziramo ua jwetedene, to storiino Ie zarad tega, ker nam je danes • - - • na§ih nnsprotnikov Se bolje jaaen, i»ego namje , w prvega zadetka. Zadnirao tedaj sezgodovlno uaiega droltva ,Soda": Kedo je bil tcmn druStvu ustanovwk? Gotovo tndi glavai -posvetni- fcktorji zdaj „Sodi« nasproteega druStva in lista. Kedo more resnico ovredi? I^eta 1869i70 smo tedaj biti vsi ztcitujeni v „Sodi»; rodo-tjobje iz celega GoriSkega brez razloeka stann so bill druiabniki fSo5e" in nihde nij tufcii .druitva, da je bfrtxremo itd. . Leta 1870 je prislo drustvo po predsedmkovi ne-psevidcosti v neko kolizijo z tirzavoim pravdnikom; predsednik dra&va, dr. Tookli se zagovarja italijansko ua sramoto cefemu odboru iu drustvu. Kmalo za tem je aastopilo Gjskrovo ministerstvo in prav v tej dobi odstopi predsednik in 2 odboraika (vsi trije na deln .Gonce*} iu s tem pravijo druStvo v take zadrege, da je biio blizo propada, de ga \ne rest pogina aedaoji ptedaednik, , „ , . , Ravno to leto so bile volitve za dtzelm zbor; 1 postavi kandidate, kateremn podetju je bil faasproteo, ker je hotel, da se osnuje posebeo odbor, §e te ko je vjdel, da nij tako mogoden se mil je dosdevalo, pribezi pod krilo BSoee* a .prekeano je bilo; skoro povsod je BSofia* zmagala se STOJimi kandidati; le s Toukli-jem je propala. Prav fpri tej volitvi sta v kmetskih obemah goriskega gla-varstva alavno zmagala Uvrid in Faganel proti vlad uima kandidatoma Pmo-Marusid. loteresantao je vedeti, da soisti duhovoi posebno agitirali za vladna kandidata. Dr. Tonkli, kateri se nekoliko daaa nij prav ni5 zanimal za ,SoLou, videL po izidu voliter, da to druStvo veodar ima muogo u-pliva u4ezelit se jame zopet interesirati za „SoLo";23. febmvarja 1871 pride k obcnemn zborn in kandidoje za odboraika; a proti njemu zmaga dr. Jakopic. To ga straSno razjezi; pise pismo tedajsoema nrednika „Naroda" ˇ katerein nektere gospode od -aSoee* prav oCrni in na to so romali oni dopisi v „SIov. Narod",; ¦a katere se on nanada zdaj v„GIasnK, kadar ho<5e dokazati, da je bila uie tistikrat neka stranka inodno Aejevoljna proti „Socia. Ti dopisi so zasramovali vse .one narodnjake, ki so politicoo drultvo nSoLa" re§ili .propada ter, nastopili pot odlocne borbe za pravice BlQvenskega naroda na Goriskem Kdor te dopise po-ana m jib primerja dopisu v Id: itd. stcv. Ieto§njega jl ^GJasa* zapazilbodo skoro uekote, da oni in ta morajo biti iz enega in tiatega peresa. Sicer smo tndi piepticani, .da je nam nasproti g. dr. Tonkli pis-1 onihdopisov leta 1871."t »Slov. Nafod9. To je tedaj „podkovani" fak-tau»# katerega uam ne bode nihce ovrge!. 0 ravno tistem ^asu so se citali strastni napadi na nSocott dru~ stmin list v „Novicah"; kedo nij ua prri pogled spo-znal, da si v wNovicabu srce hladi oni fvladni sloven-ski kandidat, katerega je uboga nSodaH spodrinila. To sta bila tedaj dva glavna sontarja p. oti „Sooiu. Tem se pridruzi se tako zvaua „mlatla kurijau, to so nekateri mlajsi -in vi§» dttbovnij jih bo kakih a ali 6. JjCa^iuIajia Jur^a je .pri soiitsah podpirala vladna kandidata, to je notonciiO, z vsem npltvum, po katerein si je v r^smai ^mmbHa, bekoiiko duhovnov iz dezele, pa vsa ta pfH?H>d *e je skazala nezadostua. (Dalje pnh.) *5S= NimaS.lepole, pouiziio zivi§, S sadam pa svojim dost dobriga st'ri§. Pozno za«5enja§ bersti poganjati, S perjem pokrivas svoj ljubljeni sad; Nodes' se v cvetoi lepoti kazati, Noces ko drngi v nji hvale iskati! Ti si; kot v pismu besede reko: nVsakda po sadji spoznaval se bo.tt S pertenci zvesto se germa oklanjal, Ki v podporo je tebt bil; zbran, Tezka se grozdja oa njega oslanjaS, Dok ne pribHza se terganja dun. Tacas se grozdje na soucVzori, In kar je Mviga, se vesclf. Terta s sladkostjo si svet vcselila, Vdaj se pokoju, ker Jesen je tle^ Sibkim in starim in trndnira, si bila Mod in tokzba in pa veselje. Zime pokoja naj se veseli! Miroo po^ivaj, dobrotijiva mati, V zimi, ki s*varnik a pokoj je dal, Da bc& zamogJaVtadi h leta namr dati Dobrfga- viaca obilni bokal. Ako jest stardek v tem case zaspim, Tebe Se v smerti tvalezen eastim. ¦.