Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 4, 149-152 (2000)H
© Dru.tvo psihologov slovenije 2000, ISSN 1318-187HPoroeilo o konferenciH

Prvi seminar dr.av Srednjeevropske pobude o psiholo.kihfvidikih nesree na Igu pri Ljubljani, 21.-22. september 2000f

MARKO POLIE*y

Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, LjubljanaH

1st seminar of CEI (Cenral European Initiative) Countries onfpsychological aspects of disasters, Ljubljana . Ig,fSeptember 21-22, 2000f

MARKO POLIEy

University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH

21. in 22. septembra letos je v Izobra.evalnem centru za za.eito in re.evanje na Iguypri Ljubljani potekal seminar dr.av srednjeevropske pobude (SEP) o psiholo.kihyvidikih nesree. Skupaj sta ga organizirala Oddelek za psihologijo Filozofske fakulteteyUniverze v Ljubljani in Uprava RS za za.eito in re.evanje. Dogodek sodi v sklopypobude, ki jo je podala Slovenija, da bi se te dr.ave povezale in sodelovale na podroejuyproueevanja psiholo.kih vidikov nesree in pri prena.anju dobljenih ugotovitev vyorganizacijo za.eite in re.evanja v teh dr.avah. Nesreee namree ne poznajo meja,yprimerjava ravnanja ljudi v posameznih dr.avah pa lahko ponudi dodaten vpogled vydelovanje psiholo.kih zakonitosti na tem podroeju. Usklajevanje dela naj bi izvajalyOddelek za psihologijo ljubljanske univerze. Pobuda sama je bila s strani dr.av SEPypodprta in vrata za sodelovanje in delo na tem podroeju so naeeloma odprta. Sevedayje treba .e stopiti skoznja. To sta uprava za za.eito in re.evanje in oddelek zaypsihologijo .elela zaeeti prav s tem seminarjem.y

Pobuda za organizacijo seminarja se je sicer pojavila .e lani, s sistematienimyobve.eanjem in razgovori o vsebini pa so organizatorji zaeeli .ele spomladi letay2000. Odziv je bil glede na sorazmerno majhno .tevilo raziskovalcev tega podroejayzelo dober in za sodelovanje so zaprosili tudi psihologi iz baltskih dr.av. V celoti sey

*Naslov / address: red. prof. dr. Marko Polie, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2, 1000HLjubljana, Slovenija, e-mail: marko.polic@ff.uni-lj.siH


150fM. Polie

je seminarja udele.ilo preko 50 ljudi, pribli.no polovica iz tujine (iz Avstrije, Belgije,yBolgarije, Ee.ke, Estonije, Hrva.ke, Italije, Mad.arske, Poljske, Slova.ke inyZdru.enega kraljestva). Udele.enci so bili tako raziskovalci kot praktiki, kar jeyzagotavljalo dobro izmenjavo znanstvenih spoznanj in konkretnih izku.enj.y

Po pozdravnih nagovorih predstavnikov Ministrstva za obrambo (MiroslavyTerbovc), Filozofske fakulte (dr. Ludvik Horvat), Oddelka za psihologijo (dr. KlasyBrenk) in nacionalnega koordinatorja SEP za Slovenijo (Peter Kastelic) se je zaeeloydelo seminarja. Marko Polie je uvedel problematiko s predavanjem »Psiholo.ki vidikiynesree: dejstva in izmi.ljotine«, v katerem je sooeil nekatera splo.no sprejetaypreprieanja o ravnanju ljudi med nesreeami z izsledki raziskav. Vpra.anje niynepomembno, saj preprieanja, tudi zmotna, vplivajo na organizacijo pomoei inyre.evanja. Sledilo je vabljeno predavanje Rhone Flin, ene najbolj znanih evropskihyraziskovalk kriznega upravljanja, z naslovom »Upravljanje kritienih nesree:ypsiholo.ka perspektiva«. Flinova je, izhajajoe iz raziskovanj odloeanja, ki so vpeljaleyt. i. teorijo naturalistienega odloeanja, naredila odlieen pregled podroeja kriznegayupravljanja, od vodenja in odloeanja pa do oblikovanja skupin in usposabljanja. Najyomenim, da pristop, ki ga podpira Flinova, izhaja iz raziskav kritienih dogodkovy(po.arov, brodolomov ipd.) in proueuje odloeanje najbolj odgovornih odloeevalcev.yTako raziskovanje »v naravi« je tudi postavilo temelje naturalistienemu odloeanju inyprecej spremenilo poglede na usposabljanje odloeevalcev.y

