Številka 31.
Poitnina platana v gotovini.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1921.
III. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev — za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K lOO’—
Polletna naročnina........K SO'—
Četrtletna naročnina .... K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi
p0 cenjku.	----
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in Zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
F. R. (Ljubljana):
Davčni izvrševalci in službena pragmatika.
V predlogu za službeno pragmatiko, ki ga je objavil »Naš Glas«, je marsikaj Pomanjkljivega, nejasnega in tudi pre-ozkosrčnega. Podrobno in obširno se v njem raztpravlia o disciplinarnem kazenskem postopanju. Naš vestni človek, ki ie osivel v državni službi, mora v čudnem strahu osupniti, ko bere te dolge in številne kriminalne paragrafe. No. gospodje. ki so jih napisali, že vedo, da so potrebni tudi v naši državi: zato jim ne vem ničesar oporekati. Ako pa so §§ morda še prekratki, pretrdi ali premehki, to bodo povedali drugi, ki so boli izkušeni v takih zadevah.
Mene najbolj zanima poglavje o na-orcdovanju. pravicah in pridobitvah. Kako tudi ne! Pol stoletja že obstoji stan davčnih izvrševalcev, in ves ta čas so se morali naši predniki, kakor se moramo tudi mi še sedai. boriti za najskromnejše Pravice, dasi ie naš stan eden najvažnejših in najpotrebnejših za obstoj države. Vzrokov menda ni treba navajati. V vseh novih državah, ki so nastale iz trhle Avstrije, so ugodili na višjih mestih Prošnjam in zahtevam naših bivšili tovarišev ter jih s polnim priznanjem uvrstili v primerno skupino državnih nameščencev. V Avstrijski republiki so po 10. službenih letih vsi postali izvrševalni urad-n’ki XI., a starejši X. in IX. činovnega razreda, ne da bi jim bilo treba delati kake strokovne izpite.
Kaj pa smo dočakali in dosegli dav-čtii izvrševalci v Jugoslaviji po dolgih letih stanovske borbe in mučnega pričakovanja po izboljšanju? Prekrstili so Ras iz izterjevalcev v izvrševalce, ker boli diši po tuji »eksekuciji« in imeno-Vab so nas po dolgem obotavljanju za stalne pochiradnike; obenem pa so nam odvzeli službeno obleko in še nekatere druge prejemke, tako da je imela le drsava gmotno korist!
Sicer je bila naša glavna želja in za-meva, da postanemo stalni davčni pod-PradpjkL, ali s to zahtevo ie bila tesno '•družena zahteva, da se nas po 12. ali ^ službenih letih na podlagi prestanega ^rokovnega izpita ali brez njega imenuje a uradnike ter se nas po starosti uvrsti ^ Primerne činovne razrede, (kakor se to zgodilo v avstrijski republiki. Ta /rehodna točka pri napredovanju bi bila hke važnosti za naš stan. Ker pa ome^ ^ePi predlog za službeno pragmatiko ni-u ^1* ne omenja o takih in podobnih pre->unih določilih, si usojam, tem potom edsednika »Osrednje Zveze«, g. prof.
in poslanca Reisnerja opozoriti na to dejstvo in ga prositi v imenu vseh slovenskih tovarišev, da zastavi ves svoj vpliv za sprejem tudi takih prehodnih določil v službeno pragmatiko.
Tudi izvršilni sodni sluge in pod-uradniki opravljajo skoraj enako službo kakor mi. Sodna uprava pa je zanje letos v Sloveniji ustanovila in dala zase.sti več novih poduradniških in uradniških mest. To jim je gotovo v veliko zadoščenje, priznanje in vzpodbudo. Kar je zanje primerno in pravično, to ie primerno in pravično za nas. Če finančna uprava misli, da mora biti v pr oskrbovanju svojih nižjih uslužbencev vselej in ‘povsod najzad-nja, zdaj lahko tudi naši drugi glavni zahtevi z mirno vestjo ugodi in nam vsaj po službeni pragmatiki dovoli prehod do uradniških mest. Saj služimo vsi v eni državi in zato moramo imeti vsi pod-uradniki v tej državi enake pravice.
Predpisovale so se do zdaj in predpisovale se bodo še tudi za naprej za pogoj sprejema v uradniške skupine določene šolske študije. Ali do zdaj se je vedno prakticiralo, da se je vestne in mar-; Ijive državne uslužbence, ki niso imeli i zadostne šolske izobrazbe, a so si z last-
•	no pridnostjo pridobili potrebnega zna-j nja in izobrazbe za svojo stroko, na pod-j lagi dobrih izpitov,, vojaških certifikatov,
•	dolgotrajnega požrtvovalnega službova-■ nja in drugih službenih pogojev imeno-[ valo za uradnike. Upati je. da tudi nova ! službena pragmatika v naši državi ne bo i v tem oziru bolj nazadnjaška, ampak da j bo še v večji meri nudila nižjim držav-i nim uslužbencem opravičene, in zaslužene prehodne ugodnosti in da odslej od teh ugodnosti naš stan ne bo izključen kakor ie bil do zdaj.
Pisarniško uradništvo.