¦:-.¦'¦ W«) V ^OTW 20. avgasta. [Izt. dop.] TuJuijsajo c. k. kmetijako druitvo je razpostab leto* vsem svojim slo-vensktm clanom slovenska drustveoa pravil», kakotsuih se nij fenelo dozdaj — ker je Stelo premalo slovenskih drustvenikov. To droitvo je zares jako tjzuo t »a§i dezeb, kor ima izdaten upiiv pri vladi, kedarkoli gre posebno za kake podpore, ki sepodelnjejo za povzdigo uaiega kmetijstva. Ouo je mnogo pripomoglo, da smo dubili dezelao kmetijsko §oto, kakor §e vedno priporoca in potredoje, da se ta sola tadi iz drza»nega zaloga podpira. Po priporouilu kmetijskega druitva in po njegovem na-svetn dubivajo obfioe na Krasa vsakulotne podpore zi pr«poti*ebne uove vodnjake in za pogozJt*va»je krafikm golib rubor. Ono skrby kobkor za iiovzdigo /.mmr^e in planinarstva, toliko'za pospesevaije iu izboljsanje viuoreje, in vsak nepristraasJa mora prizrwti, da je prizadevauje draStva pod sedajoim vo Istvom ne samo jako zivo in warijivo, aropak.iudi zadusta a>peSn«i, Zato pa bi bdo zeleti, da bi vsi nasi boljsi poieicniki in drugt mozakit kaieri se zauimajo za kmetijstvo, pri* stop.li k team velevaznemu drnstvu, da bi se ouo <»» mocuela in da bi bila naia stian v njem dt>st»>ji»o za-stopano. M«*j sebojoo mrzenje mej Slovenei in IiaUjani, kc-dar gre za povzdigo materijatnih koristtj, je ne samo ncspametao, ampak celo Skodljivo in v tem prim^rijajt posebno za nas; kajti vlada jpozvedava o vseh na§ega kmetijstva dotikajocih se zadevah mnenje kmetijskega dmstva. Ce smo tedaj slabo v drudtvu zustopani, ima na§ glas tudi prtmerno majhno veljavo in zarad tega uase koristi zaostajajo za onimi italijaiske strani. Zadnja leta smo zaSeli goriSki Sloveaci vsestrans-ko uapredovati; hajd lot mo se napredka tudi v knie-tijstvu, katero nas skoro izkljacivno zivi! Sij tako radi puvdirjam;, da uas.je d^e tretjtni Sliveuov na GoriSkem, italijanov pa samo ena tretjina in tozirno, da nas vlada v javnih zastopih zanernarja. V kmetn-skem dru&tro pa, v katero se v*i sposobni po5tenjaki za prav majhno placilo radovoljno sprejemnjo, nas je menda Se ne desatioa in dosledno smo tndi v njego-vem odboru primerno revno zastopani. V ta javni za-stop, kojega glas je v prav maogih nnse miterjalno stanje zadevajoc;h vprasanjih mcrodajen in izdaten, si se svojo lastno nemarnostjo pot zapiramo. Kmetijsko drustvo izdava dva kmetijska list iT e-nega italijauskega in enega slovenskega. Primorjajmo jo po njdiovi obliki, obsezka itd. ali ne bomo Slovenei zarudeli zaradt slovenskega listi^a?9) In vendar smo tega prav sami krivi in nemoremo nasiia sodezelanom prav Listo nid oditati. Njih je mnogo v drnstvu in mnogo placujejo tedaj tudi pravico do vedjegii, dostnj-no vreduvanega ltsta. Se slovenskim listom pa nam skoro kazejo, ka bi nam radi bili praviooi, ako bi mi sami boteli. Zdramimo se! Pcve dm prihod. meseca septembra se zacne na tnkaj§nji kmeiijski soli dveletui tecaj poducevanja. Sola ima zdaj lepa in primerna posestva, in uze precej bo-gate zbirke kmetijskib strojev iu naj novejsega orodj.t. Tudi svojo zivioo raznih piemen bode dobifa. Nadejati seje tedaj bolje usp^suega in posebno prakticnejsegapoda* uevanja, nego je duzdaj moglo biti. Bazpisamhje 12sti-pendij za tlijuke te Sole po 80 gld., katere