St. 7(1644) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 12. februarja 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI lILliMS ffiir YU ISSN 0416-2242 Skupina GK ZKS na obisku v kočevski občini bisk v 00 2K s področja ^zdarstva, zd ravstva in KS prvem sestanku skupine CK ki je bila 9. in 10. februarja na bisku v kočevski občini, je gostom aJPiej predstavil občino Peter Šo-sekretar OK ZK Kočevje. Na predlog izvršnega sekretarja K ZKS Alojza Gojčiča so se nato ogovorili o enotnem načinu dela ned obiskom in o tematiki razgovo-ov> med katerimi da bodo predani »fotografirali” stanje v sredi-»h, ki so jih nato obiskali Skupino so nato razdelili na tri podskupine. Prvo je vodil sekretar . N ZK Kočevje Peter Šobar, drugo sekretar Medobčinskega sveta ZK jubljana Franc Svetelj in tretjo »Jšni sekretar CK ZKS Alojz Goj-to. Skupine so v ponedeljek in orek obiskale 11 osnovnih organi »«j ZK (v občini je skupno 80 OO fN)> od tega 8 s področja gozdar-Ji dve s področja zdravstva in eno v KS (Osilnica). O ugotovitvah obis-*ov bodo nato izdelana poročila o katerih bodo razpravljali tudi v vseh °biskanih 00 ZK, končno pa konec Inarca tudi na seji občinske konfe-fenoe ZK, kateri bo prisostvoval tudi predsednik CK ZKS Franc Po-P>t Podrobneje bomo o obiskih' Poročali pr ihodnjič. ŠTIRINAJSTA SPET NA POHODU Republiška konferenca ZSMS, odbor za izvedbo pohoda no poteh XIV. divizije in posamezne občinske mladinske organizacije so pripravili tretji pohod po stopinjah slavne partizanske divi-zge^ Poprej so bili organizatorji pohočov Laščani. Štirinajsta je krenila na pohod 6. februarja v Sedlarjevem, mladinci in vojaki Pa so 7. in 8. februarja hodili tudi po krški in sevniški občini Revolucionarne tradicije NOB so obujali na Bohorju, Razborju in Okroglicah, kjer jih je čakala najtežja preizkušnja — nočni mar5. Pohod, ki se ga bo predvidoma udeležilo skupno 630 mladincev, vojakov in borcev, bodo končali v nedeljo, 15. februarja, na Ljubnem. plakete občine ČRNOME U Žirija za podeljevanje plaket občine Črnomelj se je iz-oted številnih predlogov °dločila, da ob letošnjem občinskem prazniku podelijo ta najvišja občinska priznanja Janezu Vipotniku, Predsedniku republiškega odbora ZZB NOV, Radetu ^rliniču, predsedniku občinskega sveta Zveze sindikatov, Mirku Miheliču, vodji Novoteksovega tozda Konfekcija na Vinici, Kovinarju Črnomlja in črnomaljskemu dijaškemu domu. Ob koncu tedna bolho imeli suho, deloma lasno in hladno vreme. Ob krepko zategnjenih pasovih Posvet kot spodbuda k hitrejšemu uresničevanju stabilizacijskih nalog na Dolenjskem, kjer je padec življenjske ravni občutnejši kot v celotni Sloveniji Osrednja posavska počastitev spomina na pesnika vizionarja in duhovnega velikana slovenske kulturne preteklosti Franoeta Prešerna je bila v nedeljo v Kostanjevici To je bila obenem priložnost, na kateri je občinska Zveza kulturnih organizacij v Krškem prvič podeljevala srebrne Prešernove plakete usmerje- MAR1BORSKA drama v KOSTANJEVICI rjjl »Neskončno smo zadovoljni da X aljl j111 praznik, kot je 8. februar, X mi* rt,,? nastopamo prav v Kostanjevi-^a • je povezovalec Marjan Kralj v iM Pre<3 nastopom SNG sporo- MdT °*)činstvu. Gostje so uprizorili ?m° Toneta Partljiča „Za koga ®1 še molim”. Predstavi je prisost-jlP .mval tudi avtor dela. Njemu in jer palcem so obiskovalci ob koncu ,dt Plačno zaploskali 4 fti PROSLAVA NA SENOVEM - V počastitev slovenskega kulturnega praznika in senovskega krajevnega praznika smo učenci osnovne šole 7. februarja pripravili proslavo v domu XTV. divizije. Kulturne slovesnosti V počastitev slovenskega kulturnega praznika amaterski kulturi (prireditve bodo potekale do 15. februarja), so na drugem koncu Posavja, v sevniški občini, imeli kulturno.življenje, ki je bilo bogatejše od napovedanega. V avli sevniške šok so odprli razstavo likovnih del Mirka Bogoviča, v jedilnici Lisce so bila na ogled likovna dela šolarjev iz vse občine (razstava bo obiskala še nekatere kraje in delovne kolektive); galerijski svet je avtojje 15 del nagradil s knjigami. Š1 so bile nekatere prireditve slabše obiskane. Recitalu Odra mladih je prisluhnilo 92 Judi. Na koncert mednarodno uveljavljenega pihalnega orkestra štorskfli železarjev so razposlali 500 vabil, odziv pa je bil vse prej kot zadovoljiv. Prosvetno društvo Anton. Umek — Okiški iz Boštanja je pripravilo proslavo v nedeljo. V novomeški občini kaže od tsireditev, ki so se zvrstile minuli teden, omeniti petkov nastop znanega gledališkega igralca Branka Miklavca in koncert Koroškega akademskega okteta, kije bil za njim. Miklavc je pred obiskovalci Dolenjske galerije, ki je prireditev tudi organizirala, izvedel lastno delo „Moja neizpeta pesem, moje nenaslikane podobe , ki mu- je dodal še recitacijo Prešernovih sonetov. Koroški akademski oktet je nastopil v Domu kulture. Prav tam je v ponedeljek nastopilo več opernih prvakov iz Novega Sada. Popoldne je bila prireditev za šolarje, večerna pa je vejala za koncertni abonma. Bogati kulturni dnevi v počastitev slovenskega kulturnega praznika so se zvrstili v obeh belokranjskih občinah, prireditve pa so bile v več krajih. Nastopile so pretežno domače kulturne skupnosti. Na kočev-sko - ribniškem koncu je bila bera manj bogata. Na osrednji občinski proslavi v Trebnjem so predstavili številnim obiskovalcem galerije likovnih samorastnikov novo »Samorastniško besedo” in podelili pisna priznanja najzaslužnejšim dolgoletnim Ju-bitejskim kulturnim delavcem. PRVIČ SREBRNE PREŠERNOVE PLAKETE - Na proslavi v Kostanjevici jih je podeljeval predsednik občinske Zveze kulturnih organizacij Vlado Vogrinec. Na sliki z Dušanom Stuparjem (desni) med izročitvijo priznanja. (Foto: J.Teppey) valoem, pobudnikom, ustvarjalcem in organizatorjem Jubitelj-ske kulture v občini Plakete je izdelal akademski kipar in me-dajer Vladimir Stoviček. Iz rok predsednika ZKO so jih prejeli: Janko Avsenak starejši, Jože Butkovič, Ante Horjak, Ladko Kukec, Darko M ižgoj, Lado Smrekar, Dušan Stupar in Pavla Zajelšnik. V njihovem imenu seje zanje zahvalil Ladko Kukec in pri tem poudaril, da so svoje kulturno poslanstvo sprejeli prostovoljno, da so se pri tem držali vodila »Zvestoba za zvestobo” in se med seboj spodbujali z besedami A. T. Linharta »Eden drugemu ogenj dajmoi” Dajali so ga in njegov odsev je zdaj tudi na plaketah. Medtem ko so imeli v sosednji brežiški občini teden, posvečen J. T., A. 2,1. Z. Skokovita, nerazumna rast cen in s tem življenjskih stroškov, ki ie boleč zunanji izraz naših nakopičenih problemov in slabosti, v sedanjem času najbolj vzbuja skrb med dolenjskimi ljudmi. Predvsem zato, ker na Dolenjskem osebni dohodki precej zaostajajo v primetjavi s prejemki v drugih regijah, saj, kot je bilo rečeno v razpravi, »mnogi delavci s skrbjo, če ne celo solzami v očeh“, na izplačilni dan razporejajo zaslužek za najnujnejše izdatke. Pod vtisom tudi takih ugotovitev je potekal prejšnji teden v Novem mestu celodnevni reggski posvet družbeno političnih delavcev Dolenjske, CK ZKS Ji ZSS o uresničevanju stabilizacijskih nalog ter o pri- • Kljub lanskemu uspehu v izvozu Dolenj&a še zdaleč ni na zeleni veji glede trgovanja s tujino. Da bi bil uvoz pokrit z izvozom, ji bo letos primanjkovalo vsaj 40 milijonov dolarjev, ki jih bo treba združiti, to je v bistvu kupiti drugje, kar bo zahtevalo dodatne napore našega gospodarstva, je na posvetovanju poudaril Luka Dolenc, predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko. pravah na III. kongres samouprav-jjalcev. Uvodno poročilo je prebral Jure Perko, predsednik medobčin- ti le z dobro organiziranostjo ter predvsem zavestnim in resnim delom. Drugi poročevalci in razpravjalci so dopolnili podobo družbeno gospodarskih razmer na Dolenjskem in opozorili na to, kaj je predvsem treba narediti, da bi hitreje premagova- li težave in ustalili gospodarske tokove. Delovni Judje - samoupravljala so pripravjeni podpirati stabi-lizacjske napore, vendar le ob zavesti, da to počno vsi, na vseh ravneh. Potem tudi verjamejo v boljše čase, saj morajo priti, ni hudič (kot bi dejal Drejčnik Andrej). M. LEGAN Samo v delu je rešitev Višje cene bodo letos še bolj pritisnile na standard Delavec še ne odloča o dohodku I *TSL Jure Perico skega sveta ZSS za Dolenjsko, kije naglasil, da so gospodarski rezultati za lansko leto v povprečju kar ugodni in v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju v letu 1980, predvsem kar zadeva akumulacijo gospodarstva, pa tudi izvoz, še vedno pa uspeh kazijo nekatere slabosti in stara žarišča izgub ali vsaj ne dovolj učinkovitega go spod aij e-nja. Sem lahko prištevamo še znano kasnitev nekaterih velikih gospodarskih naložb, kar veča proizvodne stroške, pa tudi nekatere neuresničene organizacjske naloge, kot je na primer organiziranje agroživilske poslovne skupnosti, ki obstaja samo na papirju. Samokritično je med vzroki za premajhno učinkovitost družbenopolitičnih akcj navedel, daje tudi na tem področju precej jalovega dela, govoričenja, nepotrebnega podvajanja, kar vse je mogoče odpravi- Več bremen na rame mlajših S posveta v Posavju — Pripravljenost za delo naj bo vodilo za prevzem dolžnosti Na posavskih posvetih o stabilizacijskih nalogah o pripravah na ža. Izvoz za vsako ceno najbrž ni 3. kongres samoupravljalcev in drugih problemih v tem delu vseleJ smotrn. J. T. Slovenije, ki so se jih udeležili Franc Šetinc, Roman Ogrin, Ljubo Jasnič, Miloš Prosenc, Vinko Kovačič, Marjan Zupan in drugi, so pretehtali najprej rezultate skrbnejše kadrovske politike. Kaže, da gospodarstvo ljubljanske regije lani ni imelo izgub (ta podatek seveda še ni dokončen). V večini občin je izvoz porastel, najbolj v ribniški. Gos- ' podarstvo se je otepalo s pomanjkanjem reprodukcij skega materiala in hitrim naraščanjem cen tega materiala. Žal so hitro naraščale cene. To je le nekaj misli iz uvodnega poročila na posvetu o uresničevanju stabilizacijskih nalog, ki je bil 4. februarja v Ljubjani, udeležili so se ga predstavniki občinskih vodstev ZK, SZDL in sindikata z ljubljanskega območja, posvet pa je sklical Medobčinski svet ZK Ljub Jana. V razpravi je bilo izraženih več kritičnih misli. Tako na primer vsi govorimo o ugodnih gospodarskih rezultatih, hkrati pa imamo veliko Izboljšane delovne razmere kovinarjev Na Senovem nova pridobitev Metalne — Razvili bodo nove proizvode •Sobotno praznovanje krajevnega in kulturnega praznika na Senovem se je pričeto z otvoritvijo novih delovnih prostorov Metalne. Tozd tovarne gradbene opreme je bogatejši za okoli 1.300 kvadratnih metrov delovnih površin, naložba pa je vejala 13,5 milijona. Za okoli 40 delavcev so