Bivša Avstrija je te vrste uradništva PD službeni pragmatiki uvrstila v skupino L državnih uradnikov. Te vrste uradni-štvo se je v bivši Avstriji največ rekrutiralo iz vrst dalje službujočih podčastni-kov-certifikatistov. Jako mal odstotek tega pragmatičnega uradništva ie izšlo iz vrst takozvanoga pisarniškega pomožnega osobja — diurnistov — potem pisarniških pomočnikov — oficijantov in nad-oficijantov. Le v sodni upravi se je leta 1896., ko je bil uveljavljen in upehan novi civilnopravni red. posrečilo precejšnjemu številu sodnih pomožnih uradnikov, ker je primanjkovalo vojaških kompetentov. doseči uradniški stalež. V drugih resorih, ; kakor recimo: politični in finančni resor, 1 so bila vsa ta mesta izključno pridržana j vojakom-certifikatlstom.
Poznal sem tovariša — pisarniškega, oficijanta — danes sicer že pokojnega, ki je bil najvzornejši uradnik velikega okrajnega glavarstva na Dolenjskem, moža z dovršeno srednjo šolo in maturo ter enoletnim visokošolskim študijem ter s 13-leino pisarniško prakso, ki ie kompetiral — 51krat. a brez uspeha!
In ravno pri tem glavarstvu so nekega lepega dne kreirali mesto kanclista. Exoffo je bil poslan na to mesto vojak-certifikatist. ki je bil nota-bene imenovan kar na dveh mestih. Ta vzorna pisarniška moč pa ie bila čez noč — postavljena na cesto!
Velikanski boj je takrat vojeval stalež pisarniškega pomožnega osobja proti temu sistemu v militaristično-birokratskl Avstriji. In takrat se je krepki organizaciji vseh teh ubogih par vendarle posrečilo. da se je vlada bivše Avstrije pod pritiskom posebno ljudskih strank osokolila in potom naredbe nekako stabilizirala te vrste državnih pisarniških uslužbencev, ne priznavši jim uradniškega značaja niti jtvnopravnega stališča. To ie bilo leta 1902. Vsak izmed starejših tovarišev Vb, kakšno strašno skrpucalo ie bila ta naredba bivšega celokupnega avstrijskega ministrstva. Saj je bila tista naredba do leta 1914., ko je s službeno pragmatiko za uradništvo stopila v veljavo tudi nova naredba za pisarniške oficijante. izpreme-njena 5 ali 6krat’ Dovoli dokaza o salomonski modrosti bivšili paragrafotvor-cev v avstrijskih ministrstvih.
Ta zadnja uredba velja še danes tudi v naših pokrajinah, ki so se po razsulu bivše Avstrije udružile z bivšo kraljevino Srbijo v mogočno državo — kraljevino S. H. S. —
Takoj po razsulu stare Avstrije so vsaj starejši pisarniški oficijantje in nad-oficiiantje željno pričakovali, da jim nova država poravna od stare Avstrije zadano krivico. In nismo se motili, dasiravno smo morali precej časa še na to čakati. Spominjam se z nekim zanosom, ko smo v našem časopisju čitali, da je — to je bilo meseca marca leta 1919. — deželna vlada za Slovenijo v eni svojih sei sklenila, da uvrsti vse pisarniške oficijante do službenih letih v skupino F službene pragmatike. Zavriščalo je zadovoljstva y krogih oficijantov in nestrpno se je čakalo — dekretov. Toda stvar se je zavlekla! Najprvo ie izvedla res v smislu te naredbe uvrstitev pisarniških oficijantov v skupino E službene pragmatike justična uprava. Vsi oficijanti justične uprave so bili imenovani začasnlnfl kanclisti s preiemki po službenih letih v X!., X. in starejši IX. činovni razred. Takoj za tem je izvedla Di agmatiziranje svojih oficijantov tudi
nolitična upirava. Od 1. Junija 1920 je tudi finančna uprava potom ministrstva financ v Beogradu pragmatizirala svoje pisarniške oficijante in nadoficijante ter jih imenovala pisarniškimi asistenti.
Toda uri tej priliki, kakor opazimo, bi se dalo pač doseči vsaj za starejše asistente in .kancliste nekaj več. kakor se je doseglo — namreč upoštevanje službenih let in imenovanje po službenih letih.
Pri nekem političnem oblas.tvu je pisarniški pomočnik nekaj nad 1 službenim letom postal kanclist v XI. činovnem razredu. pri državni posredovalnici za delo istotako, a pri nekem finančnem uradu pisarniška pomočnica z 10 leti asistentka in pisarniški nadoficijant s 24 in več službenimi leti tudi asistent, a tovariš pri sodniji brez skušenj s 16 službenimi leti prejema kot kanclist plačo X. razreda, 2. stopnje, a tovariš kanclist pri sodniji z 18 ali 20 službenimi leti je oficual v činovnem razredu.
Ta neenakost v napredovanju v raznih strokah pač ni na mestu. Pri nekoliko dobri volji bi se to dalo od strani naših oblastev gotovo doseči!