podeluje ua§ dezelni odbor. Kedor hooe sprejet biti v kmetijsko solo, mora dokazati, da ima vsaj 15 let, da je dobrega nravaega zadrzanja in da je z ngodnim uspehom dognal spodnjo realko ali spodnji gimnazij. Kedor nij kencal tab sol se sprejme le tedaj, ako ga vu.lja do-ticnega oddelka po primernem izpitu sposobnega spozna. Sola se zacue septembra meseca zato, kerje ta-krat n&jprimeruili 5as za podndevanje v vinoreji inker se bodo dtjaki poteoi tudi lehko delezili poskuSenj tu-kajsnje enologicne postaje. Naj bi posebno nasi srednji in vecjt posestniki poSdjali tiste svoje sinove v kmetijsko solo, katere mi*lijo za gospodarje na domu obdriati, Dezelnf odbor je podal vladi prav uujno proSttjo, naj bi se za letos zarad kolere, katera uze tu pa tarn v na§i drzavi razsaja, opustile vojaSke vaje, katere bi se imelt po napovedi v kratkem zaSeti okoh Postojne. KI. *) Sicer pa tudi Italijam nijmaio kaj posebaega, raaan ccy poitev jemljemo neredno whajanje njihovega lists, UBRD. Iz dotjnih Brd 18. avgusta. [Izv. dop.] Znano je, da 3pada pod okrajno glavarstvb v Gradis^i sest slovenskih obem, namrefi: Medana, Bdjana, Dolenja (v Brdih) in krafike ob6ine Devin, Doberdob inOpacjeselo. Kazpravljalo, govorilo in pisalo 'se je ve^krat, da bi se te obcine goriikemu polit okraju pridrnzile, in bi tako narodoe razmere slovenskih obein bile poravnaoe. All zalibog, te zelje so bile preSlisane in nij upa, da bi se uresni&Ie. Zarad tega pa ne smemo obupati, | pa tndi ne rok krizera dr^ati. Postave zq za vse na> ssssssBseags • |lit I rode v Avstriji enake (?!), presvitli ce3ar ie. ko je po-et«ve podpisat zagotovil' e^nake pravic vsem narodoni. Po takem smemo tirjati, da nam slavtio glavarstvo vse slovenske dopise po slovenski reSuje. To se pa dan* danes ne godi. V nujmh z.idevab je treba r drugem, nego v domucem jeziku dopisavati, ako se bo6e imeti reittve, ker grad.icansko glavarstvo slovenske vldgQ ra.lo pod klop mete, ali se nes^jo kakemu nezaneslji-vema tolmacu, ki slovenski jezik za silo lomi, - da jih raztoltnaci. Gori omeujene slov. ol>5me pla6ujejo vec tisoc skupnega davka in Stejejtt raiogo tiso5 da§, in vendar njjm »jo niti ene^a urainika pri glavarstvu, ki bi bil zmozen slov. jezika. G. g avar bi mogel, ako uze kocc vsem strankim praviden biti, na to delati, da bi dobil vsaj euega slov. jez-ka zmoznega uradnika ki bi se slov. straukami v njih jeziku obceval. Enaka se godi v solskih zadevah,. Vse te obcine, ki spadajo pod okrajno Sols, svetovalstvo v Gradifici hi placojejo 2f»°r0 doktade za solo nijmajo kakor eno aamo redno Solo 4 vrsfce. V novejsern cjsu spadajo te obcine kir se tie* nadV*»riilLtva put go.iski okraj. SoUki svet, kar se tide drugb redj pa pol Gradisde, tako da uijsmo ne Siovcuci ne Labi. Kudor place ta ukazuje, t d;»j zabtevajino upeljanje rcdmh u>r«)dmh &>1 v Brdih, kar uze plucujemo; tirjajmo postavno e-nakopravuoit» pri c. k. glavarstvu, slo^imo se in bo-rimo se za narod, kojt trpi, da ga rudimo pogina, kajti aloven^kt j z,k pesa v naSili krajib, kram'ja se v ptujem jez.ku, ker je bolje „nobel". Ne spite, da v skusnjavo no padete, milega matennega jez k ue zatajte. Priporodam Vam slovenski dijaki, ki Vus je vsaj ena pescic.i iz Brd, d t sedaj ko bosto douiov priro-mali na pocitnico, danavse kriplje delate, za oarod, da naudusite domacin.