bistveno izbo J sani p ogo-jidela. Direktor tozd Igor Šemrl je poudaril, da bodo zdaj lahko bistveno izbojšali organizacijo dela, prihranki pa bodo tudi pri energiji. Dveletno sodelovanje z Zavodom za produktivnost dela naj bi zlasti odsevalo v večji storilnosti. Izdelali so načrt podrobnega tehnološkega procesa. Slej ko prej ostaja v senovski Metalni hrbtenica proizvodnega programa gradbena oprema. Poleg vrtljivih stolpnih žerjavov - izdelujejo jih v sodelovanju z nemško tvrdko Lie-bherr — sta se uvejavila tudi domača žerjava in transportna dvigala. Z »domačo pametjo” bodo skušali ražviti novo tehnologijo in nove proizvode. Zaenkrat jim še vse prepogosto' zmanjkuje ustreznih matere atov. Železarne Zenica, Skopje, Jesenice-in posamezni dobaviteji kooperanti se, žal, obnašajo zelo neposlovno. P. PERC inflacijo, kar seveda ne gre skupaj. Pri oceni izvoza in uvoza vsaka občina upošteva le uvoz svojih OZD, ne upošteva pa uvoza nafte, plina in - še mnogo drugega, kar pripomore končno k deviznemu primanjkljaju. Neodgovorno obnašanje do naraščanja cen lahko razvrednoti dosežke stabilizacije in nas spet zapeje na pot inflacge. Težave bodo letos še večje, kot so bile lani. Zato je treba že zdaj predvideti, kakšni ukrepi bodo potrebni. J. PRIMC Slovenski film pet dni doma v Novem mestu Posebej opozarjamo na kratke filme jubilanta Novomeščana D- Povha Odbor za filmsko dejavnost v Novem mestu pripravja Teden slovenskega filma, ki se bo začel v ponedejek, 16. februarja, zaključil pa v petek, 20. februarja. Prireditev poteka v začetku leta že nekaj let in je postala v Novem mestu tradicionalna. Tokratni teden je posvečen živjenj-skemu jubileju, šestdesetletnici filmskega ustvarjalca Dušana Povha, ki je po rodu Novo-meščan. Kot običajno bodo vse-dneve Tedna slovenskega filma na sporedu slovenski filmi. Zgodnje popoldanske predstave so namenjene šolski mladini, predstave ob 17. in 19. uri pa vsem Jubiteljem filma. V dvorani doma kulture še bodo zvrstili tile slovenski filmi: Sedmina, Ubij me nežno, kratki filmi Dušana Povha, Vesna in Na svidenje v naslednji vojni Priredite Ji posebej opozarjajo na program Povhovih kratkih filmov, ki bo na sporedu v sredo. Ta dan se bo sta obiskovalcem predstavila avtor predvajanih filmov Dušan Povh in filmski sodelavec Ivan Marinček. Povedala bosta, kako sta naredila prve korake v svet filma v dolenjski metropoli Organizatorji bodo poskušali privabiti v Novo mesto še nekaj drugih filmskih ustvarjalcev. Če jim bo uspelo, bo letošnji Teden pravi filmski dogodek za vse ljubitelje te umetnosti MiM Tako so v zadnjem mandatu sprejeli v ZK 168 novih članov, pretežno mladih delavcev iz proizvodnje. V kr9ci občini so povečali število osnovnih organizacij ZK od 31 na 79 in le redke krajevne skupnosti so še brez njih. Nove občinske konference v vseh treh občinah so se pogosteje sestajale, povprečno enkrat na mesec, in se uveljavile kot najvišji organi ZK. Po besedah Franca Šetinca so se premalo posluževale možnosti za sklicevanje programskih in tematskih konferenc, kar ostaja njihova naloga za prihodnji mandat. »Pri kadrovskih rešitvah naj postane poglavitno vodilo pripravjenost kandidata za delo,” je dejal Franc Šetinc. Boj kot do sedaj bi morali izkoristi ti ambicije in energijo mladih in doseči da bi pri kadrovanju poslej sodelovale tudi delovne organizacje. Potem ne bo več težko najti zameno za nedelavne posameznike. Ob takem evidentiranju trajanje mandata ne bo več pomembno, odločala bo vsebinska poglobljenost pri delu. V Posavju je dobro steklo evidentiranje kadidatov za skupščinske organe, družbenopolitične organizacje in medobčinske organe. Sindikati so se pripravili na volilne seje občinskih svetov, obravnavali pa so tud i priprave na kongres samoupravijalcev in stabilizacijske dosežke. Izvoz narašča,, zaposlovanj e se umirja, prizadeta pa je socialna varnost delavcev v nekaterih panogah, zlasti tam, kjer se ubadajo s. pomanjkanjem surovin in drugega reprodukej-skega materiala, V kmetijstvu je še boj kritično, ker ni gnojil in škropiv, medtem ko tovarna oboje izva- NOV1 PROSTORI SENOVSKE METALNE - V tem srednjeročnem narčtu namenjajo v delovnem kolektivu precej denarja za razvoj lastne tehnologije in novih proizvodov. Nove proizvodne prostore, ki pomenijo začetek bolje organiziranega dela in boljših delovnih razmer, so si z zanimanjem ogledali Senovčani. (Foto: Pavel Perc) ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Reaganove izjave s popravki S Ronald Reagan je poskr-^ bel, da njegovo ime ne za- * pušča časopisne stolpce nar \ slovnic skorajda vseh svetov-^ nih časopisov tudi v prvih S dneh štiriletnega predsedniš-^ kega mandata. Mnogi so na-\ povedovali že v predvolil-^ nem spopadu, da Reagan ne * bo imel uspeha na volitvah ^ zaradi nevsakdanje grozilnih j tonov v njegovih javnih na-^ stopih, po presenetljivo viso-^ ki zmagi, pa so napovedovali ^ manj vroče krvi, ko se bo ! % novi predsednik soočil z nič ^ kaj lahko realnostjo današ-J njega sveta. S Toda že po prvih javnih ^ nastopih je bilo očitno, da S bo Reagan poskušal izpolniti J obljube, saj v večini perečih % problemov ni stopil nazaj ^ niti za korak, nekatere nje-5 gove prve poteze pa so pov-\ zročile odmeve (največkrat Jj negativne) tako v Ameriki S kot tudi izven nje Začelo se ^ je z imenovanjem generala S Heiga na mesto državnega { sekretarja, torej človeka ka- * terega ime je v tesni paveza-S vi z NA TO pak tom, omenja ^ pa se tudi v aferi Watergate. S V prvih Reaganovih pogo-^ vorih s tiskom je po pričako-% vanju bilo v ospredju vpra-^ sanje odnosov s Sovjetsko S zvezo in predsednik ZDA ni J varčeval z ostrimi besedami. S Ne je glasilo: „ali mogoče ameriški predsednik tudi boj Američanov za si’obodno in samostojno sto cenjuje kot teroristično dejavnost”. Sledil je washingtonskiodgovor, ki je predsednikove izjave nekoliko „omilil”. Reagan je oživel idejo o proizvodnji neutronske bombe (za uničevanje ljudi in ne tudi materialnih dobrin), ki naj bi jih postavili na zahodnoevropskih tleh in s tem dosegli vojaško „ravno-težje”. V Zahodni Evropi so to napoved doživeli kot neprijetno presenečenje, saj jih nihče ni niti vprašal za mnenje, sledili so ostri ugovori, nemški kancler Schmidt in francoski predsednik D’Estaing, pa sta se takoj za tem srečala in velik del pogovorov posvetila novim poskusom Združenih držav, da vsilijo svojo dominacijo, razburjenje so hoteli pomiriti s ponovno nekoli-kanj blažjo obrazložitvijo predsednikovih besed. In nenazadnje naj bi Reagan začel svoj anti-inflacijski boj z zategovan-jenem pasu naj nižjih najrevnejših slojev v ZDA. Sredstva za bone za nakup hrane zelo revnemu prebivalstvu naj bi zmanjšali za tretjino, za četrtino pa sredstva za nakup mleka revnim učencem Pomoč otrokom brez staršev naj bi ukinili v celoti, obenem pa naj bi zaprli osem bolnic za brezplačno zdravljenje revnih. Tisti, ki poskušajo najti opravičila za takšne ukrepe ne bi smeli poza biti podatka, da ameriška vlada že predvideva povečanje doslej rekordnega vo- ____ le, da je sporazum ^ SALT-2 postavil pod velik J vprašaj in da je v se nadaljnje - jaškega proračuna (196,4 S stike s Sovjetsko zvezo po- milijarde dolarjev) še za nadaljnjih 30 milijard dolarjev. Očitno si Reagan prizadeva (to je tudi sam dejal) povrniti Ameriki staro slavo in moč, toda pdt, ki jo je ubral, je predvsem pot zaostrovanja mednarodnih in notranje političnih razmer. ZORAN SEN KOVIC ^ gojeval z njenim „obnašan-> jem”, ampak je pomoč Sov-J jetske zveze narodnoosvobo-2 dilnim gibanjem označil kot ^ podporo mednarodnemu te-2 rorizmu. \ Seveda je bila reakcija ^ Moskve temu primerno ost-S ra, vprašanje Reaganu pa se i J 5 s I i i * e * * * * * I I * * i * ZAČASNO (?) ZATRTO ŽARIŠČE - kratkotrajna in ne preveč krvava vojna med Perujem in Ekvadoijem, ki pa je grozila, da * spremeni v še eno krizno žarišče v svetu, je doživela svoj srečen konec. Toda podpis premirja ne zagotavlja tudi stalnosti miru, kajti vzroki za oborožen spopad, (ne)priznavanje dela dosedanje meje, še vedno niso odprav {jeni. Zato so se deli ekvadordce armade utaborili nadaleč od sporne meje, kjer čakajo nadaljnji razplet dogodkov, (teiefoto: UPI) Rast stroškov privabi zmrzal Zamrznitve in druge oblike administriranja ovirajo nadaljnji razvoj samouprave Družbenega razveja ne moremo uspešno razvijati ob sedanjem neskladju med razpoložljivim dohodkom in ravnjo porabe na vseh področjih. Politika bolj premišljene in upravičene delitve osebnih dohodkov je stabilizacij dr a, o tem ni dvoma. Odločitev o ..relativni zmrznitvi“ osebnih dohodkov je tudi izraz zavesti delavskega razreda in njegove pripravljenosti, da nosi breme stabilizacije tudi na najbolj neposreden način. Toda rast cen je večja, kot smo računali, to pa že močno pritiska na OD s težnjo, naj osebni dohodki spremljajo večje življenjske stroške, do katerih prihaja zaradi dviganja cen. Naraščanje cen pa lahko resno ogrozi odnose pri delitvi, s tem pa tudi politiko stabilizacije. Takšni ukrepi, kot so za- niso povsod vzeli povsem resno, mrznitev osebnih dohodkov, Delno je to dejstvo možno ■ //#//###/###########/######/###//#///«# a cen in še česa, lahko bistveno ovirajo,nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja. Nujnost administrativnih ukrepov v razmerah večjih motenj lahko zamegli dejansko nevarnost, da bo zastalo nadaljnje konkretno delo pri oživljanju temeljnih sistemskih rešitev, zlasti še ker so ostanki birokratsko-etati-stične zavesti in odnosov v naši družbi še dokaj močni Dejstvo je tudi, da se nič kaj radi ne srečujemo z neprijetnimi dejstvi in da stabilizacije še pojasniti z ugotovitvijo, da smo imeli nagel industrijski razvoj z NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED * * p * \ * * * * i S S J PREŠERNOVE NAGRADE Slovenski kulturni praznik — Prešernov dan — smo prvikrat počastili v novem Cankarjevem domu. Na prireditvi, ki sta jo pripravila predsedstvo socialistične republike Slovenije in republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, so ob navzočnosti številnih predstavnikov našega družbenopolitičnega ter kulturnega življenja podelili letošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Slavnostni govornik je bil predsednik društva slovenskih likovnih umetnikov akad. slikar Jože Ciuha. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Bogdan Osolnik je podelil sedem Prešernovih nagrad: režiseiju Jožetu Babiču, akad. slikarju Janezu Berniku, režiserju Miletu Korunu, književniku in teatrologu Filipu Kumbotoviču - Kalanu, igralki Majdi Potokar, akad. slikarju Gabrijelu Stupici in pesniku Danetu Zajcu, ter šestnajst nagrad Prešernovega sklada. V programu so sodelovali igralec Rudi Kosmač in orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Antonom Nanutom. Pb slovesnosti sta predsedstvo SRS in RK SZDL priredila sprejem v sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Zmanjkuje denarja Naše železnice bo treba do srede tega desetletja hitreje posodabljati kot do zdaj. Prevoz potnikov po srednjeročnem programu razvoja, ki ga bodo kmalu sprejeli, naj bi se letno povečal za 2,7, blaga pa za 5,4 odstotka. Da bi to lahko uresničili, bo treba kupiti še 104 električne lokomotive in 63 dizelskih ter 61 elektromotornih in 55 dizelskih motornih vlakov. Poleg tega bomo potrebovali še 589 potniških vagonov in več kot 12.500 tovornih. lokomotiv in vagonov. Železničarji so priča- ^ kovali, da bodo dobili tretjino od dinarja in jj 63 par, kolikor je od vsakega litra tekočega * goriva namenjeno za izgradnjo cest in posodo- ^ bitev železnic in premogovnikov. O tem odlo- ^ čajo republike in pokrajine po lastnih ocenah, ^ vendar je že zdaj znano, da bo železnica ji dobila manj, v povprečju 0,25 in 0,30 dinarja. ^ Na ta način bo železniško gospodarstvo do * leta 1985 zbralo okoli 10 milijard dinarjev, s medtem ko za program posodobitve potrebuje 31 milijard. OBELEŽEVANJE IMENA IN DELA TOVARIŠA TITA Koordinacijski odbor zvezne konference SZDLJ za obeleževanje in ohranitev imena in dela tovariša Tita, je sprejel izhodišča za trajno obeleževanje imena in dela Josipa Broza Tita. Dokument določa skupne kriterije za to dejavnost. Številne pobude, predlogi in priporočila, ki jih odbor vsak dan prejema iz vse države, so izraz ljubezni in pripadnosti naših narodov in narodnosti Titovemu delu. Tudi sprejeti dokument poudarja, da naj bi se v vsaki republiki in pokrajinama eno mesto imenovalo po Titu in da naj bi v glavnih mestih republik in pokrajin postavili spomenike največjemu sinu našega ljudstva. NA POLJIH JE ŠE 160 TISOČ TON KORUZE Glede na sedanje razmere, je dejala namestnica predsednika zveznega komiteja za kmetijstvo Branka Jovanovič, je še vedno neobranih okoli 40.000 hektarjev polj koruze. To pomeni, da je na poljih še okoli 160.000 ton koruze. Kljub vsemu pa je njena kakovost dobra. Branka Jovanovič je to dejala, ko je odgovarjala delegatu iz BiH Ljubu Babiču, ki je v zvezni skupščini od predstavnika ZIS A S s I A A A A A A 5 visokimi stopnjami rasti in z nad milijon novimi zaposlenimi v sedanjem petletnem obdobju razvoja, da v tem obdobju nismo občutili občutnejšega pomanjkanja surovin in blaga, da je življenjski in družbeni standard stalno naraščal itd. V takšnih razmerah ljudje težko verjamejo, da imamo neugodne ekonomske razmere, daje treba umiriti domačo^ konjunkturo, da je treba „zategniti ‘ pas, itd. Ce bi skrbno ocenili stališča o ekonomskih razmerah in gospodarskih gibanjih, ki jih vsebujejo temeljni dokumenti vodstev družbenopolitičnih organizacij v državi, bi lahko TELEGRAMI NEW DELHI - Na ministrski konferenci neuvrščenih držav se je tu začela glavna razprava, v kateri je kot prvi sodeloval gvajandci zunanji minister S. Jackson, ki je podprl predlog SFRJ o mirnem reševanju sporov. Zbor predstavnikov okoli sto držav je v ponedeljek dopoldne odprla predsednica indijske vlade Indira Gandhi,meddrugimigostije bil na konferenci navzoč tudi generalni sekretar OZN Kurt Waklheim. BONN — Predsednik zveznega izvršnega sveta Vfselin Djuranovič bo s sodelavci med 10. in 13. fehruar-jem na uradnem obidcu v Zvezni republiki Nemčiji. Prihaja na povabilo kanclerja Helmuta Schmidta. V predvideni široki izmenjavi mnenj o vprašanjih dvostranskega in mednarodnega pomena bodo, po prepričanju obeh strani potrdili oceno o Ugodnem razvoju odnosov med obema državama v zadnjem času, in podcusili začrtati smernice gospodarskega in političnega vzajemni koristnega sodelovanja. VARŠAVA - Osmi plenum centralnega komiteja poljske združene delavske partije, se je začel v znamenju nezmanjšane družbene napetosti nadejajoč se stavk in protestnik akcij. Razumljivo je, da po vsej ugotovili, da so na sedanje razmere odkrito opozarjala. Po vsem sodeč, pa nas je premagalo samozadovoljstvo, zato nismo pravočasno sprejeli učinkovitosti ukrepov, ki bi nas edini lahko vše skupaj streznili, in to je bil tudi eden izmed vzrokov, da z „operacijo” stabilizacije nismo pričeli prej. Treba pa je poudariti tudi to, da posameznih opozoril nismo prej prevedli v jezik materialnih bilanc, ki bi omogočile predvidevanja denarno blagovnih tokov in pravočasno sprejemanje ukrepov ekonomske politike, na primer bilanco o naši likvidnosti do tujine. Tudi v ravnanju posameznih političnih dejavnikov je bilo veliko oportunizma, lokalizma, demagogije, pa Judi, prizanesljivosti do investicijskih napak, sodelovanja pri investicijskih odločitvah, ki niso temeljile na stvarnih finančnih konstrukcijah, obnašanja na osnovi: „če imajo oni, zakaj ne bi imeli tudi mi“ itd. Pri tem ne smemo pozabiti na odgovornost državnih organov, neposrednih nosilcev določenih pooblastil, ki pa tedenski mozaik ZNANA AMERIŠKA IGRALCA ROBERT De Niro in Keith Carradine sta se presneto namučila, preden sta italijanske policaje prepričala, da nista terorista. Dva rimska fotografa sta ju neutrudno zasledovala, ko sta si Igralca ogledovala mesto, potem pa obvestila policijo, da sta Američana v resnici terorista-Roberta De Nira in Keitha Car-radina so zaprli v neki rimski zapor, kjer je policija preveril* njuno identiteto. PRED KRATKIM JE ODDAJO televizijskega dnevnika za področje Bilbaa prekinil anonimni glas, ki je vzkliknil: „2veli ba»-kjjski delavci”. V baskijskih krogih pripisujejo ta nenadni vpad teroristični organizaciji „ETA” ki je doslej prevzela odgovornost že za več podobnih akcij. Do prekinkve TV dnevnika je pravzaprav prišlo v trenutku, ko so oddajali reportažo o ugrabitvi nekega industrialca v Valencii ki se je zgodila pred slabim mesecem v Alciri okoli 100 kilometrov južno od Valencge. AMERIŠKA DRŽAVNA KOMISIJA ZA alkoholna goriv* (NAFO je kongresu predložil* letno poročilo. Po osemnajstih mesecih so ugotovili da bi lahko z mešanico alkohola in nafte zelo zmanjšali porabo bencina v ZGA ter da je nujno čim prej usposobiti avbomobile, ki bi vozili s sto odstotnim alkoholom-S sodobno tehnologijo bi namreč bilomogoče pridobivati alkohol iz metana, biomase in premoga. Zdaj NAFC kongresu predlaga, naj sprejme zvezni program, s katerim bi dokazali zane-spvost in učinkovitost vozil na alkohol. Poteguje se za to, da bi zveza zagotovila odkup vozil mobilizirala ameriško združenje za sintetična goriva in ministrstvo za energijo ter kmetijstvo. Cilj predlaganega načrta: 50.000 vozil leta 1983 in 250.000 leta 1987. STATISTIKI SE UBADAJO z različnimi primerjavami in -izbrskajo vse mogoče podatke. Iz-' računali so, da skorajda polovica! odraslih Britancev ni nikoli poskusila vina. Za Evropejce je ta i . podatek osupljiv. Pa vendar seje ; zadeva Od lo*« 10?! >~»nko [ spremenila. Po neki anketi-)^ takrat srkalo vino 37 odstotkov; Britancev, danes pa že celih 54 odstotkov. TELEGRAM TEHERAN — Kljub Homeninije vim ostrim opozorilom političnim voditeljem, naj prenehajo z bojem Hh kAriifcSi'f °blaSt’ “anski Ped*d** Ban: j. . ,. ,- ... Sadr ponovno napada svoje politi iz oportunizma ali zaradi pntis- čnc nasprotnjke £ vladajo^0 ^anl. kov — niso uresničevali na sko republikansko stranko — pri pravilen in zakonit način. tem pa uporablja njihovo lastne VINKO BLATNIK orožje - KOR AN. ANDREJ NOVAK Iz zadnjega Pavlihe ■ MASKOTA tf -lAAlf&A—- J sindikatov. NOVA KAJ1.A PRAŠIČEREJA DAJE NAJVEČ MESA — Kr9d Mercator Agrokombinat—TOK Kooperacija načrtuje hitrejši razvoj prašičereje. Lani so pripravili po besedah vodje prašičereje inž. Bodoija kar 160 pogovorov s kmeti. Predstavili so jim programe prašičereje in pojasnili pomen te panoge. Pripravili pa bodo tudi vrsto predavanj uglednih strokovnjakov. Na prvem je prof. dr. Černe z biotehnične fakultete v Ljubljani govoril o plodnosti in zreji plemenskih svinj. Poudaril je, da lahko v enem letu dobimo od ene živali kar 2 toni mesa, kolikor ne da nobena druga. (Foto: Pavel Perc) 'E TEŽAVE GRADITELJEV - Marsikateri Novo-meščan v teh dneh s kandijskega mostu opazuje gradnjo ,JS—kanala”, ki hitro napreduje. Delavcev ne ovira ne mraz ne sneg, temveč je njihov sovražnik le Krka, ki na več mestih rada vdira v gradbeni jarek in ovira delo. (Foto: J. Pavlin) UIGRANI GOSTJE - Odkar je tako dobro zaživela sevniška godba, vabijo v mesto kakovostne orkestre tudi od drugod. V soboto so se predstavili z zahtevnim sporedom štorski železaiji. Ivica Traven (na levi) se je v imenu domačinov zahvalila za prijetni večer. (Foto: Železnik) SLABO ZA , SAVSKO VERIGO Razkorak me d tistim, kar naj °i * pri elektrogospodarstvu letos nateklo za naložbe, in tistim, kar bi potrebovali za graditev elektrarn, je velik. Investitorji bi potrebovali 13 milijard dinarjev, denarja pa naj bi se nabralo le 5>5 milijarde. Poslovni odbor slovenskega elektrogospodarstva je zato opravil izbor med začeti-mi objekti. Nadaljevali naj bi le preostala dela nakrikinuklearki to gradnjo prenosnega omrežja, da bomo njeno energijo sploh ^hko uporabljali. Med prednostnimi naložbami so še ljubljanska toplarna in nekatere male vodne elektrarne. Pri gradnji elektrarn Solkan in Mavčiče naj bi se nadaljevala le najnujnejša dela. Slednje ni nič kaj obetavno za predvideno verigo pretočnih hid-rocentral na Savi, od katere pričakuje precej tudi Posavje. HE Mavčiče je namreč prva v tej verigi. Ce se zatika pri tej, kdaj bodo prišle na vrsto šele ostale? Iskana sevniška lesena obutev Obetavno sodelovanje Kopitarne z znano ameriško tvrdko Scholl_ Sejmišča NOVO MESTO: Z otoplitvijo je sejmišče spet boj zaživelo, saj je bilo tokrat naprodaj 348, prodanih Pa 263 prašičev. Pujski so veljali ‘•400 do 2.200, starejši prašiči pa 2-300 do 3.800 din. BREŽICE: V soboto je bilo naprodaj precej več pujskov, kar 587. Prodanih je bilo 455 po ceni do 100 din, razen teh pa še 7 starejših praši-cev po 60 din kilogram žive teže. Pred dobrima dvema letoma je naša obutvena industrija skoraj povsem izločila lesene pete. Usnjene podplate so jeli izrinjati liti iz plastike. Okrog 65 delavcev v obratu pet sevni&e Kopitarne je bilo ob delo. Muhavo tržišče je po drugi strani skoraj nenasitno za leseno obutev. Najbolj iskane so lesene coklje. V svetu je povpraševanje vse večje. Tako so v Kopitarni prišli v-stik z znano ameriško firmo medicinskih pripomočkov za nogo in ortopedsko obutek Scholl, ki ima .podružnice tudi v Evropi. V Kopitarni so lani na obstoječih strojih izdelali 320.000 parov ortopedi ih podplatov. Kaj dosti več iz te tehnologije ni mogoče iztisniti Izdelani načrt za naložbo v dveh fazah računa s proizvodnjo od 800.000 do milijon parov. Po cenah iz leta 1979 bi po programu leta 1983 za Scholl izvozili v vrednosti 112 milijonov dinarjev, domači tig pa bo prav gotovo poku pil za nad 83,2 milijona teh izdelkov. Kopitarna, naj starejša sevniška tovarna, sije za ta obetavni izvozni posel v Zvezno republko Nemčijo že lani zagotovila uvozno dovoljenje za opremo. Dve švedski visoko frekvenčni lesni sušilnici sta že 'tu, nabavljene je tudi nekaj druge domače opreme. Po novih predpisih pa se mora samoupravna skupnost za ekonomske odnose s tujino ponovno izreči o taistem dovolje- Kmetijski nasveti Brozga,ki kljubuje času ; Tudi pri-sredstvih za zaščito rastlinje pač tako kot pri vseh drugih rečeh: novejša in učinkovitejša zamenjujejo starejša..Niti višja cena običajno ne zadrži zamenjave, zato je vse manj starih, Preizkušenih snovi in postopkov, kijih sadjarji in vinogradniki ^ upoštevajo. Ob sloviti bordojski brozgi je to gotovo še (nekdaj toliko priporočana) žvepleno-apnena brozga, ki jo strokovnjaki .