Ko smo kot oficijanti služili stari Avstriji. smo bili vedno v vseh resorih enako deležni blagoslova dotičnih uredb dunajske vlade. Danes, ko živimo v svoji državi, katero smo tudi mi pomagali graditi. pa taka separatistična obravnava te zadeve? V Nemški Avstriji poznam tovariša. ki ima 16 službenih let. a je bil Imenovan že takoj v decembru 1918., torej takoj po zlomu, oficijalom. po službenih letih tedaj. Istotako ie svoje prevzete oficijante iz stare Avstrije oblagodarila Če-hoslovaška! Zakaj pa ori nas ta razlika? Preverjen sem. da bo vse to izravnala željno pričakovana službena pragmatika. Toda pri vsej dobri volji naših državnih očetov in 'krmilarjev v Ljubljani in Beogradu in še drugod moramo vendar zmeraj imeti pred očmi ono lepo jugoslovansko rečenico: »Bog visoko, a jaz. daleko!« Če tukaj izražam željo In prošnjo na odločujoče faktorje in na naše društvo, da tci zadevi posvete primerno pažnjo In uvažujejo to. gotovo upravičeno željo in zahtevo, mislim, da nisem prekoračil kroga skromnosti. To je po mojem mnenju zahtevek, ki ga narekuje socijalna pravičnost.
Če je vojak-certifikatist zmožen postati v smislu dotičnega zakona iz stare Avstrije, katerega se pri nas v kraljevini SHS še precej krčevito držč — po 12 službenih letih pragmatični uradnik — ali istega ne bi mogel doseči oficiant? — In če je certifikatist na ta način služil kot uradnik 15, 20, 24 let, ali ni že davno dosegel X. do IX. činovnega razreda? Cer-lifikatisti uživajo še specijalno ugodnost, namreč ugodnost po sjužbeni pragmatiki, člen III., odst. 2. zakona z dne 25. janu-. arja 1914. drž. zak. št. 15. Imamo li mi, iz oficijantskega stališa vznikli pragmatični uradniki, tudi kako tako ali vsaj slično ugodnost? — Mi ni znano! Glavna stvar, katero smo pač dosegli, je to. da smo dosegli pragmatizacijo. Vsem faktorjem. ki so v dosego tega cilia pripomogli. bodi Izrečena vsa hvala in vse priznanje!
A mislim, da govorim, če trdim, da stvar še ni izgrajena, v imenu in iz srca vseh prizadetih. Treba bo to še izgraditi. Gotovo bo to storila toliko zaželjena tn toliko potrebna službena pragmatika, ali — do tja ie še dolga pot! Saj ima pri nas »sve vremena!« — In — ali ne nudi § 49. službeno pragmatike našim predpostavljenim oblastvom moči in možnosti to storiti? Gotovo, gospoda! poslužite se te
svoje moči. ne ustavite se na pol poti, izravnajte in poravnajte tem »čebelicami« v državni službi skozi toliko dobo let storjeno krivico! To ugodnost, ki jo nudi službena pragmatika, dajte jim in privoščite v podni meri!
Ta izvajanja pa naj uvažuje tudi naše društvo, katero tu javno prosim, da stori primerne korake v dosego namena, za katerega te vrstice veljajo. Veritas.
Madkontent iz Podravja:
Glasno premišljevanje.
Motto: Vsako zboljšanje plač državnim uradnikom pomeni poslabšanje njih materialnega položaja.
»Naš Glas« 1921. št. 29.
Čudna logika, a žal, ne edina te vrste v našem stanovskem glasilu. Zelo redko najdemo kako lepo besedo tudi na račun naše uprave: in vendar ni res. da bi bilo pa že prav vse slabo, kar se zgodi pri nas. Seveda, kar je dobrega, to je popolnoma naravno, le kar je slabega, za to se imamo zahvaliti recimo vladi. To je tisto malkontentstvo. ki nam razjeda vse naše življenje.
Nihče ne zahteva, da moramo iti na božjo pot zahvaljevat Boga. da še ni slabše kakor je; a. da se obrnemo že kar iz principa proti vsaki izpremembi. to pa res ne gre. če torej dobipio nove doklade. aha, zopetno poslabšanje našega položaja. če je tako. potem je vlada neumna. da nam sploh kaj da. Nič doklad in položaj uradništva se vsaj ne poslabša.
Človek bi pričakoval, da bi v našem glasilu ne bilo polno takih rožic, da bi bilo vsaj nekaj treznih razmotrivanj o tem, kako bi se dalo to in ono doseči. Tako pa kratko: vlada dovoli in prepovej; nihče pa ne ve. da se mora vlada ozirati tudi na druge stanove poleg uradništva.
Imenitno je zahtevati zakon proti oderuštvu. Takih zakonov smo že nekaj imeli, a cene so rastle. Saj za to sami skrbimo prav marljivo. Največje oderu-štvo je pač sedaj v gostilni. Vino ima sedaj mri nas najbolj pretirano ceno. V Avstriji je ceneje; vsak izvoz je radi cene nemogoč. Človek bi pričakoval, da bo zaradi konkurence na svetovnem trgu cena padla. Pa kaj? Cena raste: naislabše vino stane 36 K, ponajveč pa 40 in 48 kron. Konkurence ni, ker se vse vino popije, hvala Bogu. doma in ga ne ostane nič za izvoz. Pa še nisem slišal, da bi kdo tarnal: ne morem v gostilno, ker je vino predrago. Pač pa sem opazoval, kako so sc zgražali nad slabim in obupnim svojim stanjem, zraven pa zaklicali: še en liter!