} zi na§ ub^gi nar>)d, koji je zani-cevan. Vi »tu up uaroda, in ga lahko csrecite, pa tudi pogubit^, ako ste mlacni. Na ni3ji itulijanski smo tedij .avautgarde" proti italijanizmu. Od ^avuatgardo* je odvisua zguba a.i zmaga. Ako se bodete dobro boriii, bolemo zmagali in narolni duh se bode vedno bolje Siril v nasdi krajili. Pocasi pridemo do svrhe, ako smo zlozni. Tudi vi kraski ob&narji, pol Gradisce spadajoci, posneinajte svoje sosede, zdramlte se, s tj Kraievci ste po sbv. svetu znani kot narodnjaki, ue udajte se in zdruzinj) se, da boderao skupaj postopali proti sovragu nudega naroda in gotovo bomo zmagali. Iz Stinjela na Krasu 16. avg. [Izv. dop.] PreotoSno mi je srce, ko se ozrem po naravi, ko plava oko po polji, ki bi iinelo boremu ratarju povrnott neizrecetii trud stotero ter napolnitim zitnice z rumenim zitoni, kleti z mod i nadj vhvajoCiui vinom. Vse poparjeno, suho, puato, siroke razpoke po traviiikih zdijo se mi, ko da bi inieli ti ustna odprta i klicali skrepdevalnega dezja iz neba. Ali burja m»j-vecja sovrazirca dezja pi§e neprenehljivo i nam bd-jemlje vsako n«do. Pa d i bi bilo v tem obziru pri nas za Ijudi i zival kaj bolje priskrbljeno 1 Na$i obci-narji se uze tako stvarjtsni, da se ne ognejo vodi dok* ler jim ta v grin ne tece, da o staresiuatvu raol<5im, kateieraa je blago»tunje vascanov 'deveta briga, samo da se njim dobra godi. Imamo v Stanjelu nanirec en Vodnjak, v katerega voda izvira i mishm da je ta zadnji izvirek ua gor.skeia Krasu. Pascal je ta uze vec casa, ker so ga uamrec pri zadnjem popravljanji skazdi meito zboljsali. I nasim Ijudjem uij prislo na misel, da bi pred silo tej stvari okoin prisli. Ne, se Ie sedaj ko j>m je dalec od Vasi po vodo hoditi, pri vsem tem da v zgorej omeujeni vo.lujak iz izvirka ie zuii-rom voda curlja, ob enem pa tudt izpusca, sprevideli so svojo abotno puzabljivost. Nic boljsega nij za zivino v Staujelu preakrblje-nega. To pa mj samo Stanjelcem v kvar. Kakor je znaoo, pelja akozt Staajel vec glavnth ce»t, po ka* terih se vehko se zivalijj vozari. I kaj mislite da je v stanu popotui svoja zivmceta v Stanjelu napojeti. Kaj se ? Imamo kal ravno pri cesti; alt ta puicu. pa tako da o v»urki majbtii suii moramo v pol ure oddaljeni kal goniti ,z»vino napajat. Pa se ve da na§e staresinstvo raje uze vec nego sto let na* vadne steze prepoveduje, kar se v niegovo podrocjene spada, k«kor da bi s* brigalo zu lolikis potreboe stvari, katere so ma vedno pred nosotn. Oditati se mi no znaio da bi podvzetje kal dobro urediti veliko sfalQ? Na to odgovorim jaz: Kaj n?j ministerstvo vsako leto, toiiko denara dovolilo, za napravo i poboljsanje o vod-njakov na Krasa?! Res se je govorilo; da so so se uza pre qekaj leti proinje oddale v ta namen na dot eno mesto, pa reci moram jaz se vso pravico, da ne s povojjnimi razlogi. Kajti zadnji so tako tehtni da se ne bi vlada spoznavsl in zasbSavsi je niti trenotek obotavljala se svojo podporo. Steer pa nij se zdaj prepozno: ako ne'.^stanejo moje besede pri Vas dragi obcioarji - besede v pi* jodega ali po domade receno bob v steno. Nar noge tedaj, po besedah sv. pisma: Pomagaj si sam i jaz ti bom pomagal. Tedaj vendar hode biti enkrat konStoi dpktor ju-nak inStaliran. Bog d«j norcem paiaet, mwlil sem . si ko sent bral originalno povabilo druStva wGoricau to je Juoakovo. Gospodje kdor deia aroti deieli, nij neden, da ga oua redi. Zapomnite si dobro to gos-podje Bnekateri", kajti filovek ne ivri same o besedi, fatera iz Vasih ust pride, ampak od kruba i vina, Jatero si se svojim trudom pridela i je kofie tudi se Y80 pravico svobodno brez VaSe komaude uzivati. Iz ajdovskega okraja 18. avg. [Izv. dop,] Kam ho-fiemo -2 njimi? I "*•! kam drugam nego ua Dunaj v avetovno razsiavo! Kajti vredni so, da je svet vidi in pozna, in se od njib kaj'n&ufii; so uamred, kakor bi jim rekli na kraskuu Duuaju: „fanti od spade" in Kmoii od zadujega stiha". fierite sledefie in priznali mi boste, da je res tako. Pred dvemem letoma vzeme