V sekciji »Izku.nja nesreee« so trije poroeevalci predstavili ravnanje ljudiymed tremi nesreeami. Tadeusz Tyszka (Poljska) je s sodelavcem pripravil referat oypotrebi po informaciji med katastrofalnimi poplavami na Poljskem leta 1997 in 1998yin pokazal kako pomembna je pravoeasna in ustrezna informacija. Ursel Kedarsy(Estonija) s sodelavcem se je lotil brodoloma trajekta Estonija med noeno nevihtoyseptembra leta 1994. Nesreea je terjala vsaj 757 .rtev. Avtorja sta prikazala potekynesreee in glavne probleme pri re.evanju oziroma bla.itvi posledic nesreeey(pomanjkanje informacij, potniki so bili razlienih narodnosti, pomanjkanjeystrokovnjakov za pomoe pre.ivelim ipd). Sekcijo je zakljueil Julij Jeraj (Slovenija),yki je s sodelavcem pripravil poroeilo o pripravljenosti in odzivih ljudi na potresyavgusta 1998. Gre za potres, ki je sledil prej.njemu velikonoenemu potresu in sta gayavtorja izkoristila za stali.eno raziskavo. Dobila sta mnoge podatke, pomembne zayorganizacijo usposabljanja ljudi za primer nesree.y

V popoldanski sekciji »Psihosocialna skrb« so .tirje poroeevalci poroeali oyrazlienih vidikih pomoei pre.ivelim in prizadetim. Rudolph Christoph (Avstrija) jeypredstavil model psihosocialne skrbi za primer nesreee, ki je del ukrepov mesta Dunajyza take primere. Izerpno prikazan model je ponudil mnogo gradiva za razmi.ljanje inypokazal, kako se je mo.no na tovrstne dogodke ustrezno pripraviti. Jelena Vilbaumy(Estonija) je govorila o psiholo.ki rehabilitaciji .rtev in njihovih sorodnikov medynesreeami v letih 1995-1999 v Estoniji (po.ar v .oli, nesreea .olskega avtobusa,ynesreea vojakov pri usposabljanju), ki jih je izvajal Center za krizna posredovanja vyTallinu. Center je nastal po nesreei trajekta Estonija, avtorica pa je prikazala razvojy


Poroeilo o konferenciH151f

te pomoei v Estoniji. Csilla Peto in Maria Csiky-Meszaros s sodelavcem sta govoriliyo psiholo.ki pomoei med re.evalnimi operacijami ob poplavah na Mad.arskemyspomladi leta 1999 in 2000. Prav za tako pomoe je na Mad.arskem nastala posebnayslu.ba, ki se loteva pomoei ob nesreeah v vsej .irini. Sekcijo je zakljueil Boris Toty(Hrva.ka), ki je s sodelavci pripravil referat o projektu psihosocialne skrbi zaypirotehnike. Kot posledica vojne je na Hrva.kem ostalo veliko min, pirotehniki, kiyjih odstranjujejo, pa so podvr.eni mnogim stresom. Hrva.ki kolegi so razvili poseben,ytudi mednarodno uveljavljen, program psihosocialne skrbi za te ljudi.y

Prvi dan je zakljueilo vabljeno predavanje znane italijanske raziskovalke naypodroeju nesree, Brune De Marchi, z naslovom »Strokovnjaki in laiki: kdo potrebujeypomoe od koga?« V njem je govorila o informaciji kot moenem dejavnikuyzmanj.evanja tveganja in opozorila na elove.ke vidike komunikacije. Slednjeynaertovalci ukrepanja pogosto ne upo.tevajo in naertujejo v skladu z uveljavljenimiystereotipi in neustreznim razumevanjem z nevarnostjo povezanih zadev.y