Nai bo še tako slabo, vendar ie treba priznati da se je uradrjištvu godilo že slabše: priznati je treba, da se ie navzlic pričakovanemu, a doslej neizvedenemu padanju cen, položaj uradništva. vsaj nekaterih kategorij, izboljšal. So celo kate-garije. ki opravičeno trde, da se jim še ni nikoli godilo tako dobro kakor sedaj. Tudi v Avstriji se ni mogel uradnik peljati iz dolgega časa v Prago. Sedaj pa mi je znan slučaj, ko se odpravljajo uradniki na izlet v Prago. — Pa tega ne smejo povedati preglasno. Pri nas ni organizacije, pri nas je zavist. Če ena kategorija kaj doseže, brž po njej! Mesto da bi se vsi tega veselili, kajti izboljšanje položaja drugi kategoriji je garancija, da se izpolnilo zahteve tudi nam samim.
Gorje na tistemu posamezniku, ki noče zabavljati v zboru proti vladi, proti državi, proti korupciji! Dvakrat gorje, če
skuša pojasnjevati! Najmanj, kar se mu zgodi, je., da ga obsodijo za kapitalista, čeravno opravlja po tri službe samo. da more izhajati.
Edino kar je prvo in kar je potrebno je. sprememba naše mentalitete. Zavedati se moramo, da se godi z nami kakor si zaslužimo. Kakršno ie uradništvo. taka je država. Naše razmere so take. kakršne smo si ustvarili. Če ni vse zdravo, zavedajmo se. da smo tudi mi med tistimi, ki so zastnunljali.
Radi tega želim nekoliko spremembe v nas samih in v našem listu. Treznejši liudje z jezo pregledajo številko in jo odložijo ter je ne naroče več. Zabavljanja slišim dovolj povsod in ni treba, da si plačujem še list, ki ne prinese skoraj ničesar pozitivnega. To ni očitek uredništvu: uredništvo priobčuje to. kar prejema od naročnikov. Rad bi. da bi bil med dopisi vsaj češče tudi kak. globlji članek.* Pa je že tako: kričači in demagogi rinemo vedno v ospredje, drugi se rajši umaknejo.
Ali ni smešno ponavljati v vsakem članku: caveant consules. potem groziti »ob dvanajsti uri« in takega več?
Delati več pa manj zavidati in predvsem imeti več smisla za organizacijo: edino tako bomo prenehali z malkontem-stvom ter našli več zadovoljstva z življenjem ; in to je, česar nam najbolj primanjkuje.
.1. V. (Ljubljana);
Tovariški sestanek.
Kako potrebni in umestni bi bili sestanki tovarišev, je pokazal v nedeljo, dne 17. julija po tovariših iz Krškega in Radeč sklicani sestanek sodnih poduradni-kov ter sodnih in davčnih slug. Sestanka so se v nepričakovano obilnem številu udeležili tovariši iz Radeč. Krškega, Laškega trga, Litije, Mokronoga. Kočevja, Šoštanja in Celja. Osobito so tovariši iz oddaljenejših krajev pokazali svojo stanovsko zavednost ter se v teh težkih ča-J sili niso strašili trudapolnega pota niti Iz-; datkov.
Vabilu sta se odzvali tudi društvo i nižjih državnih uslužbencev in društvo sodnih poduradnikov in sodnih slug. Prvo ie poslalo kot svojega delegata tovariša Zorka in drugo tovariša Vrtačnika.
Ob 10. dopoldne je otvoril sklicatelj tov. Cimperman sestanek. Tovariš Mlinar ie predlagal za predsednika sklicatelja Cimpermana, ki je izvolitev sprejel, pozdravi navzoče, posebno delegata imenovanih društev ter podelili besedo tov. Mlinarju. Ta je v lepem nagovoru poudarjal pomembnost sestankov za boljše spoznanje med seboj, na katere naj bi društva vedno pošiljala svoje delegate, ki bi nas obveščali o delovanju naših strokovnih društev in o delovanju naše Osrednje zveze. Po deželi smo o vsem tako malo ali pa prav nič informirani. Koliko bi bilo potem manj zabavljanja na društva, na Osrednjo zvezo in tudi marsikatera kritika na višje oblasti bi izostala!
Nato je tovariš Zorko v svojem govoru pozival na slogo, češ da na.^ bi ostali v skurmi organizaciji vsi nižji državni nastavljene!. ker le potem bi kot društvo -številnimi Člani lahko pričakovali uspe Poživlja sodne poduradnike in sodne sluge. nai ostanejo v skupnem društvu, ke ločili so se le nekateri sodni poduradni in sluge. Kakor se ie dosedai potegov*
* Tudi urednik hrepeni po tem. toda želja se mu izpolni redkokdaj. G-nika prosim, da stopi v vrsto naših P tjvnih sotrudnikov.
za državne cestarje, se hoče boriti zanje tako dolgo, da se iim prizna kategorija državnih uradnih slug.