neki posestnik iz G....,zeta V hiio, ki je bi) iz bliznje va§i S.», doma. Ko pa no6e tolike prejemifiine plafiat?, kakorsuo srenjfiani tirjajo, dene &1. znpaostvo za dan poroke zvouove in orglje o prepoved in se le kadar ali tast ali zet 5 fl. t srenjsko denarnico plafia, dovoli k maSi zvoaiti in pri magi orgtjatf. T* J a ena! '* Letos 11. t. m. umrje omenjeuemu pristopavcu tLoletni otrok in si. fcupaiistvo zopet prepove zvonenje in pokop, dokler bi ne b lo plafianih 10 fl. „Ce je ftostava, je dam", refie otrokov ofi>, k ikor tudi njegov tab', drugafie pa net Pokazite mi pisnno. Ali g, zupan 8$ po paSniako odrefce rekofi: ^upaitBtvo je tako ejklenilu!" - Pa veste, dragi bra'ci, me, kedaj, kako . y\ kedo? Na pot, bivz seje (k vefitftnu, fie se j* boter mek vsedel na gredo npod liimV, kteri je pri tej prjloznosti, kakor tudi pred in potem zvouec nosil in rgka); PlafinjtP, sej imate s film) vpra&aje jih zdaj Affga, zdaj dtugega, ko so o.l dela domov Uodili, in igfej* drugimi take, ki so 6;eer v uovi zastup voljeni, pi takrat §e ne bili potrjeni. Mozjel ako se Vain zdi, da imate pravico pre-jgm&fiino tirjati, tirjajte jo pestavuo, po paragratih, in ni sramotite 19. stoletja z vaso ne srednje-vekovno, temufi pred novodenj«ko prenapetnostjo! Kaj je treba zjjnerjati s rpuntarjia, ,stiskavcitt, in raoliti si tige?! Plafialo se bo, fie res kaj gre; pa ne kolikor bi boter Anzek taksirnti hotel, alt kplikor bi zahteval kaki ofie Luka, ufie Matija ali Su kateri drugi prima-dusnik. In kaj imate Vi a cerkvenimi obredi opraviti ? Nij v tej zadevi g.vikar ediua kompeteutna autoritcta? Pa kaj! raj g. vikar to ravno tako nestrpni in so se otresah kakor skrzat na veji, da se v to no mesajo in ne ukazejo zvoniti, tor. alt iz hudobije ali iz ne-vednosti tekli: „Tam je jgupanstvo, ono ukazujely Da bi fl* zupanatvu prikuptl, ali kaj-li misle se: Cigar ki uh jem (ali prav za prav vines pi jim), temu sluzim. Ali gospoJinoI Saj Vain je tudi dotifiua druiiuaV«§q biro vselej rtdno odrajtala in , kar je bilo plafiati', Vam plufiala! Bodite kopsckventni! SSte mar pozabili, di, ko je pred nckinol leti jrezijansko otrofie v G. urarlo, b.e mu dali zvoniti in ste je pokopali, tedajSnjega zu-pana nifi uprf nekatere z euim, druge. z dvvma, in kukos-nega se mogoce a iremi koujskimi repi ua glavi. It Lokavca 18. avg. [Izv, dop/] Do§lo je v ogrom-nem broju .listnic^ i „vabila k zbom politigko-narod-nega druStva ^Gorica", koji bode dne 25. u m. Refiem javno, da ko sera §el preteceuo nedeljo t. j. 17 t. m. od maie, videl sem semterje 1 zati koscike razpranih lt8tnic, koje so razsrdeni prijetnuiki istih sami o svo* jem lastnem preprifianji raztrgali. Pa kako bi se clo-tek ne srdil na takim vabilom, koji nijina prayega zafiet-ka, nameoa, pa menim da tudi konec ne bode pravi in uspesen. Eno tacih va'il, du§!o je tudi meni, za k»r pa n^sejn imei nikoli misel to slavno druStvo «GoricaH Dod&irati i tndi bog me vari kaj tacega misliti, se manje pa stonti, ker semiz dna area sovraJil, sovra-5im i Lodem sovra?,il gospodo ki je kriva razpora na GotiSkem, dokler bom gibati mogel. Zahvalojem ae pa slavuemu druStvu „Goricau za zdaj i v prihodnjost za tako in enako vabdo. Da se tain o sebi javno odpovem vsalfi pravici tega druStva, naj apricuje razprana listnka podpisauega, kojo naj-•Tafno uredoiStvo ,So6ett uljudno krani. Janez Holko b. fit. 119. sedaj ne, ko od pkolice, ki je kakor vecidel Dolenjske, ne moremo prifiakovati nikake podpore, ter so tudi mescanje po zadnji tofii bolje ali nianje poikodovani. Sedaj, v sredi zidanja in v jjopulneia poraanjkaaji de-narja zaviBi osoda tega vekvaioega zapofietja edino le