še vedno svetujejo in ki je v praksi ne zna vsakdo pravilno pripraviti! Dr. Stojan Vrabl iz Maribora priporoča naslednji postopek. ^ sto litrov žvepleno apnene brozge potrebujemo 10 kg živega hidriraneea apna, 20 kg žvepla v prahu in 90 do 100 litrov ;°ue. Živo ali hnrirano apno lahko nadomestimo s trikratno nju. Od predvidenih 44 milijonov vrednosti te naložbe za prvo fazo si zagotavljajo 13,2 milijona dinarjev od sovlagateljev, 15 milijonov je tujega posojila, od banke pa pričakujejo le 10 milijonov. A. ŽELEZNIK Sejali obljube? Nezadostna oskrba z umetnimi gnojili v SRS i * * 5 ______________apno latiKo naaomesumo s mitraino V količino (težo) gašenega apna. Pripravjeno zmes je treba kuhati ' ®ko dolgo, da postane ijavkastordeče barve. To se zgodi v času 00 ene ure, med kuho je seveda treba povrelo vodo sproti t^domeščati in vztrajno mešati. t t °- -ie brozga kuhana in ohlajena, je treba rdečo bistro e k oči no odliti, usedlino pa spraviti .v primerno posodo, da P°caka na čas škropljenja, to pa je največkrat v pozni zimi ali 2godnji spomladi, to je pred odganjanjem brstov. Žvepleno-apnena brozga je vsestransko uporabna in Priporočljiva. Tako na primer tudi vinogradnikom svetujejo, nag j Pruneru, da se v vinogradu zloglasni oidij trdovratno pojavlja .obnavlja, poskusijo še s kalifornijsko brozgo, kot še drugače enujerno žvepleno—apneno brozga Škropiti je treba pred z^tkom brstenja s 15-odstotno koncentracijo, kalifornij<4(a brozga je največ uporabna v sadjarstvu. Zlasti je unstno škropiti jablane in hrušk e pred začetkom vegetacije, za b je najbolj primerna 20- do 2 5-od stot na koncentracija. ^ozga zatre mnoge škodljivce, zavira pa tudi — zaradi žvepla, ki HadlSe'>U^e ~ jablanovo plesen, ki postaja iz leta v leto hujša jo *°®a’ Predvsem za nekatere jablanove sorte, kot je denimo Batan. ln §e nekaj: žvepleno-apn. brozga kot zimsko v ,.°P^0 pušča na drevju lepo gladko lubje, kar je v okrasnih ovih tudi nekaj vredno. INŽ.M. L. Oskrba kmetijstva z mineralnimi gnojili je tako pereča, da je delegacija zasebnih kmetijskih proizvajalcev Zbora združenega dela občinske skupščine naslovila na Zbor občin SR Slovenije vprašanje: Kakšne so možnosti za normalno oskrbo kmetijstva z mineralnimi gnojili, ker ni .nobenih zagotovil, da bodo potrebne planske količine v letu 1981 zagotovljene? Vprašanje je minulo sredo obravnaval odbor za tekočo gospodarsko in socialno politiko pri republiškem izvršnem svetu. Nanj je obširno odgovoril predsednik republiškega komiteja za kmetfštvo, gozdarstvo in prehrano inž. Ivo Marenk. Med dru- • gim je ponovil že znano dejstvo, da je SR. Slovenija v resnih težavah v oskrbi s potrebnim repromaterialom za potrebe kmet|stva. Zaradi tega je potrebna smotrna poraba mineralnih gnojil za potrebe družbeno organizirane proizvodnje, ki ima cilj, povečati domačo proizvodnjo hrane in zmanjšati odvisnost od uvoza. Ni pa povedal, kaj bo z družbeno neorganizirano proizvodnjo, ki je bila doslej v večini. V nadaljevanju je tov. Marenk povedal, da Slovenja letos potrebuje 230.000 ton mineralnih gnojiL Od tega v prvem polletju 150.000 ton, ostalih 80.000 to n pa za jesensko setev. Od teh potrebnih količin je s proizvajalci (INA Kutina, Tovarna dušika Ruše, Zorka Šabac) dogovorjenih 178.000 ton, se pravi 52.000 ton manj, kot jih potrebujemo. Zaradi tega republiški komite predlaga predvsem nujen uvoz 20.000 ton dušičnih mineralnih gnojiL Preostali manjkajoči del gnojiL ki znaša 32.000 ton, pa, kakor je dejal tov. Marenk, si je treba zagotoviti pri ostalih jugoslovanskih proizvajalcih. Jasno je tudi povedaL da bo izpolnitev obveznosti proizvajalcev mineralnih gnojil odvisna tako od pravočasnega zagotavljanja deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala za proizvodnjo mineralnih gnojiL kot od pravočasnega usklajevanja cen gnojil s porastom proizvodnih stroškov. Za zagotovitev najnujnejše oskrbe z dušičnimi mineralnimi gnojili je že zagotovljeno, da se v najkrajšem času uvozi 20.000 ton dušičnih gnojil, ki jih za spomladansko setev najbolj potrebujemo. Po odgovoru lahko sklepamo, da oskrba pretežne količine mineralnih gnojiL dogovorjene s proizvajalci za letošnje potrebe, še dokaj visi V zraku. Dobre volje in naporov pristojnih organov, da bi vprašanje rešili, ni mogoče zanikatL Ne da bi hoteli biti črnogledi, pa vendarle obstoja bojazen - tak vtis je dajal tudi razgovor na Splošnem združenju za kmetijstvo minuli teden — da bodo kme-tijci namesto mineralnih gnojil sejali - obljube. Kajti podobne ujave o ..dogovorjenih” mineralnih gnojilih ter o ..zagotovljenih” deviznih sredstvih smo slišali tudiže pred dobrim mesecem dni, gnojil pa kljub temu še nL Stefan kuhar H $ * 5 s s N S S S S * I H s 5 S * N * I * I s S n s S 5 % ! ! S S * * * * * N * N * * s * m000000000000000000000000000000000**00000■ EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja-Tit Doberšek Kemična sredstva za varstvo To je naslov knjigi ki sta jo napisala inž. Miljeva Kač in dr. Jože Maček, založilo in izdale pa CZP Kmečki glas skupaj z ostalo zbirko knjig,kot je Kmetijski priročnik (koledar), Strnine in koruza vSbvenijL Razmnoževanje domačih živali in Zreja telet in telic. Cela zbirka (skupaj 5 knjig) stane 290 dinarjev. Avtorja v navedeni knjigi na začetku seznanjata bralca z gospodarskim pomenom varstva rastlin. V poglavju o vplivu kemičnih sredstev na naravo in hrano zvemo, da smo s kemičnimi sredstvi poleg škodljivcev uničili tudi mnoge naravne sovražnike škodljivcev in se zato škodljivci (kljub kemičnemu zatiranju) pojavljajo bolj množično kot nekdaj. Poleg tega postanejo nekateri rodo.vi škodljivcev proti določenim kemičnim sredstvom odporni O ostankih kemičnih sredstev v pridelkih je veliko govora. Kot odgovor na to avtorja navajata, da bi se človek zastrupil samo, če bi takoj po škropljenju sadja pojedel 180 do 300 kg jabolk, poškropljenih z najbolj strupenim sredstvom paratio nem. Navedene k oličine’jabolk pa človek poje kvečjemu v 6 mesecih. Pač pa včasih pride do zastrupitve s kemičnimi sredstvi pri delavcih, ki izdelujejo kemična sredstva, pa tudi pri večjem prometu v trgovinah s kemičnimi sredstvi če so'delavci pri delu nepazljivi in niso predpisano zaščiteni Glede onesnaženja pridelkov s kemičnimi sredstvi cbstaja za vsako sredstvo posebno navodilo, to so tako imenovane karence, karenčne ali čakalne ali varstvene dobe. Karenčna doba je časovno obdobje, kr mora poteči od zadnjega škropljenja do spravila, oziroma uživanja pridelka. V tem obdobju se strupena snov na pridelku (plodu) razgradi, razpade pod mejo, ki je s predpisi določena. Zato morajo biti karenčne dobe napisane na ovitkih kemičnih sredstev v prometu, s katerimiza tiramo rastlinske bolezni in škodljivce. Zaradi kopičenja ostankov kemičnih sredstev v zemlji so prepovedati uporabo DDT, vendar se po prepovedi ta sredstva v zemlji pri nas zmanjšujejo (v 4 Iptih za 60%). Nekatere korenovke (na primer vrtno korenje) zelo intenzivno sprejemajo iz zemlje nekatere insekticide. Zato v zelenjadarstvu načelno ni dovoljena uporaba aldrina, end- rina (sredstvo proti voluharju) in toksafena. Šele po treh letih lahko sejemo korenovke v zemljo, kjer smo pred tem uporabil navedena sredstva. Obstaja tudi nevarnost splošnega onesnaženja okolja z ostanki sredstev za varstvo raslin. Po intenzivnem zatiranju hroščev se kopičijo strupena sredstva v deževnikih in drugih črvih; ptice, ki se hrango z deževniki, ležejo jajca s tanjšo lupino, imajo manj mladičev in število ptičje iz leta v leto manjše. Nastanejo tudi zastrupitve prosto živeče divjadi, vendar je dokazov za to malo. Kljub navedenim dejstvom je zaščita rastlin s kemičnimi sredstvi za prehrano ljudi mnogo pomembnejša kot negativni učinki teh sredstev. Zato si moramo prizadevati, da z ustreznim postopkom in znanjem zmanjšujemo negativne učinke kemičnih sredstev na čim manjšo mero. Navodila za prakso V nadaljevanju avtorja knjige seznanjata bralca' z oblikami fitofarmacevtskih pripravkov, kot so granulati, emulzije, suspenzije, močjivi praški itd. Dodatkik škropivom zboljšujejo fizikalne lastnosti pripravka in morajo biti brez nezaželenih stranskih učinkov. Zvemo o načinu delovanja kemičnega sredstva na škodljivce in plevele. Podučeni smo o strupenosti fitofarmacevtskih pripravkov, o čemer mora vedeti vsak, kdor ta sredstva uporablja. Dragocena so priporočila za delo s temi sredstvi Zelo koristno so zbrani predpisi, ki urejajo promet s sredstvi g g 5 g g g g g g g g I g 'g 'g g g g g 'g * 'g g g g g g g g 'g g g g g 'g g g g 'g g \ g g ! I varstvo rastlin. Slovarček izra- £ zov nas reši ugibanj, kaj nekatere manj znane besede pomenijo. C bs-žen in pregleden je tabelarni pregled sredstev za varstvo rastlin. Vsebina knjige je za preprostega bralca bolj težko razumljiva in se je treba, če hočemo snov prav razumeti, v posamezna poglavja resnično poglobiti. Kljub temu knjiga izpopolnjuje vrzel v tozadevni strokovni literaturi in jo zato toplo priporočam. DT. I g 'g 'g 'g \ POKUŠNJA VIN V ŠENTJERNEJU Ožji vinorodni okoliš Šcntjer- g nej organizira lokalno pokušnjo g vin v nedeljo, 22. februarja, od J 7. do 19. ure v prostorih gostilne J Recelj v Šentjerneju. Člani dru- g štva bodo med seboj primerja li g kakovost svojega pridelka. Danes v Skupščinskem Dol. listu V Prilogi današnjega DL je izšla 4. številka Skupščinskega DL z odloki in sklepi občinskih skupščin iz Ribnice, Novega mesta in Trebnjega. Za prebivalce ribniške občine bo verjetno najzanimivejši Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1981 — 1985, kot tudi odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 na območju občine. Odtok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene v občini Novo mesto nas seznanja s področjem dela kot pristojnostmi te nove skupnostL Enak odlok objavlja tudi občinska skupščina Trebnje, ki razen tega seznanja svoje občane z odlokom o spremembah in do- polnitvi odloka o komunalnih taksah, objav ja pa tudi sklepa o V soglasju k samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti otroškega varstva in. Skupnosti socialnega varstva Trebnje. Človeka je ustvarilo delo V Novem mestu bodo začele delovati posebne in zaščitne delavnice za duševno in telesno prizadete ljudi — „Končni proizvod" je odrešujoča zaposlitev Prvega septembra bodo v okviru novomeške skupnosti socialnega skrbstva ustanovili tako imenovane invalidske delavnice pod posebnimi pogoji in zaščitne delavnice. Delavnice, v katerih bo dobilo delo 11 ljudi, bodo začaaio v domu starejših občanov, kasneje pa naj bi se za stalno naselile v preurejenih prostorih nekdanjega internata posebne šole v Šmihelu. Za kaj gre? Delavnice pod posebnimi pogoji nudijo delo duševno prizadetim ljudem. To so ustanove, ki tem ljudem zagotavljajo poleg dela tudi varstvo. Poleg delavnic pod posebnimi pogoji poznamo tudi zaščitne invalidske delavnice. Te zaposlujejo druge kategorije prizadetih judi, na primer gluhe, slepe, telesno prizadete itd. Delo v enih in drugih delavnicah ni samo skrbstvenega značaja, ampak tudi neizogibna pravica. Seveda je prilagojeno vrsti prizadetosti in zmožnostim prizadetih, delavnice morajo biti organizirane tako, da se tudi najšibkejši lahko vključijo v delo. Osnovni namen delavnic ni končni proizvod, ampak Ob sedemdesetletnici dr. Adolfa Medveščka V nedeljo je dopolnil 70 let živjenja partizandci zdravnik, upokojeni sanitetni general dr. Adolf Medvešček—Šumski V Žabji vasi pri Novem mestu’ se je rodil kot predzadnji od desetih otrok. V številni družini je bilo pomanjkanje vsakdanja stvar. Pred prvo svetovno vojno so jim prodali hišo in zemljo, zato je oče odšel v Ameriko, od koder se je prvič javil in poslal denar šele 1919. Skrb za otroke je bila na materinih ramenih, otroci so ji pomagali obdelovati najete njive, matije delala tudi pri kmetih. Otroci so morali kmalu v uk raznih obrti, šolanje sta po vojni nadaljevala le Dolfe in najmlajša, Anica. Pomanjkanje je močno vplivalo na oblikovanje Dolfove osebnosti, zato ni nič čudnega, da se je v dijaških in študentskih letih družil z napredno usmerjenimi sošolci ter se navzel naprednih idej. Zadnja vojna ga je zatekla v Beogradu, kjer je bil tik pred koncem študija na medicinski fakulteti. Ne da bi opravil zadnja izpita, je odšel domov in se takoj vključil v delo OF in partije. Ž avgusta 1941 je postal komunist; zadolžen je bil za politično delo in pripravo odpora zoper okupatorja na desnem bregu Krke v mejah okrožnega komiteja. Konec maja 1942 se je pridružil partizanom Vzhod no do to njsk ega odreda, postal je sanitetni referent 2. bataljona. Zatem je prešel v Krški odred, v okviru Gorjanskega bataljona je skrbel za ranjence v manjši partizanski bolnišnici blizu P le ter g; pri oskrbi s hrano in sanitetnim materia- lom mu je pomagal samostanski brat Bernard. Novembra 1942 je dr. Šumski postal sanitetni referent Cankarjeve brigade, odrejen je bil za zdravnika v 2. hrvaški operativni coni. Na začetku 1943 je prešel v Gubčevo brigado, kjer je o staj do ustanovitve 15. divizije julija 1943; v tej je bil sanitetni referent do oktobra istega teta, ko je bil premeščen v 18. divizijo. Kmalu zatem je bil poklican v sanitetni oddelek Glavnega štaba NOV in POS, nekaj mesecev je vodil oddelek SVPBR, bil premeščen v SHVPR in aprila 1945 odšel z ranjenci v Bari, od tam pa se je vrnil v osvobojeni Beo-g rad. V Prekmurju in v obmejnih krajih z Madžarsko je tedaj razsajal pegasti tifusa Dr. Medvešček je sodeloval v skupini, ki se je borila s to bo tez njo, zatem pa je v Beogradu dokončal študij, bil sanitetni referent v dveh divizijah, nato sodelavec higiensko-sanitetne skupine za potrebe maršaiata in CK' KPJ, po opravljenem specilističnem izpitu iz rentgenolog ije pa je bil sredi petdesetih let premeščen v Split, kjer je do 1965 vodil upravniške posle glavne mornariške bolnice JLA. Potem je postal upravnik bolnice LAO v Ljubljani. Kot sanitetni general je bil upokojen 1972. Dr. Medvešček je torej opravljal številne težke in odgovorne naloge. Za svoje delo je prejel več visokih odlikovanj, tudi tujih. Vsi, kiga poznamo, vemo za njegovo skromnost, iskreno tovarištvo in poštenost. Tih, nasmejan, dovtipen in prijeten družabnik je Vselej pripravljen pomagati vsakomur, saj ga je težko življenje izoblikovalo v ptemeni-tega in dobrega človeka. Ob življenjskem jubileju mu želimo še veliko srečnih let, njegov lik požrtvovalnega in hrabrega revolucionarja, partizanskega zdravnika, pa je lahko mlademu rodu za vzgled. V imenu prijateljev dr. JOŽE BENIGAR zaposlitev. Seveda poznajo te delavnice tudi 42-urni delovni tednik, nagrajevanje delavcev in dopusta, čeprav zaposleni zaradi razumljivih okoliščin nimajo takega pravnega statusa kot drugi zaposleni, pri čemer imamo v mislih vprašanje poslovne sposobnosti, možnosti sklepanja pogodb, pravice do samoupravljanja in podobno. Ravno zato ustanavljajo posebne in zaščitne delavnice v okviru služb socialnega skrbstva. Načelo je, da se morajo pri izbiri dela izogibati dvema skrajnostma: precenjevanju in podcenjevanju gojencev. Delavnica pod posebnimi pogoji mora biti samostojna ustanova, kjer zaposleni ni več gojenec, ampak delavec, ki ga delo vrača v družbo zdravih. Čeprav rentabilnosti delavnic nihče ne omenja v dobesednem pomenu besede, pa navsezadnje ni odveč podatek, da dosegajo podobne tuje delavnioe 30 do 80 odstotkov normalne produktivnosti. Analiza, ki so jo izdelali na novomeški skupnosti socialnega skrbstva, pravi, da bi lahko takoj zaposlili 20 do 56 duševno ali telesno prizadetih ljudi, ki jih je zajela anketa. Za začetek jih bodo zaposlili 11. Zanimivo je, da je želja po delu pri vseh zelo velika, za vključitev v bolj normalno življenje pa se zelo zavzemajo tudi starši Danes bo v Novem mestu sestanek razširjenega iniciativnega odbora za ustanovitev posebnih in zaščitnih delavnic. Nanj so povabili predstavnike novomeških družbenopolitičnih in gos- podarskih organizacij ter strokovnih služb. Na sestanku bodo zavrteli tudi film iz podobnih delavnic v Ljubljani. Te uspešno delajo že 20 tet in dokazujejo, da je delo ustvarilo človeka. M. BAUER MLAD INSKA ŠTIRINAJSTA NA RAZBORJU V ponedeljek se je v Marija Gradcu v laški občini končal pohod okrog 200 mladih, vojakov, pripadnikov teritorialne obrambe in borcev iz več slovenskih občin po poteh slavne Štirinajste divizije. Najtežji del pohoda preko Bohorja in Lisce so opravili v noči na nedeljo. V nedeljo zjutraj so jih prejeli na Razborju v sevniški občini. Vaški odbor SZDL na Razborju jim je postregel v topli šoli SEVNICA: TRIBUNA O KADRIH Sevniški klub samo upravljaloev se delovno vključuje v priprave na tretji kongres samo uprav ljalce v. Včeraj zvečer je bila sklicana tribuna o kadrovskih službah, zaposlovanju in kadrovski politiki Tokratno razpravo so usmerjali delavci posavske strokovne službe skupnosti za zaposlovanje. Vabili so tudi predstavnike kluba študentov. V občini, siromašni s kadri, bi želeli zadržati kar največ mladih strokovnjakov. Nič pripomb na amandmaje Na ljubljanskem območju le nekaj vprašanj Na območju ljubljanske regije med ra zpravo o ustanovnih dopolnilih ni bilo posebnih pripomb, so ugotovOi minuli teden na sestanku, ki ga je sklical Medobčinski svet SZDL te regije. Kljub temu je bilo v razpravi, kije bila po zatijevanju poročevalcev iz občin zelo širo-k a, nakazanih „velko problemov, a malo rešitev”, kot je dejal predstavnic z Vrhnike. To razpravo so namreč skoraj povsod povezovali s stabilizacijskimi prizadevanji planiranjem, samoupravljanjem, delegatskim sistemom itd. Ob tem so vgrosupejskiobčini ugotovili da je vloga uporabnikov v sisih še premajhna; da so družbeni sveti komaj pričeli z delom in se še niso uveljavili peša, in da je povezava med krajevno samoupravo in združenim delom prešibka. V kamniški občini so ugotovili, da ni povezave med delegati oz. delegacijami na eni strani z bazo na drugi se pravi z delovnimi ljudmi in občani, samoupravnimi organi sveti itd., zaradi česar delujejo potem delegati na sejah skupščin kot »prosti strelci”. Poročila iz ostalih občin so bila manj kritična. Povsod je potekala razprava v skladu z dogovorjenimi roki Na seji so se dogovorili še o organizaciji razprave o spremembah in dopolnitvah statuta SZDL, pripravah na problem4 » » » *'.» » k * » * '- k k A * j 9/m j| tJUocUu>5bwy loiar ra' . ut al" rit e' ‘P1* n* IdD arf- Sit . t* il»( J ff POČITNICE Težko smo pričakali zimske po-frtnioe. Zapadlo je nekaj yiega in Kmalusmo na smučeh drseli ponribu "avzdoL Utrdili smo progo, daje bito, smučanje še prijetnejše. Kc je naslednjega dne posijalo sonce in topi-“ sne8> smo bili žalostni, a potemje proga poledenela in postala nevarna, nega je bilo iz dneva v dan manj, počitnic pa tudi Dopisniški krožek COŠ E. Kardelj Bizeljsko v SPOMIN NA BEV KA Člani literarno-novinarskega wozka snjo 5. februarja pripravili razstavo v počastitev slovenskega Kulturnega praznika. Razstava je bi-posvečena Francetu Bevku, saj ■ u]^ya1 90 let od njegovega rojstva 10 let od smrti. Pri ureditvi jaz-tnul nam pomagala študijska wu*1Ca’ s katero sodelujemo že .. .