Nato je poročal tov. Vrtačnik kot delegat društva sodnih poduradnikov in slug o delovanju društva. Prečita spome-pici. ki sta bili vposlani višjim oblastim in narodnim poslancem. S posebnim zanimanjem so poslušali in odobravali udeleženci spomenico, ki je bila višjim oblastim predložena dne 25. februarja t. 1. Na to spomenico društvo do sedaj ni dobilo še nikake rešitve. Ker pa so se_nam višje oblasti pokazale naklonjene ter priznale kot upravičeno našo željo s- tem. da so Priznale, da je v pravosodni upravi upravičena in potrebna kategorija izvršilnih uradnikov in sodnih poduradnikov, lahko upamo tudi v nadaljno naklonjenost v tej smeri. Mest sodnih poduradnikov naj bi se primeroma več ustanovilo, tako da bode po eotovih letih vsak tovariš dosegel ooduradniški čin ne glede na to, kje služi; up izvršilno službo naj bodo vezana pa le tuesta izvršilnih uradnikov. Torej upajmo. da nam bodo naši višji izposlovali toliko poduradniških mest, kolikor jih je v drugih resorih, kjer so taka mesta Že ustanovljena, n. nr. pošta, finančna konzola. poilicija, železnica itd.
Glede službene obleke so bile v letih ,1919. in 1920. res velike težave. Na trgu 'e Primanjkovalo blaga in kar ga je bilo, so bile cene zanje tako visoke, da ni za to dovoljeni kredit nikakor zadostoval. Ko s^ je po velikem trudu dobilo za kreditu Primerno ceno blago, se je skrbelo, da smo dobili obleke, in sicer mi v pravosodni upravi med prvimi. Toda so še resori. ki po preobratu niso dobili sploh nl-kukih oblek. Sicer p.a bode še križ glede oplek tako dolgo, da se cene znižajo. Bilo m najprimerneie. da se nam da primeren ul'- res cenam primeren znesek v denarju.
Od tovarišev z dežele,je prišlo na društvo zelo veliko pritožb glede oblek oodisi zaradi zakasnele dobave, radi sla-'U-ga blaga in tudi slabe izvršitve. Dru-slvo je interveniralo na pristojnem me-sJu in je upati, da dobimo kmalu uali zimsko obleko za leto 1920.
Tudi pristojbine za vnanjo službo so mnogo prenizke, ker ne zadostujejo niti zu obutev, a na kak priboljšek pri truda-pplnih potih, slabem vremenu itd. ob se-mmjih prispevkih ni niti misliti ter bi se i t? sedanjim cenam mgralo primerno zvl-
Kar se tiče skupne organizacije, odgovarja tovarišu Zorko, da le strokovna prganizacija more uspešno zastopati svo-,e člane; vsakdo le sam najbolje ve, kje ga čevelj tišči. Za vse stroke je pa Osred-uia zveza. V le tej ima vsako društvo bodisi nižjih ali višjih svoje zastopstvo po lovila članstva in v Osrednji zezi se ob-'avnavajo skupni interesi: tem ie forum Za skupne težnje. Nikakor ni resnica, da s° sodni poduradniki in sluge izstopili iz muištva nižjih težavnih uslužbencev, nc-ie od okoli 150 sodnih poduradnikov in jhig organiziranih pri svojem društvu 129 cvarišev. Lahko se reče, da le število nm sodnih poduradnikov in slug. ki niso . '■gatuzirani v svoji strokovni organizaciji, a‘r° malenkostno in še tisti niso najbrže ^aniziranj nikjer. Istotako ni resnica, a si je pravosodna stroka ustanovila •mie društvo in izstopila iz skupnega nii- Va m žil h uslužbencev, ker so vstp-cestarji; resnica je, da smo prišli do s mmddanjju.da se more uspešno zastopati (he stanovske koristi le v strokovni or-
amzaciji.
oki	tovariše, naj se krepko
'v miejo svoje strokovne organizacije.
Naj agitirajo za »Naš Glas«., nai mu bode vsak zvest naročnik in plačnik. Ne samo kar veleva mu stan. kar more. to mož je storiti dolžan! Zato vsi v organizacijo, ker le v slogi je moč! Sloga jači. nesloga tlači!
Nato se je razvila živahna debata, v katero so posegli tov. Zorko. Gračner, Petrič in drugi.
Končno so se. še nekateri tovariši pritoževali. da se pri nekaterih uradih s slugami jako nevliudino postopa, a ne toliko od višjega, kakor od nižjega uradništva. Naj bi tudi te. dasi redke slučaje višja oblast preprečila in dotične gospode podučila. da se mora tudi s slugami dostojno postopati, jim nalagati le tisto delo. ki njim pristoja. a nikakor ne privatnih zadev.
Ker je čas hitro potekal, se ie moral sestanek zaključiti, osobito ker ie večina tovarišev morala ob 13. že odpotovati. Drugi pa so ostali tudi še popoldne v sktipni družbi, saj so si imeli vsi veliko povedati.
Pri popoldanskem sestanku ie tovariš Mlinar stavil predlog, naj bi se taki sestanki ponavljali vsaj vsakega pol leta v primernih krajih, na. primer na sedežih zbornih sodišč ter nai bi se pri društvu za to ustanovil poseben takoimenovan »Agitacijski fond«, iz katerega naj bi se plačevali potni stroški za društvenega delegata in potne podpore onim članom, ki bi se iz oddaljenejših krajev udeležili sestanka in ki bi p.otnc .stroške sami težko uljrpeli. Predlog je bil z veseljem sprejet ter se ie za ta fond takoj nabralo 78 K, katere so darovali tovariši iz Radeč, Mokronoga in Šoštanja.