od) nagle in nspeSne podpore na§ih rodoljubov iz drugib krajev, na katere se, obra6amo z uljudno pros-njo, naj nam pomagajo po svoji moci. V tej stiski se nadejarao, da nas bodo podpirali tudi vrli Gorifiani in Primorci, od katenh doslej se nijmo mkake podpore. prejeli. KvtSkii tedaj bratje sloveuski na Goriskem in I'ri. morskem! Pomozite tmli Vi nekobko, da se dovi§i wNarodoi dom« na§, prvi na Slovenskem, ter pricne svoje delovanje za prospeh narodove srefie in omikel iz Noveot flsesjt 12. avgusta. [Izv. dop.] Znano je uie nSofiinimtf fiitateljem, da.se zida v Novejn raestu ?Narodni dom*, kfcteri bo srediSfie narodnoga zivenja in gi^anja na Dolenjskem. V njem se bode vzbnjala narodna caveat, gojilo slovaasko rodo*jubje, sbivenska dramatika, glasba petje,it& Ker je pa nNarodni dom«, da zadoatnje avojemu pameuu, precej obsirno poslopje, •talo bo ridanje najraa^Je ,2fi-3O.O00 gld. katerih pa NovomeSfianje sami skupaj spraviti ne moremo, yzlasti po tofii, slabih letinah in druzib uezgodah abo2aua, Politicni pregled, Cesar je v ISlu in bode tarn, kakor trdijo oft-cijozni listi, v krgtkeih podpieal dva va2na akta; razpust starega dr2. zbora in razpis novih direktnih volitev. Ministerstvo je dalo na refiih krogih mz-pustiti shode katoliSko-politiSko stranke na hitajor-skem, Oeskeni itd. To ;vam je lepa svoboda. Po na^em mnenji imajo vsi di^avljani onake pravice, naj fii bodo uie tega ali onega miSljenja. 15. t. m. je bil volilni shod v fcJkofiji Loki; proglaSen jo toil enoglasno g. dr. Zarnik za kandi-data; 17. t. m. pa je sklical g. Lenfiek, bivSi pos-lanec volilni shod v Blanco pri Sevuici na Stajer-skern; tega shoda se je udele^ilo fiez 100 vel.jakov; priSli so tudi nekteri pravnifiarji in so hoteii pri shodu zineSnjavo delati, pa so se blamirali, ker pri glasovanji nij dobil pravne stranko kandidat g. ka-nouik Kosar nobenega glusa, dr. Vofinjak pa je bil izvoljcn z veliko vefiino za kandidata; dozdaj je bil dr. Vo&njak u2e v treh krajih proglaSen za, kandidata za kmetske obfiine na spodnjom Stajerdkom in nij skoro dvombe, da ne bi bil on i&voljen, vkljub cviljenja nazadnjaSkih listov. SUSi se, da vlada misli razpustiti tudi dezelne zbore, ker se boji, da bi sedanji M. sbori ne pro-testovali proti direktnim volitvam; te zadnje kra-tijo dc2. zborom yeleva^no pravico in vlada se boji protestov, kateri bi zuali kritifien polozaj minister-atva se bolje ^mesati. Hrvatski sabor bode otvorjen 25. t. in.; va2no je yprasanje, «e bode navodna ve&ina potrdila na-godbo z Ogersko, narodni krogi so tako napeti, da je skoro misliti, da bo splavala sprava po vodi. Cestitojsa je na vsak nafiin borba, kakoi gnjila sprava. Ku^ki general Fadejev pise zopet enkrat d Avstriji v „Kuskem Mirua, on |pravi, da Aistrija mora iw_ .piti drugo pot in zapustiti sedanjo sis-temo, ker drugafie pride od krize do krize v tak polo^aj, v kakeni je zdaj TurSka. MogoSe je, da1 se Avstrija ohrani, samo fie bode njena vlada fede-ralno konservativna, le taka Avstrija zamore bit? prava zaYezuica Pruski in Buski. Ta pot mora Avstrija precej nastopiti; fie ne bo prekesno. Razne vesti. Hi. iivic; inz^nir v Trstu, naS rojak skopenskega znpana brat, ima koncesijo za ieleznico od Trsta cez ObLinot Dutovlje, Skopo, Kaprivo, Gorenjo Branico v Vipavo do Ajdorscme in bode uLe te dni zacel .merit! ali trasirati ono zeleznico; priprave so uie pnpeljaU na dotifioe kraje. Ker je ona ^eleznica velike Ya^nosti, je mo5no 2eleti, da se uresoici. skodovan je kmet M,. /gorela mu jn bi§a in fie ne eno leto staro dete in 7 let stara dekluit ste v poftavu Bim t nafile. Mnti, koja jo liotola otroka refiiti je ua smrt opefiena. Popis