**> ?ekaj gradiva pa so prispevajo učen« OŠ Cerkno. ftazst^ajTbi- " ■a poučna m zanimiva. TANJA KASTELIC OŠ Žužemberk najdaljše POČITNICE ,5'mske počitnice so bile oče J, h pomnim. Mati in oče sta hodila v službo, pa sva s se- v Prost>^s preživela po svoje. tiVr. 3 SVa stričevega povabila in kat „S,m?cleo.dpeljali smučat in san-vl,na Sljeme. Prvič sem se vozil z marin grakalič OŠ Brežioe ZBOR OBČANOV -NA GRABROVCU Kot po drugih krajevnih skupno-s “i metliške občine so zbor obča-"oj' pripravili tudi na Grabrovcu. ako so zadnjo soboto v januaiju govorili o osnutku ustavnih dopol-n ’o razvojnih izhodiščih občine pa o dopolnilih družbenega dogovora o adrovski politiki in o družbeno-etcOnorns kih ter družbenopolitičnih odnosih v občini Občani so pregledali tudi lansko delo krajevne -''kupnosti in programske usmeritve aa letos. Zatem so občani razpravljali 0 domačih gasilcih, seznanili so se z dejavnostjo gasilcev v zadnjem fetu, za naprej pa so odločili, da bodo gasilci še naprej pomagali aslaltirati oesto ter začeli preurejati notranjščino gasilskega doma. BREDA GO VF.DNI K novin. krožek OŠ Metlika 55 LET GD KAPELE Z rednim občnim zborom in odbitjem spominske plošče o pobratenju z DVD Laduč iz bratske Hrvatje® d lani gasilskega društva Kape-’ . januarja počastili 55-fetnico n,društva. Praznovanja so se eležili številni krajani, člani, po »atenih društev in.delegati ostalih gasilskih organizacij. Večer je popestrila domača gasilska godba, ka-ere 130-letnico smo praznovali lani jzasjužnejšim članom so za aktiv-Ori!ari,POŽ.r'VOVal110 deJo v gasilski CffiT'■* • F. UREK mi. Odpad ne sodi v naselje Dinos na boštanjsko polje? Večjo skrb varstvu okolja PRAZNIK K ULTURE Z VPRAŠAJEM - Novomeški kulturniki resnično ne najdejo skupnega jezika. Razen Doma JLA so tri hiše domala ob istem času in isti večer pripravile proslavo v čast slovenskega kulturnega praznika z „uvoženimi” programi in 'so ob tem pozabili, da znajo kulturo snovati tudi prebivalci novomeške občine. Poslušalci so biti sicer kar zadovoljni. Skoraj 1000 ljudi je plačalo po 100 din Novim Fosilom v Športni dvorani, polna ■ dvorana je bila tudi v Domu kulture, kjer je pel Koroški-akademski oktet, Dolenjska galerija pa je. imela v gosteh Branka Miklavca. Vse lepo in prav. Resnici na rob pa tudi to, kar ne smemo pozabiti, da so amaterji novomeške občine vse leto snovali in bogatili naše kulturno izročilo, ob prazniku pa smo pozabili nanje. (Janez Pavlin) Pred dvema letoma je takratni oddelek za gospodarstvo pri sevniški občinski upravi vabil na razgovor lastnike zemljišč v Dolenjem Bošta-nju, da bi dobil soglasje za gradnjo objekta Dinosa. Zaradi te lokacije je bilo takrat v Boštanju nem a to nego-do vanja. Očitno je bila zadeva »zamrznje-na“ le začasno, saj ženejo spet vse daje po istem kopitu. Resje, daje tam okrog obrtna cona, toda zbirališča odpadnih surovin hudo motijo okolje, posebno še če jih postavimo v naselje. V Trebnjem so Surovino spravili daleč iz mesta, kako žalostno izgleda skladišče v Brežicah ali Brestanici, si lahko vsakdo ogleda. V bližini predvidenega objekta so hiše, * z novim mostom se stapljata Šmarje in Boštanj. Dolino bodo sekale še nove prometnice. Jim bomo ponudili za panoramo sicer zgledno skrb za surovine ali kaj bolj vabljivega v tej tesni ravnini, če nam tamkajšnjih krajanov že ni mar? Ob Jugotaninu so že tako postaliodpčrnido marsičesa. V jeseni je bil v Boštanju izredno" slabo pripravljen pogovor o prostor- skem načrtu občine. Se edini mladi boštanjski kmečki gospodar ni mogel dobiti zagotovila, doklej bo še lahko sejaL Že dvakrat sem na sestankih v Boštamu zahteval, naj krajani dobijo na vpogled načrte o tem, kaj s prostorom. Priprava prostorskega načrta je sedaj spe' odmaknjena in povezana s pripravo ostalih planskih dokumentov. Ne bi tega premora uporabili za temeljitejše rešitve, zaradi katerih nas že od začetka ne bo bolela glava? Navsezadnje bi tudi za ta odpad lahko našli primernejši prostor. Že sedaj so izgubili dve te ti. ALFRED ŽELEZNIK BpŠTANJ 56 Manj sreče le pri »vinski cesti” ~__________- ______________|______• Cela vrsta uspešnih akcij okoli Semiča, kjer družno poprimejo za delo Zadnji dve teti deluje odbor Socialistične zveze v Kotu pri Semiču, ki ga vodi Jože Regina, r.es dobro. Ustanovili so tudi več akcijskih odborov. Tako so pred leti poživili delo mladinske "organizacije, ki še pq-. sebno dobro sodeluje z borci in skrbi za vsa obeležja NOB na tem območju. Mladinci so se že večkrat izkazali tudi s prostovoljnim delom, prirejajo pa tudi družabne večere v gasilskem domu ir, organizirajo razne proslave. Trije odbori za posodobitev vaških poti na tem območju so pripravili več kilometrov poti za asfaltiranje. Tako je vse popravljeno za asfaltiranje v Sadinji vasi. na Selih pri Vrčicah in v Kotu, za kar so lju- dje prispevali pfecej denarja in dela. _ ■Cim prej bo treba te poti asfaltirati, sicer ho dosedanje delo propadlo. Poseben odbor derbi za ureditev pokopališča v Nestoplji vasi. Socialistična zveza tesno sodeluje tudi z domačim gasilskim društvom. Zaradivsestranske aktivnosti odbora SZDL v Kotu je dobil pohvalo kot najbolj delaven v selniški krajevni skupnosti Tako so v Kotu dali pobudo, da bi kupili pogrebni avto, za kar naj bi denar prispevalo sleherno gospodinjstvo, kmalu pa so se za to ogreli v oetotni krajevni skupnosti V Kotu si tudi prizadevajo, da bi zaživela organizacija Rdeči križ in prevzela skrb za ostarele in onemogle krajane. Manj sreče pa je imel odbor za asfaltiranje tako imenovane „vinske ceste", ker posamezniki nočejo poravnati svojih denarnih obveznosti Zato odbor ne more poravnati računov obrtnikov. Kaže, da bo treba ta denar izterjati od ljudi preko krajevne skupnosti Posebno pa je človek srečen, ko pride na sestanek Socialistične zveže in vidi tam veliko mladih, ki jim je res do tega, da bi njihov kraj vsestransko napredoval JOŽE HUTAR IZŠLI SO TIRI Konec janaurja je izšla prva številka Tirov, glasila občinske konference ZSMS Črnomelj. Prispevki o delu osnovnih organizacij pričajo, da so mladi lani vendarle dosegli dokajšnje uspehe. V glasilu so na kratko predstavljeni in ocenjeni listi kijih izdajajo v osnovnih šolah iir posameznih osnovnih organizacijah mladih, iz teh listov je ponatisnjenih tudi nekaj sestavkov. Zanimiva je rubrika Ali res poznaš Slovenjo? , po pričujoči številki Tirov pa je že padla odločitev, da bo glasilo poslej izhajalo vsak mesec. Po potrebi bodo mladi poskrbeli tudi za natis posebnih številk. V Umrl Hinko Bratož—Oki O KMETIJSTVU "V soboto zvečer je bito v šoli na Radoviči predavanje o kmetijstvu. Domačinom pa ljudem iz Bo jan je1 vasi in Krašnjega vrha je o'zanimivost ih s področja kmetijstva'govoril inž. Janez Gačnik jz.Metlike. MARIJA JANŽEKOVIČ* novin. krožek " " "OŠ Metlika Žalostna vest, da je jw težki bolezni v 68. letu starosti zavedno odšel od"nas velik prijatelj mladine in soborec Desete, tovariš Hinko Bratož—Oki, je pretresla vso mladino v Domu Majde Šilc v Šmihelu. Nič več ne bodo mogli poslušati njegovih zanimivih pripovedovanj o bojih in junaštvih Desete ljubljanske, na katero je bil kot rojen Ljubljančan še boj ponosen. Ne bodo pozabili, dragi Oki, kako si jim govoril o junaški smrti narodnega heroja skojevke Majde Šilc, ki je padla pod Težko vodo v obrambi Novega mesta. Spominjamo se, kako si s skupino svojih soborcev iz odbora Ljubljanske brigade prvič obiskal naš dom v Šmihelu pozimi 1967, ko smo skupaj z mladimi ir. delavci v domu začrtali program sodelovanja med brigado »in domom, kar se je. začeto uresničevati ob dnevu dama (ob rojstnem dnevu Majde Šilc),kor "jiec šolskega teta pa st> nas borci po-jX$ali po poteh boja 10. brigade, ftavtl dragi'Oki, si znal privabiti’ med poslušalce nato mladino. Ne bomo pozabili, kako si na Ilovi gori opisoval krst te brigade, pa velikega navdušenja prebivalcev v Gorskem kotarju, ki niso pfozabili ju na štev iz NOB ... Vabil si mlade v Ljubljano, da so z vami, borci, hodili po poteh junaštev ob žici okupirane Ljubija-ne. Svojo pot si začel v Ljubljani leta 1941 kot aktivist, po napadu borcev II. grupe odredov na vlak z interniranci v noči od 28. na 29. junij 1942 pa si odšel med borce in postal član krimskega odreda, bil nato v sestavu šercerjevoev, po italijanski kapitulaciji prišel v Ljubljansko brigado, bil komisar čete, bataljona, brigade in v maju 1945 spet našel Ljubljano, osvobojenci... Ko se poslavljamo od tebe, dragi Oki, vedi. da so te-vtkale vase številne generacije Doma Majde Šilc, ki jim je težko, ker si nas prezgodaj zapustil Ostala pa bo tvoja mišek Hvaležna- mladina v domu te n? bo pozabila. Skupaj s soborci tvoje 10. bo pacnašala borbene tradicije ha naš mladi rod. To tvojo oporoko bomo izpolnjevali trdno kot dostej. MARJAN TRATAR-UČO' ZLATA POROKA STARČEVIH — V soboto, 7. februarja, sta na Brezovici pri Kočevju v krogu domačih praznovala 50-le trtico poroke .zakonca Marija in Janez Starc iz Predgrada ob Kolpi. Slavljenec je b il v stari Jugoslaviji čevljar. Kmalu po začetku druge vojne so ga skupaj 4 nekaterimi vaščani Predgrada odpeljali-v internacijo v Padovo v Italijo, nato pa je bil do konca vojne interniran še 'drugod. Po Vojni je bil delovodja pri KZ Črnomelj. Takrat je bil zaslužek slab in je težko pro-živfal sedemčlansko družino. Zdaj je star 75 let m je že 10 let upokojen. Zlatoporočeticema čestitamo. (Foto: M. Kuzma) ZLATA POROKA RUDARJA - V krogu svojih otrok, 10 vnukov, 12 pravnukov in drugih najbližnjih sta v soboto, 8. feb-, ruarja praznovala zlato poroko Katarina in Jože Lesk cyšek iz Kočevja. Poročila sta se pred 50 leti v Laškem, kjer je bil oče rudar. V Kočevje sta prišla z družino leta 1940. Tudi tu se je oče zaposlil na rudniku, mati pa je bila gospodinja. Dela ji ni manjkalo, saj se jima je rodila skupaj 7 otrok. Oče Jože je bil v partizanih od leta 1942 do ko nca vojne. Na zlati poroki so se zbrali vsi še živeči naj ožji sorodniki in jima čestitali k visokemu jubileju. (Foto: M. Jelenovič) Drago vzdrževanje Notica v „Rešetu“, da je veter razbil velike okenske šipe pri novem plavalnem bazenu v Ribnici me je spodbudila, da napiše m nekaj vrstic, kako težko je tak objekt vzdrževati V Ribnici se je to pokazalo, še pre- • den je začel objekt jjostovatl Zadovoljstvo med občani je ob otvoritvi veliko, potem pa se začne lov za tistim, ki bo skrbel za redno vzdrževanje. Ta ugotovitev velja za vse slovenske kraje, ki imajo take objekte. Razumljivo je namreč, da je plavalni bazen koristen za kraj, a da se sam ne more vzdrževati saj je za to vstopnina premalo. V-vsakem kraju je zato. treba za ta namen zagotoviti dodatni denar tako, kot dopuščajo krajevne razmere in možno-> stl Pripombe, da je vstopnina 60 din za dve uri kopanja previsoka, kaže- . jo, da nekateri -še ne vedo, kolikšni so stroški obratovanja. Cerna je res na videz visoka^ a bo potrfcbnega še precej denarja iz drugih virov, s katerim bo treba pokriti razliko od vstopnine do ekonomske oene. Težav z bazenom bo gotovo preoej, saj . je odprt v času stabilizacije. A. ARKO Kočevje NOVICI S STUDENCA 1 V NEDELJO JE BIL NA STUDENCU občni zbor gasilskega društva Studenec. Ugotovilo se je, da je bilo delovanje zelo dobro.'V pretekli mandatni dobi so imeli samo manjši začetek matega požara, ki so ga pa takoj poga sili Za v bodoče so si zadeli nalogo, da bodo uredili okop okrog gasilskega doma, zgradili garaže in sanitarije. Izvoljen je bil tudi 11 -članski odbor, ki ga bo vodil Martin Mlakar. V leto jem letu bodo tudi praznovali 50.obfetnico obstoja gasilskega društva. KRAJEVNA SKUPNOST STUDENEC je sklenila, da bi v tem letu uredili telefonijo. Zaenkrat je obljubljena centrala s 40 priključki, ki jo pa bodo v nekaj