Gospodu predstojniku okrajnega sodišča v Radečah imenom društva najlepša hvala, da nam je dovolil sestanek v sodni sobi!
Naše naloge.
(Govor sodn sluge Iv. Mlinarja na stanovskem sestanku sodnih poduradnikov in slug in davčnih slug, ki se ie vršil 17. iidi.la 1921 v Radečah pri Zid. mostu.)
Tovariši! Dovolite mi. da pred prehodom na dnevni red današnjega sestanka izpregovorim besedo.
Naša država je podobna veliki hiši, ki se pravkar gradi. Temelj tej hiši je že postavljen s sprejetjem ustave. Ni pa za nas ta ustava samo temelj bodoče hiše, nego tudi načrt, po katerem se bode gradilo dalje. Ne bom se spuščal v podrobnosti. je li sprejeta ustava dobra ali ne, ker nisem nikak politik. Izražam pa svoje veselje vsled sprejetja, ker bode sedaj v zakonodajno skupščino prekrščeni ustavotvorni skupščini dana prilika velikega dela. ki jo še čaka, predno bode ta velika hiša dograjena. V tej hiši pa bode tudi naše bivanje in delovanje. Zato je tudi naša sveta dolžnost, da se oglasimo k besedi. posebno sedai. ko se bode. kot se sliši, najpreje gradil oni del te hiše, ki se nas v glavnem tiče, to je službena pragmatika. Ne sme nam biti vseeno, kakšna bode nova službena pragmatika, zato se moramo o nji natančno pogovoriti in sporočiti tudi naše želje in zahteve našim zastopnikom v zakonodajni skupščini, da ne bodo potem imeli izgovorov, češ. saj niti vedeli nismo, kaj ste pravzaprav hoteli.
Veliko odgovornost nosijo odborniki naših stanovskih organizacij, ko iziražajo svoja mnenja o stvari, ki je življenskega pomena za vse. Ravno zato so sestanki, kakršen je naš današnji, potrebni in koristni. ker tukaj se zberejo po možnosti vsi, ki se zavedajo svoie stanovske dolž-
nosti in jim je pri srcu dobrobit našega stanu in njega bodočnosti. Tukaj je prilika. da pove vsak svoje težnje in želje, katerim se da morda odpomoči. Nemogoče je in bilo bi nesmiselno, zahtevati, da bi odbori naših društev vedeli za vse I težnje, ki tarejo posamezne njihove člane. Cuje se pritožbe, češ, »zakaj bi bil član društva, ko vendar zame ničesar ne stori'« Obžalovanja so vredne take besede tovarišev, vendar sem jih že večkrat slišal. Ravnotako ie z glasilom O. Z. j. n. j »Našim Glasom«. Vprašam tovariša, je li j naročen nanj? Odgovor »ne«. Zakaj pa j ne? »Saj ne piše nič o nas«! Bereš pa vedno urednikove tožbe, da ni dopisov i. t. d.
Tovariši! V kratkih besedah povedano. imamo toliko tovarišev mlačnežev in zaspancev kot malokateri stan v Jugoslaviji! (Pritrjevanje). Jedli bi še piščance. ko bi jih jim kdo spekel in prinesel na krožniku pred nje, a delal pa ne I bi zanj prav nič. Ce pa hočemo naš stan povzdigniti na stopnjo, kamor spada, imamo dela toliko, da bi se ga morali j lotiti vsi in se ne zanašati le na par res-j nih delavcev, katerim gre pač vsa čast.
Če pogledamo samo danes naše ude-| ležence, vidimo, da so mnogi prihiteli od j daleč. Niso se ustrašili truda in stroškov, i katere bodo pri naših bornih plačah kaj težko utrpeli. .Zavedali so se svoje stanovske dolžnosti in vsa čast jim zato! So pa ostali doma prav bližnji tovariši, kateri, vem. da nimajo tehtnega vzroka in je pravi njihov izgovor le stanovska mlačnost in nezavednost! In zaradi takih tovarišev trpimo vsi! Poživljam pa navzoče tovariše, da zbujajo vse mlačneže ob vsaki priliki in povsod, ker le v delu i je naša rešitev. Stan, ki, ne dela sam za i izboljšanje svojega položaja, ni vreden, J da obstoja' (Res je.)
Tovariši! Nas vse čaka še ogromno ■ dela. Če hočemo doseči le one cilje, za i katere se bore resni delavci naših sta-j novskih organizacij 'že dolgo vrsto let in ki so za nas vse neprecenljive vrednosti. moramo delati vsi! V prvi vrsti je doseg moderne in praktične službene pragmatike potreben. V tej pragmatiki,
0	kateri bomo itak natančneje govorili, je treba zasigurati to. da je sposobnemu slugi dana tudi prilika, polagati uradniške izpite in na ta način doseči uradniška mesta, za katere je položil izpit. Predvsem se pa mora delovati na to, da bi vsak prosilec, tudi predno bo imeno-
j van za slugo, položil pri najbližnjem uradu iste vrste, za katero mesto prosi, vzprejemni izpit pred komisijo, v katero se imenujejo predstojnik dotičnega urada. en uradnik in en poduradnik ali sluga, j Kandidatu nai se da naloge v pisavi, branju, računstvu ter se ga izpraša druge v občevanju z ljudmi potrebne vednosti.