tragifiupga dogodka, ako bdde nogofie, prihodnjifi. (Unjaaiikii ^HalHiea) napravi v nedeljo ta 24. t. m. glavni zbor in volitve novega odbora, h kateremu uljudno vabi vse fiartite udi. (Ulaioirilae} pqjW&mM Mi japdla 'lfRttife §?» JI. dri, zak. nanravil je najprvi nas rojak g. Alton8 Kmetijske i trgpvske vesti. (Opcrat de&clne cenilnc homisije,) [Kopee.] Deielpi odbor ne **.ore soditi, za koliko so opravifieue yso.te in druge prito2be, ker se nij vtikal v deloyanjej Jjomi-sij. Ttmu pi, kar se sploh pbudarja, nufa t^di on pritrd.ti, da je cisti doholek, katorcga jo pripozpata d*-zolnt; komisija zeniyigfiem, pi-eiiaput. V In k«;r t>e una ua poilagi fii^tega .f)qbQd)ca;)^fa|f-uati zeinlj.sfini davek, je naruvno, da nastanejpf^p^d previsoke centtve fiistoga duhodka na§ih ZemfjiSc po-sestmkom nepravifina brem -na in to na korist drugih kronovm iu dezel nvstrijske drztVf, in da b>> vslod tega konecuo ua§e poststvo ubuemog'o. (.U pomisliino, da uze zdiij obfiutijo na§i posest-niki te/iko breme jnViiih . -. ¦ Dezelni odbor ne dvomi, d&vbeste ^isokoftodnt gospbd namestuik, radi vat^eigH 5eljftm celega IjuMva, in s tern *abranili, da mu ne bo treba ponarrjatri8-raza sploane nejevoljuosti.'* Na dbpia v n01asu« od 80. julya t $ je u^e po* , slano iz Komna v zadnji ^Safiia-inoiko^dgovorildir*ja« BGlaaB pravi, da eeoi bitjaz mej nepovabije* niinj. To nij res! Vi ste v Kopnvo 8 povabil po-slali in me} temi eno raojerau ocetu, serietn pa kmetu Jos, Pegano. Ta povabila pa je Pegan meni isrofrl s prognjo, uaj je mej „veljakea razdelim, kar seca tttdi storil. Imeli so tedaj vsi pravico vstopiti; jaz pa sem bil namestnik svojega oceta. Eako se je zborovanje vrsdo, i» kako so so gla-sovj Steli, J3 vse v zadnjem „poslanenia iz Komna v „Soe*i* povedano in je gola resnica. Na vse to tu :i jaz Iebko prisezein. Na konec se mi pa cudno dozdeva, da prec. g. vikar Lukezic v svojem poskneniv BGlaj»u* gistouwlci o Iaieb, ki so bile v onieujeoi stevilki 30. julija, am-pak da le po temi laze isce. Ali Vam nij resoica i pravica cez vse ? Viuko Zega. Poslano. Rajnki professor Metelko je nekdaj v stolui corkvi Y Ljubljana pridigoval in pri tej pril ki posebno en gren neusmiljeno bical. Zvecer istega dne sedi mirno ˇ evoji sobi, ko naenkrat nekdi po stopnicab prisopi-ha, na njegova vrata potrka in naglo v sobo stopt. Bila je ta oaeba uze precej priletna tercijalka. ttKaj za boga sem jim sto^ila gospod professor, da me tako neusrailjeoo preganjajo?^ nagovori stras'no mirnega starcka. „Na to, kaj pa je" jo on h lad no vpraSa. Ali nijso davi v ptidigi na me merili in skoro s nrstoni na me kazali.u Na io on se smehom: »Sem pa uze zopet lesicj na rep stopil*. Kaj enacega se je pripetilo alav. nrednistva .Soce" na to, kar sem ma jaz poroSal o nekem kaplana, koji je iupana z denarom, katerega ma je imel za vo-injo t Gorico placat?, v druitvo BGoricau (vpisal. V ure 1-niStvem opazki neimenovana lesi&ca pa raalo z?ita -. jo 81a na led in se je v zadnjem „Glasu" ovadria. Zdaj vejo vsi Glasovi in za njimi tadi Socini eitatelji da je L. g. KoIavSid kapfan v Dornbergu tisti, kateri lovi v Dovnborgu draStvinko za nGorico". Kar sem •lav. uredmstvo jiorocal, pozvedel sem prav v zupanovi hiii ˇ Dornbergu od ujegotih lastnth ljudij in to so mi potrdili tadi drugi popotoera zaaesljivi raoLje. Gospod Jozef Smigoj je do zdaj zveet druatvenik „Soceu io nij aam izrekel zelje, da zeli pristopiti k dru§tvu «Gorici.M G. g. Kolavcitf ga je za vpis uazuanil, kakor je enoga nedoletuega mladenfa k ustopu prego-voril in ga menda vpisati dal, kar je proti jasnim do-loebam druStvene postave. Ce ima g. kaplan zares toliko moc, da