letih nadomestili s 100 priključki S telefonom bi povezali vsa našega, kar bi bila velika pridobitev. J. Ž. ZLATA POROKA - Zakonca Neža in Jože Klobučar iz-Paogrč grma, ki sta sklenila zakonsko zvezo pred 50 leti v. Stopičah, šta 7. februarja obnovila to zvezo. Jože je star 79 let, žena Neža pa 78, vse živjenje sta se ukvarjala z delom na kmetiji, v zakonu pa se je njima rodilo 8 otrok. Čestitamo! (Foto: Tone P un grč ar) mflRiiHiiiiNiiiuiiiitiHiiiiiiiifimituiMiiiMiMiflmiiiiiiiiiiiiimnuiuiiumiitimmimuiKiiininiituiiiiiiiuuiHiiitiuiHiHHiiitiiiuiiiiiiiiiiininiinniiuiiiimtiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiuuiHiitiuimiiuiiiiiiiiiMi -mini Ob smrti Andreja lica Njegov prispevek k urejanju odnosov med narodnoosvobodilnim bojem, revolucionarno oblastjo in cerkvijo- Te besede SO napisane ob meram g i beloKranjske cerkve, je Boris Kidrič spregovoril o neuspeS- pooblastila generalnega vikarja za *OVeSU od duhovnika Andreja vplivalo, da je bil v središču dogajan- nih stikih 'z ljubljanskim škofom že Belo krajino v smislu kan. 368. Za ki ie umrl I. fpbruaria ja. ki naj bi privedlo do ureditve v letu 1941 ter zagotovil še imenovanje soupraviteljev in notreb- V it} več ji meri je bilo možpo vzpostavljati nove odnose ravno na •stalnem osvobojenem ozemlju v Beli krajini Zato so se na pobudo vodstva OF zbrali 1 3. aprila 1944 na konferenci v Črnomlju vsi duhovfti-" ki dekanije: vodil jo je namestnik dekana Andrej lic Na konferencije hierarhiji belokranjske oerkve, je ' Boris Kidrič spregovoril o neuspeh adješiški župnik, imajo duhovnike. Osvobodilna fronta po prevzemi! Škof Rožman tega pismenega , oblasti.ne bo mogla vzdrževati reda dojcaza o popolni verski svobodi ni t' in zakonitosti je bila odVeč. mogel obiti. Dne 7. junija 1944 je • ,"Vsestransko pozitivne izjave sta lastnoročno podpisal delaet s pečatom ljub^anskega ordinariata, naslovljen na prodekana lica: „S tem Vam dajem pravice in. blastila geperalnega vikarja ja, ki naj bi privedlo medsebojnih odnosov. Podlaga za njihovo reševanje je bila že izjava iz februarja 1942, v kateri se je Osvobodilna fronta slovenskega naroda pravno in moralno obvezaU. da bo spoštovala verska čustva katoličanov,-dopuščala svobodno izpovedovanje krščanskega prepričanja ter „ . v §5. letu starosti Njego-0 une je najtesneje povezano z ejfvanjem odnosov med med nar°dnoosvobodilnim bojem K'jevajočo se revolucionarno °tak Sti° ‘n cer^v^°- Skupaj s J* belokranjskimi duhov- izvrševanje verskih obredov. Ta izja-. ‘ kot sta bila Lojze Žabkar- vaje izpodbijala trditve belogardisti- * ^momlja in Modest Golia iz dne propagande, daje OF protiver-je pripomogel, da so te r P°Se predvsem v Beli krajini v obojestransko zado-*Wvo in korist, za kar si je j ,s?Vo narodnoosvobodilnega l^a Prizadevalo od vsega začet- Andri ^Pnjk v Podzemlju je bil četkn 1 c. v desetletju pred za-stva i? ,v°jne priča gnevu prebival-Ca?5,J®-p°d vodstvom komunisti-Ijem PaJd?e terjalo pravičnejše živ-°blasti ° m pa strDen odnos nove 0 sebno,1 pa strpen odnos nove tako do cerkve kot do njega zlasti pa njegov položaj v ska organizacija. Skoraj natanko teto zatem je odlok IO OF uvedel v vojski funkcijo verskih referentov; to dolžnost je v glavnem poveljstvu slovenske partizanske vojske opravljal dr. Metod Mikuž. Naslednji korak pomeni prvo zasedanje SNOS, na katerem je bila po.predhodni utemeljitvi sekretarja lO OF Borisa Kidriča ustanovljena Verska komisija pri SNOS z nalogo, da varuje nemoteno opravljanje bogoslužja, raziskuje dotedanje odnose in poskrbi za dokončno ureditev razmerja med cerkvijo in judsko oblastjo. Svobodo vesti je zagotavljala tudi izjava SNOS o pravicah in dolžnostih. nadaljnjo pripravljenost judske oblasti za ureditev odnosov s cerkvijo. Čez teden dni je prodekan Ilc izročil vodstvu OF pismo, ki ga je posredovalo naslovniku - ljubljanskemu škofu; po tej poti zato, ker rednih zvez medScofgskim ordinariatom v Ljubljani in generalnim • vikarjem v Novem mestu ni bito. V njem ga je obvestil o rezultatih konference in zaprosil, naj da enemu od župnikov dekanije cerkvena pooblastila za dispenze porok in rezervate za redno izvrševanje duš-nopastirske službe po župnijah. Obrtem ga je seznanil s pogoji delovanja v Beli krajini: internacija duhovnikov je bila na dan konference z odlokom okrožnega odbora OF za Belo krajino ukinjena,gibanie duhovnikov v mejah njihovih župnij je svobodo, izvrševanje dušnopastir-skfli opravil je nemoteno, po vseh šolah se poučuje verouk. Dovoljeno je uradno dopisovanje med župnijskimi uradi prodekanu jia omogo čeno gibanje f>o vseh župnijah črnomaljske dekanije. Vse župnije, n zen Pretoke, ki pa jo ujrravjja imenovanje soupravitetjev in potrebne-premestitve’ iz&jte prizadetim dekrete.. Pozdrav in blagoslov!" Pismo je novoimenovanemu škofovemu namestniku Andreju licu, ki je medtem kandidiral na valitvah v okrožno narodnoosvobodilno skupščino za Belo krajino, postal pa je tudi eden od treh podpredsednikov Glavnega odbora RKS, ustanovljenega 18. junija 1944 v Gradcu, izročil Boris'Kidrič. V pogovoru za „Stovenski poročevalec" sredi junija 1944, kije bil objavljen isto leto, in tudi po vojni v brošuri »Slovenski duhovniki in politiki o Osvobodilni fronti in veri" je Andrej Ilc potrdil da v opravljanju bogoslužja in verskih obredov y Beli krajini ni nobenega omejevanja. Pozitivno je ocenil sadove duhovpiš-ke konferenoe, odnos partizanske vojske do cerkve pa označil za korekten. Izrazil je prepričanje, da bo po končani vojni zrastel nov svet, v katerem bo zagotovljena svoboda delovanja cerkve ne v političnem in gospodarskem, temveč v verskem oziru. Bojazen, da pozitivne izjave podala tudi Modest Golia m Lojze Žabkar. • Veliko stoppjo pripravfenosti za ureditev razmero je pokazalo 22 belokranjskih duhovnikov, ki so se 22. avgusta 1944 zbrali v Podzemlju na konferenci pod predsedstvom generalnega vikarja lica. Na njej so sklenili da pričnejo za vernike v dekaniji izdajati mesečni list »Nova stvar", in izvolili uredniški konzor-cn, Župnega upravitelja v Metliki Modesta Golio pa po tajnem glasovanju za izrednega pooblaščenca jrri Verski komisiji ne pa za rednega člana, kar priča, da je med delom belokranjske duhovščine glede načina reševanja perečih vprašanj še vedno prevladovalo neko nezaupanje do §udske oblasti Res je, da je med obem a stranema prihajalo občasno do trenj in razhajanj, kakor je tudi res, da so bili med belokranjskimi duhovniki posamezniki ki so zlasti v prvem obdobju delovali proti narodnoosvobodilnemu boju. Zlasti pomembna pa je na tej konferenci sprejeta »Izjava", namenjena slpvenski javnosti v kateri so zapisali: dušni pastirji nemoteno opravljajo svoje versko poslanstvo, verniki pa verske dolžnosti; po šolah se poučuje verouk; duhovniki se svobodno sestajajo na konferencah; naši stiki z oblastjo so dobri; za nas Slovence je jasno, kje je naše mesto; uiiMiuitiifliiniiiiii ne pri hitlerjevski Nemčjji, ampak v. • federativni demokratični Jugoslaviji Pohvali so vse slovenska duhovnike, naj si prizadevajo, da sa konča bratomorna vojna, slovenski narod P3 * združi v kupnem boju proti nemške mu oku patorjuV Gradivo za prvo številko verskega lista »Nova stvar" — njegov urednik to bil kaplan Lojze Žabkar - je bito že zbrano, cenzurirano od cerkvene oblasti izdajanje in tiskanje je predsedstvo SNOS odobrilo, potem pa se je dokončno zataknilo. Ne-dvonuio obžalovanja vredno, kajti list ni imel namena te krepiti verdeo , zavest med zavednimi Slovenci 'temveč tudi informirati o tekočih aktualnih vprašanjih tako cerkve kDt naroda. Njegpvo izhajanje bi pomenilo obogatitev osvobodilnega gibanja pa tudi že tako bogatega partizanskega .tiska. Teden dni pred začetkom delovanja Verske komisije — poslovati je pričela 20. septembra 1944 pod predsestvom Lojzeta Udeta - je bil v Črnomlju skupen sestanek belokranjskih duhovnikov in aktivistov O F, ki naj bi pripomogel k brezkon-fliktnemu nadaljevanju procesa urejevanja medse boj ih odnosov. Imenovanje Andreja Ilca za generalnega vikarja za Belo krajino je rezultat urejenih odnosov med revolucionarno oblastjo in cerkvijo v osvobojeni Beli krajini obenem pa dokaz moči narodnoosvobodilnega gibanja. ANTON STA M PO HA R [TELEVIZIJSKI SPORED) 17. II. torek 13. II. petek 1 8.45 TV V SOLI: Koledar, TV vrtec, Ruščina, Proti beli smrti 10.00 ZIMSKI ŠOLSKI SPORED 15.55 TV V SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA .20 OLIMPIADA SMEHA 17.50 ROCK KONCERT 18.20 OBZORNIK 18.30 NARAVA ČUSTVENIH PROCESOV Prejšnjikrat smo se seznanili z raznolikostjo čustev, tokrat pa nas bo oddaja poučila, da imajo čustva fiziološko podlago, podobno kot npr. dihanje, gibanje ali mišljerje. 19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 A. Marodič: DISCO 20.45 JAZZ NA EKRANU: PAUL BLEY 14. II. sobota 1 8.45 POROČILA 8.50 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 9.00 LOLEK IN BO LEK 9.10 V. T. Arhar: LETNI ČASI 9.25 TOVARIŠIJA 9.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos I. teka iz Aareja II. 10 MALI SVET 11.40 PO SLEDEH NAPREDKA 12.10 PRVE IZKUŠNJE Tokratna oddaja iz nanizanke Od refleksa do logike bo govorila o najbolj zgodnjem razvoju otroka, to je o obdobju, ko se pri dojenčku iz nebogljenega bitja s pomočjo vrojenih umskih možnosti in zlasti ob nenehnem bdenju odraslih postopoma ob- likujejo osebnostne posebnosti. Prve izkušnje si majčkeno bitje pridobiva z dotikom, vidom in sluhom, sčasoma se postavi na noge in shodi, spregovori prve besede, širi besedni zaklad. Tako se porodi t. L zaznavno -gibalna inteligentno sL 12.40 LIGABUE 13.45 POROČILA 13.55 SLALOM ZA MOŠKE, pre- 21.00 P. Yeldham: SREČNO, TUJKA Po isto naslovnem romanu Kylieja Tennanta so avstralski televizijci posneli nadaljevanko v štirih delih, ki govori o tridesetih letih, to je času prebroditve notranjih kriz av sta lske družbe. Nekakšno zaneseno št mrači-jo slabe novice iz Evrope, kjer seje pripravljala vojna, to pa se je na svojski način odražalo tudi v življenju glavne junakinje, preprostega kmečkega dekleta, ki se preobraža v zrelo žensko. Nihče ji ne more ubraniti, da ne bi odšla v veliko mesto, kjer se zaposli, se zaljublja in se vanjo zaljubljajo drugi, ki jo tudi izkoriščajo in varajo. Vseeno pa ostane poštena, neodvisna in samozavestna. Režiserske posle je opravil Carl Schultz, glavne vloge pa igrajo Liddy Clark, Noni Hazlehurst, War-wick Sims, Peter Carroll in drugi. 