Na ta način se ne bode sprejemalo več v državno službo ljudi, ki so komaj vešči svojega podpisa ter je njihova izobrazba komaj za pastirja zadostljiva.
1	Burno odobravanje.) Le na ta način se bo naš stan povzpel do ugleda, ki mu pristoja.
Druga važnost pa obstoja v tem. da vsa naša društva delujejo na to. da se čimpreie združimo s tovariši vse naše države. Na ta način bode omogočeno uspešnejše delovanje vseh naših organizacij. ker v skupnosti je moč. Sčasoma bode mogoče tpdi pričeti z izdajanjem stanovskih listov za vsako stroko državne službe
Sedaj nam na to še misliti ni. ko se edini naš list »Naš Glas« zaradi mlačnosti večine komaj vzdržuje.
Precej pred nami stopajo na tem polju finajnčni stražniki, ki bodo v kratkem pričeli izdajati svoje stanovsko glasilo. So pač agilni in delavni, zato pa tudi dosegajo uspeh za uspehom, četudi ne vsega, kar žele. Da so res vredni pohvale. se vidi v tem, da je prišlo na občni zbor njihovega društva, ki se je pred kratkim vršil v Ljubljani, preko 160 članov. To se pravi stanovska zavednost!
Da ne bom predolgo zavlačeval današnjega sporeda, omenim le na kratko, da se moramo zavzeti vsi za doseg sledečih ciljev, in sicer :	Za brezplačno
zdravljenje za slučaj bolezni bodisi doma ali v bolnici. To velja seveda tudi za člane družine. V slučaju kake hujše bolezni še poleg običajne plače bolniško doklado za zdravila in boljšo hrano. Drugo pa je, s čimer se nas že dolgo tolaži, »polovična vožnja po železnici.« To se dovoljuje celo društvom, katerih cilji so bolj proti-državni kot pa ne. Za nas državne uslužbence pa tega ni mogoče doseči! Ni se jim potreba bati. da bi se za luksus okoli vozili, ker tega nam naša borna plača ne dopušča, pač pa samo v potrebi!
Finančna kontrola namerava ustanoviti tudi svoj pogrebni fond. kar bi bilo tudi pri nas zelo potrebno.
Še mnogo druzega dela nas čaka in vsega bomo zdelali, le če bomo vsi edini in ne bomo metali polen drug drugemu pod noge. Ker je nam le kratko odmerjen čas za naš današnji spored, končam s svojimi uvodnimi besedami. Poživljam še enkrat vse navzoče k složnemu, vztrajnemu in živahnemu delu v naših organizacijah, ker le v delu in slogi je naš soas! (Burno odobravanje.)
Vestnik.
Opozarjamo gg. naročnike, da nemudoma obnove naročnino za III. četrtletje, v kolikor tega še niso storili. Mnogo jih je, ki so z naročnino v zastanku tudi še za II. četrtletje. Vsem takim smo danes označili poleg naslova vsoto, ki jo imajo plačati na naročnini do 30. junija z „do 3016. .... K“. Prosimo, da to upoštevajo in nam te zneske takoj nakažejo in ne pozabijo obnoviti naročnine za III. četrtletje.
Uprava.
Tovariši! Naročniki! Sotrudniki! Zopet se obračam do Vas s prošnjo: pod- j pirajte »Naš Glas«, dopisujte in poročaj- ; te! Klavrno je. da vsi slovenski jav. na- j meščenci skupai nimajo toliko zanimanja j za svoje glasilo, da bi moglo njegovo ! uredništvo napolniti tri tiskane strani ; vsak teden. Cuje se tolikero uničujočih ; kritik- ta bi rad tako. oni drugače, tretji j želi čitati o tem, četrti o onem. Mesto da kritikujejo, nai bi se sami lotili peresa in pisali o vsem. kar jih zanima in o čemer so prepričani, da je potrebno, da se napiše. Urednik sam ne ve vsega in ne zna vsega:	vsi uradniki, pomož. urad-
niki in sluge pa vedo vse. kar jih boli in kar nas teži. Izvrsten, vedno zanimiv bi bil lahko naš list, če bi tovariši storili svojo dolžnost. Tako pa je list navezan ie na par požrtvovalnih sodelavcev. Mar-sikd.ti mora uredništvo uporabiti stvari, ki bi jih ne, ako bi imelo kaj izbirati: marsikdaj je veselo, da more sploh izdati list pravočasno. Tako ne gre dalje. Tovariši, na Vas je. da bo list dober, boljši, kakor je: če pa list nima česa poročati, je to le dokaz, da ni potreben. Potem ga opustimo! Ponovno torej: prosim rokopisov !	Urednik.
Opomba k predlogu zakona o drž. uradnikih itd čl. 168, lil. 2. čemu se dela razlika med moško in žensko deco? Tudi ženska deca se do 25. leta lahko poprime kakega poklica. Čemu podpirati žensko brezdelnost? Če je pa otrok nesposoben za pridobitno delo, nai ima pokojnino, bodisi moški ali ženska! — V prejšnjem odstavku 1. pa bi kazalo dobo šolanja podaljšati do 25. leta. kakor dovoljuje tudi vojaški zakon odgoditev aktivne službe zaradi študij do dovršenega 25. leta. V-a.