Drugi in obenem zadnji del seminarja je zajemal dve sekciji, »Travma,ypsiholo.ka priprava in razbremenitev« ter »Elove.ko vedenje med nesreeami«,yzakljueil pa se je s sklepno sejo. Podobno kot prvi dan je bila ena od sekcij posveeenaytravmatskim izku.njam in psiholo.ki pomoei prizadetim, druga pa splo.nimyznaeilnostim vedenja ljudi med nesreeami. V prvi je Pam Bell (Belgija) s sodelavkoyiz Bosne govorila o konfliktnih prioritetah oz. o etienih dilemah in praktienihyproblemih glede psiholo.ke travme med vojnami in nesreeami. Dileme so tiste, sykaterimi se sreea raziskovalec med klinienim raziskovanjem moeno traumatiziranihyoseb. Opozarja, da je prav raziskovanje lahko kljueno pri pomoei .rtvam. Gre zaydileme, s katerimi se . posebno na podroeju raziskovanja nesree . raziskovalci pogostoysreeujejo, jim pa preredko posvetijo zadostno pozornost. Mimoza Dimitrova in IlyayMarinov (Bolgarija) sta nastopila z dvema referatoma. V prvem sta govorila o razvojuydolgoroenega programa psiholo.ke priprave re.evalnih skupin, v drugem pa oypsihienem razbremenjevanju re.evalnih delavcev. Slednji je bil povezan s konkretnoypomoejo re.evalcem ob potresu v Tureiji. Tudi ta dva referata ka.eta, da je vsaj tistiydel psihologije, ki se ukvarja s psiholo.ko pomoejo prizadetim in re.evalcem, vydr.avah SEP razmeroma dobro razvit. Sekcijo je zakljueila Vera Slodnjak (Slovenija)yz referatom »Spoprijemanje begunskih otrok in slovenskih otrok, ki so pre.iveliynesreeo .olskega avtobusa, s travmo«. Poudarek njenega referata je bil predvsem naydejavnikih, ki otrokom omogoeajo uspe.no spoprijemanje s stresom (npr. urejeno inypredvidljivo okolje, dobra organizacija vsakdanjega .ivljenja, opora .ole itn.).y

Kot smo .e videli, se vojni tudi na tem seminarju o nesreeah ni bilo moeypovsem izogniti. Predrag Zarevski (Hrva.ka) in sodelavci so prikazali vedenjeyprebivalcev med preplahi v vojni na Hrva.kem, s posebnim ozirom na vlogo Civilneyza.eite. Ena njihovih glavnih ugotovitev je bila, da so prebivalci le delno slediliynavodilom civilne za.eite. Bolj nevarne ko so bile razmere, veeja je njihovaypripravljenost na sodelovanje. Slavomir Belcak (Slova.ka) je s sodelavkama predstavilyporoeilo o elove.kem vedenju med nesreeami. Obravnavali so posledice poplav, kiy


152fM. Poli

so leta 1998 prizadele vzhodno Slova.ko in psiholo.ko pomoe re.evalnim delavcem.ySekcijo sta zakljueila Grega Repov. in Sanja .e.ok z odlienim referatom »Psiholo.kiyvidiki potresa leta 1998 v Posoeju«. Obravnavala sta tako .ir.e znaeilnosti vedenjayprizadetih, kot spoprijemanje s stresom in tako ponudila celovito sliko sooeanja ljudiyz nesreeo.y

Seminar je zakljueila sklepna seja, na kateri so udele.enci povzeli glavneyugotovitve seminarja in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje, kar je bil . obyseznanjanju z razmerami na podroeju proueevanja psiholo.kih vidikov nesree . edenyglavnih ciljev seminarja. Eez dve leti bo v eni od sodelujoeih dr.av drugi tak semi-ynar.y

Seminar je obsegal tudi dru.abne dogodke, obisk in ogled Ljubljane teryPostojnske jame in obale.y

Tako na zakljueni seji kot v razgovorih in kasnej.ih sporoeilih so udele.enciyzelo pozitivno ocenili seminar v celoti ter podane referate in predavanja.y

Ne nazadnje velja omeniti organizatorje seminarja, predvsem skupino z UpraveyRS za za.eito in re.evanje pod vodstvom Milene Dobnik-Jeraj, ki je uspe.noyorganizirala to zahtevno sreeanje.y

Prispelo/Received: 06. 11. 200a