dozen?, kar je v svojem poslaoem obljubil, da bi namreL g. Sinigoj sam to javno se svojim podpisom potrosil, kur se je nrednistvo nSoLou tako pompozno kot iaz ocitalo, po tern bom moral, stvar od drage strani pojasniti. Gospod zupan Smigoj je sicer prav dob.oboten moz in se tadi menda ne briga prevec za politiko, & do zdaj ga vendar poznam kot pravega moz a, kateri ne go-vori danes tako in jntri dragaLe. — Gospodine ka-plane, le vmirite si kn in ne metajte tohko z }nlazmia ' „obrekovanjem* enakimi hudobrjami okoli sebc, da vas kamenje ne pobije, katero na drage lacate. DornberSki porocevulec. Cenik rciznega blagra na gwiSkem trgu, 2\.avgusta. ' PSenica kraSka, vagan „ goiska „ Tallica domaea ',', „ ogerska „ Jedmen eel „ „ pehan „ Ores laski „ „ gorski „ Krompir nov cent I t] Slaiuna [spek] domaea cent . „ amerikaiiska „ .... Vino <5rno, vedra [Em].....19 do ,, belo, „ ^.....14. Fivo gradsko „ .....9 60 Ba»L- ^f!!6 P° 13 U- ^^ P° 1S5° iU* rate P» l°-2» 17. vrst» po 9.50 V. vyste po 8 i ; Moke iz Ritterjevih mlinov v Straciccih. VL po 11.90 St. V, po 10.30 VJ. po 7.80. ¦ ¦'' Bm zaklja: Ottobi drobni po 2.50 otrobi debeli po Q.W fl. da Vas cevelj tes«5i. Morda nam to zamerite, da smo Vao wrstili mej prve stay, govornike? Kedo nam bo prepovedal castno ome-njati Vasih govonuskih talentov, posebno pa potem, ko so ti ta-lentje po ,^fovicaha v javnost prisli. Kedo pa Vam je onegs medveda navezal, da je nas nrednik postal zadnjo „Soco" skoroJVsem Senozecanom. Namanite nam samo enoga Seno?.ecana, kateienra smo zadnjo „Soco" zastonj po-slali; dokler tega ne atorite, moramo misliti, da ste le sanjali. Glede bivanja nasega nrednika v Senoiecab. nij treba pi isca po~ zabljivosti, ce Vi veste kaj nepostenega in slabega o ujemn, po-zivljamo V'as, da to objavite in da jasno govorite, ne pa po vin-skili obrekavate. Da so Dejakove kravice mleko zgabile, za to more Dolenec toliko, kakor morete vi za padee Hoh«nwartovega ministerstva; to ve vsak pameten Senozecan. Prevee prijateljstva, ce ste v skrbi za zdravje nasega mednika; vendar pa sfes Dolenca morda nehoto veliko skodovali: katero dekle bo pobralo boleha-stega fimta! Sicer se pa konec Vasega „8chreibebriefa<( nic prav ne vjema se zacetkom, nij logike! Pri zacetku boroo ostali, ker smo dobili tako dolgo §pago, da bomo, ce bo treba, tukaj potezali pajaco pa bo skakal pod 8 nr daljno presko. Y svojem, in v irnerni dnuinn in sorodtiikov zahvaljujem se presriSno ftistitim gosp^m in gospodom in drugim spoStovaniin Tomineem posebno pa to-raiuskem pevcem, ker so v velikem Stevila nmjo prergodaj nmrlo soprugo Marijano Gol, rojeno Grubislch k zadnjemu mini sprejeli in s tern pokazali blago socntje. V Tammu 17. avgnsta 1873. Yenevslav «•!. LL i i i i lavni zastop banke Slovenije je zdaj v Gori-Ski Citalnici nasproti ffpretureft; kdor hofe kaj zavarovati naj se oglasi pri <;iivaja Ja-ne/Ji L.«i8i v Xjnbljiiiii. izrocilo, in vsled tega gospoda Antona ViCica odstavilo. BlJNAJ, dne 25. julija 1813. Olay no rarnateljstvo 7;Grreshainaa na Dunajh Kot pooblastenec po zgoraj objavljenem razglasu po?erjen, prijazno nazn&n-jam, da sem pisarno Slsivriegra zastopui§tYa ^^C^i-esliama^ na velikem trgu st 279 v prvem nadstropji nstanovil, in da sem mojega sina, gospoda za administrativno npravnisivo pooblastil, in gospodu voditeljstvo operacije zastopnistva izro^il. jj Z& izvrsitev raznih zavarovabih predlogov po vseh pogojih se naprosi, in kot zato tudi pooblastena dva omenjeua gospoda uljudno priporoda.se spostovanjem 11 VAIiEWTl.l ZESCHKO. V LJUBLJAM, dne 25. jidija 1873. tofovatejj m odgovond utednik; YIKTOR DOJjBNBQ. - Tiakart PATBRNOIiLI v Gorici.