Davčna reforma. Dušan P. Letica je izdal brošuro: Zakonski sistemi neposrednih poreza u kraljevini SHS. Na koncu knjige reasumira vse vrste davkov in ugotavlja, da ima naša kraljevina v splošnem troje različnih sistemov, to so: avstrijski, ogrski in srbski (črnogorsko-bosensko-turški) sistem; ne pove.pa ne, da so ti neposredni davki tako različni, da jih komaj strokovnjak razločuje, kaj še davkoplačevalec, kateremu so namenjeni in bi jih moraj razumeti, ako hoče, da ne občuti event. škode na nepravilni odmeri. Jaz. sem mnenja, da je v tem pogledu treba kaj ukreniti. Za to je ravno sedaj prilika, ko je na dnevnem redu izenačenje zakonov, pri kateri zakonodaji bi imeli priti najprvo davčni zakoni na vrsto. Ti .tvorijo materijalno stran in segajo globoko v življensko potrebo. Posebno če se pomisli, da je predpogoj vsake urejene države zdrav finančni položaj. Da se spravijo izdatki države v sklad z dohodki, je treba dobrega razuma v finančni politiki in da se vzdrži ravnotežje v proračunu. Zategadelj mislim, da je potrebno, da se začnemo zanimati za nove davčne zakone, da ne bomo nepripravljeni. V to svrho bi bilo že sedaj potrebno ukreniti, da se sestavi posebna finančna komisija iz- vseh krajev naše domovine in razen tega iz vseh slojev. Pri tej priložnosti se ne sme prezreti, da bi v to komisijo bil delegiran tudi strokovnjak iz da\»čne stroke. Ako se tega ne stori, se je bati. da se bodo zopet zakoni ustvarili, ki ne bodo praktični in bi bilo za izvršitev potrebno nebroj delavnih moči. Merodajne kroge opozarjamo že sedaj na to okolnost .s pripombo, da se prihodnjič oglasim s konkretnim predlogom.	J. S.
Za tfckovni sklad »Našega Glasa« so nabrali ozir. darovati: 1. g. Šterbcnc Joža, davčni asistent v Gor. Radgoni nabral 316 iK; 2. Oddelek finančne kontrole v Mežici je poslal društvu fj-načne kontrole na Slovenskem prostovoljni prispevek 220 K, in sicer za tiskovni sklad 120 K, 100 K pa za društvo finančne kontrole; 3. gosp. tišina Josip nabral pri moštvu finanč. kontrole v Pernici 53 K; 4. g. Jaklič Josip, car. upravnik,
; Rakek 25 K; 5. oddelek finančne kontrole Sladka-j gora p. Gor. Cmurek 18 K; 6. g. Zorman Anton, j finančni pripravnik v Kuzmi p. Gor. Lendava, j daroval povodom odlikovanja s srebrno svetinjo i za hrabrost, izkazano leta 1919 na Koroškem j 15 K; 7. g. Rakuš Tugomir, Gornji grad 15 K; j 8 g. Medvedšček Josip v Ljubljani 6 K; 9. gosp. | Osole Fran, geometer v Celju 5 K; 10. Oddelek 1 finančne kontrole Podčetrtek 5 K. Vsem daroval-j cem in nabiralcem, osobito gospodu Šterbencu j kot najmarljivejšemu nabiralcu, naša iskrena za. i hvala:.	Uprava.
Tovariši.' Rešite poslane Vam položnice pozahljenosti in obnovite ž njimi ------------ naročnino; ---------------
Redni občni zbor
Nabavlialne zadruge iiavnih nameščencev in vpokojencev. r. z. z o. z. v Kamniku
se vrši v nedeljo, dne 21. avgusta 1921 ob 10. dopoldne v dvorani Narodne Čitalnice v Kamniku.
Dnevni red:
1.	Pozdrav in poročilo predsednika.
2.	Poročilo funkcijonarja.
3.	Predložitev in odobritev letnega računa in bilance za 1. 1921.
4.	Volitve načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
V Kamniku, dne 26. julija 1921.
NAČELSTVO.
Samopomoč
gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Kočevju, r. z. z omej. zavezo, se je razdružila in je prešla
v likvidacijo.
Upniki se poživljajo, naj se zglasijo pri zadrugi do 15. 8. 1921.
Načelstvo.
Davčni sluga
želi svojo službeno mesto zamenjati. Prednost imajo oni tovariši, ki so nastavljeni na Dolenjskem ali Gorenjskem.
V slučaju sporazuma se plačajo polovični event. tudi popolni selitveni stroški. Ponudbe na upravništvo „NAS GLAS“.
UMNIMI PIISOJIIMI
&		REB. MII H. J J UMIH dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit	S	
-JF		preti poroštvu, zaznambi na službeno prejemke in		”—.	
		zastavi življenskih polic na daljša dobo in proli	i ■ i.■ *	
		malim meselnim odplačilom :: 7% obresti. HRIU KLUBE SE OBRESTUJEJO PO 4%- Prošnjo se rešujejo zelo hitro. Zahtevajte prospekt!		
7 o
- fl
I is
£ 0?
S
w gp
š .
£ o5 O T5
.3
iž>
e
sf-S
.§ >!a •S’"’ 2
III
« 3 o.
33 6 S N S,« J S-2
S,E."
“c
9S
S
p-
*
s
m
I
2?
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Dacbs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.