21.55 V ZNAMENJU 22.10 NOCNI KINO: STALKER Filmski kritiki po svetu zatrjujejo, da je edini resnični sovjetski filmski umetnik Andrej Tarkovski. Ta trditev je zagotovo močno pretirana, res pa je, da je Tarkovski eden nos 2. teka iz Aareja 15.40 SKOKEC PRIDE V MESTO, ameriški risani film Dave Fleisherje zrežiral risanko o hrošču Beetlu, njegovem slugi muhi Swet in komarju, ki predstavljajo vse slabosti in napake žuželk. Hrošč je sicer imenitnež, nekoč bi se skoraj oženil s čebelico Honey, druga dva pa... Zgodba kaže tudi, kako se žuželke bojujejo zoper človeka, ki nenehno oaoža njihov obstoj. 17.10 POROČILA 17.15 ISKRA OLIMPIJA: PARTI-2AN, prenos košarkarske tekme 18.50 NAŠ KRAJ: VURBERG Beseda bo tekla o eni najmanjših sloven&ih krajevnih skupnosti. Tudi ljudi Vurberg ne premore veliko, od 270 se jih veliko vozi na delo v Maribor pa v Ptuj, prava kmeta v krajevni skupnosti delujeta le dva, sploh pa V urberžani prirejajo srečanje folklornih in dramskih skupin na svojem gradu. Oddrga bo prikazala tudi izdelovalce domačih obrtniških izdelkov, ki jih je Vurberg nekoč premogel precej, zdaj pa so le še za seme, če lahko tako rečemo. 19.05 ZLATA PTICA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 SOBOTNA TELEVIZIJSKA KRIŽANKA najbolj samcsvojih filmarjev, kar je dokazal prav z vsakim doslej posnetim filmom. V domovini se sicer ne veselijo njegovih dosežkov, zato redko prihaja na mednarodne festivale. Po dolgih letih’je bil spet na lanskem canskem festivalu, kjer so zunaj uradne konkurence zavrteli delo, ki si ga bomo lahko ogledali drevi. Filmje Tarkovski posnel že 1970, in to po Strugatskega romanu Piknik na robu ceste. Gre za filmsko fantazijo, že skoraj filozofično razmišljanje o skupini moških, ki se skušajo dokopati do zadnjih skrivnosti življenja. Igrajo Aleksander Kajda-novski, Anatolij Solonicin, Nikolaj Grinko, Alisa Frejndlih in drugi. 2 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 1 7.30 Dnevnik - 17.45 Naši pesniki — 18.15 Mladinski studio — 18.45 Zgodbe Radoja Doma-noviča - 19.30 Dnevnik - 20.00 Družina in družba - 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Narodna glasba — 21.35 Petek ob dvaindvajsetih 21.30 MOŠTVO BINGA LONGA, ameriški film F ilm, ki ga je pred petimi leti posnel John Badham, govori o usodi črnskega košarkarskega moštva v štiridesetih letih. Glavni junak je košarkar, ki zapusti črno ekipo, da bi bil svobodnejši. A njegova pot naprej je zato samo še težavnejša, da bi uspel, ni dovolj le izvrstno košarkarsko znaige, pogosto mora biti domala klovn. Igrajo Billy Dee Williams, James Earl Jones, Richard Pryor, Rico Davvson in drugi 23.10 TV KAŽIPOT 23.30 POROČIIA 2 17.05 Test - 17.20 Narodna glasba - 18.30 Horvat: Maček pod čelado - 19.30 Dnevnic - 20j00 Žvljenje na zemlji - 20.55 Poročila - 21.05 športna sobota - 21.25 Feljton — 21.55 Hrvatska klavirska glasba 1 9.00 in 10.00 TV V ŠOLI 16.20 ŠOLSKA TV: Športni dan, Filmski jezik Iz niza oddaj za šolarje, ki obravnavajo telesno vzgojo, bodo televizijci tokrat prikazali posnetke športnega dne, drugi prispevek pa bo pojasnil glavne posebnosti L L-filmskega jezika, govor bo o kadru, sekvenci planu, rakursu, filmskem času, montaži ipd. 17.20 POROČILA 17.25 LOLEK IN BOLEK, poljska risanka 18. II. sreda 1 9.20 in 10.00 TV V ŠOLI 17.30 POROČILA 17.35 Z BESEDO IN SLIKO: HIŠA S PETELINOM 17.50 VELIKE RAZSTAVE 18.20 OKROGLI SVET 18.30 OBZORNIK 18.45 PRIJATELJI GLASBE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30-DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: BRAVO, MA-ESTRO! (po predstavi portret režiserja Rajka Gr liča) Mlad, nadarjen skladatelj že kot študent napiše opero, ki naj-bi kmalu doživela krstno izvedbo. Odločitev o uprizoritvi pa vseeno obvisi v zraku, saj je še precej drugih umet- 19. II.. četrtek 1 9.00 in 10.00 TV V ŠOLI 16.25 ŠOLSKA TV: Športni dan, Filmskijezik 17.25 POROČILA • 17.30 TOVARIŠIJA 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA Tokrat si bomo lahko ogledali dve stvaritvi Škotski film Grad in prestolnica bo prikazal kulturne znamenitostiEdinburgh, (bolgarsko delo S kotnem čez Bolgarijo pa bo 17.35 PTUJ 80, 2. oddaja 18.05 PISANI SVET 18.35 OBZORNIK 18.45 HIDAK - MOSTOVI, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 KNJIGA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME' 20.00 NE MIMO ŽIVLJENJA V drevišnji aktualni oddaji bo beseda tekla o Socialistični zvezi a ne na suhoparen način, temveč bo organiziranost in delovanje te družbenopolitične organizacije prikazano s primeri Govor bo o povsem določnih vprašanjih, ki tarejo Judi v posameznih slovenskih krajih, pri reševanju zagatnih stanj pa si lahko učinkovito pomagajo le v okvku Socialistične zveze delovnega ljudstva. nikov, ki so si slavo že zagotovili. Zato mladi skladatelj ne gre svojo pot, prepusti da mu jo utira vplivni tast Ko slednji okrog skladatelja zbere ljudi ki od stranjo vse ovire, zaradi katerih opera ne more na oder, se umetniki začuti praznega, neustvarjalnega. Edini prijatelj, kiga razume, je pianist iz nočnega lokala. Taka je vsebinska zasnova drugega igranega filma Rajka Grliča, (1978 posneto delo je bilo deležno dokajšnje pozornosti kritikov in občinstva), glavne vloge pa igrajo Rade Šerbedžija, Aleksandar Berček, Božidar Boban, Koraljka Hrs, Ante Vičan in drugi. 22.00 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Majske igre - 18.15 Splošna ljudska obramba - 18.45 Pr jate ji glasbe - 19.’30 Dnevnik - 20.00 Komedja zmešnjav (1. del angleške televizijske 20.55 Prevost: ZGODBA O VITEZU DES GRIE UXU IN O MAN0N LESCAUT • 21.50 V ZNAMENJU 22.05 IZ KONCERTNIH DVORAN - J. Brahms: KONCERT ZA KLAVIR IN OR (ESTER 17.10 Dnevnik v madžarščini ' 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška od’ daja — 18.15 Knjige in misli ' 18.45 Narodna glasba - 19*30 Dnevnik - 20.00 Razvoj popularne glasbe — 20.55 Zagrebška panorafl2 - 21.20 Človek in mesto (doku-mentarna oddaja) drame) — ‘21.20 Zagrebška panor* ma — 21.40 Izviri: Hrvaško Zagorj* govorilo o nenavadnostih te naSe sO- 18.30 OBZORNIK 18.40 NA SEDMI STEZI Pet prispevkov bo tvorilo današnjo oddajo. Prkazan bo največji športni dogodek meseca, govor bo o telesnoku [turni-dejavnosti na Ravnah, malce pozno bo beseda tekla o pripravjenosti otrok na šolske zimske počitnice, tudi o smučarskih skokih bo moč kaj izvedeti pred poleti v Oberstdorfu, oddajo pa bo zaključil prispevek o splitskem nogometnem klubu Hajduk. 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK • 19.55 VREME 20.00 MEDNARODNA OBZORJA 22.05 V ZNAMENJU 2 17.10 Dnevnik v madžarščini ' 17.30 Dnevnik - 17.45 Jelenko ' 18.15 Znanost - 18.45 Življenje n* bulevaiju - 19.30 Dnevnik - 20.$ Gost urednik - 23.00 Poročila Sl g: d n n v n 2 £ f n F n E s 1 i f n 1 P j 2 ( 15.11. nedelja 1 8.30 POROČILA 8.35 PETROV DOJENČEK 9.25 J. Horvat: MAČEK POD CE-LADO 10.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Aareja 11.30 PIHALNI ANSAMBEL FRANCIJA PUHARJA 12.00 KMETUSKA ODDAJA 13.00 TV KAŽIPOT 13.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Aareja pncn^n a OD BIJE LEGA POLJA DO PLEV-LJA, dokumentarna oddaja IGRE NA SNEGU, posnetek finalne prireditve iz Gans-Montane 17.45 PRA ZNIK, ameriški f Um Po dokaj uspešnem gledališken delu Philipa Barryja so istonaslovni 16. II- ponedeljek 1 8.45 in 10.00 TV V ŠOLI 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 VRTEC NA OBISKU: ČETICA GASILCEV Oddaja za najmlajše gledalce, ki že doumejo, kaj jim hočejo povedati s slikami in besedami na malih zaslonih, bo danes predstavila poklic gasilca in posamezne pripomočke, ki jih gasilec uporablja pri svojem delu. Otroci se bodo seznanili tudi s požrtvovalnostjo gasilcev, z njihovo nenehno pripravljenostjo pomagati ljudem v stiski, a ne le ob požaru, pač pa tudi ob naravnih in drugih nesrečah. 17.35 Človekovi prijateui 18.00 NARAVA IN ČLOVEK: ZDRAVILNO CVETJE 17.35 ŠPORTNA POROČILA film prvič posneli že 1930, to nedeljsko popoldne pa bomo lahko gledali Praznik, ki ga je George Zu-kor zrežiral osem let kasneje. V ko mično zasnovanem filmu o bogatem dekletu, ki prevzame svoji sestri zaročenca, jgrajo glavne vloge KatharF ne Hepburn, Cary Grant, Doris No-lan, Edward Everett, Ruth DonneIly in drugi 19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 M. Smoje: VELIKO MESTO 21.20 PATROLNI ČOLN STRELJ-KO, dokumentarna oddaja 22.00 V ZNAMENJU 22.10 ŠPORTNI PREGLED 2 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Žena je vrag (ameriški film) Ljubljanski televizijci bodo začeli predvajati oddaje iz beograjske poljudnoznanstvene nanizanke o sožitju med naravo in človekom. Govor bo o lepotah narave in uničujočih vplivih sodobnega časa, ki z industrializacijo preti naravi z uničenjem. Uvodna oddaja bo prikazala rastline, ki človeku pomagajo pri zdravljenju. 18.30 OBZORNIK 18.45 POPAKORD, mladinska oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19 SS VRFME 2o!oO DEBITANTI V JUGOSLOVANSKIH STUDIIH 21.20 KULTURNE DIAGONALE 22.00 V ZNAMENJU 2 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Pravljica -18..15 Znana, neznana Jugoslavija - 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik — 20.00 Zn anost m mi — 20.55 Zagrebška panorama 21.15 Družina Polaniecki - 22.35 7+7 (ponovitev zabavnoglasbene oddaje) (PRVI RADIJSKI PROGRAM^ PETEK, 13. II. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravnica (T. Pavček - B. Lesjak: Mali mišek Mokedaj). 8.40 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubgeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (Lojze Kastelic: Beljakovine v čebelji prehrani). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Odmevi z Balkana. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Skladbe primorskih romantikov. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov dom ačih. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni maga-z in. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 1 4. II. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Pojo amaterski zbori 10.30 Panorama lahke glasbe. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Mitja Mihelič: Problemi semenitve različnih sort solate). 1 2.40 Veseli domači napevi 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 lz dela CMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Z lahkimi notami po domovini 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 15. II. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Waltraut Lewin: Želim nevesti zlato krono). 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Kar znaš, to veljaš! 11.00 Pogovor s poslušalci 11.10 Naši poslušalci čes-t itajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetij■Jce proizvajalce. 13.50 Pihal ne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (L. Kiauta: Družinski sprehod). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 1 7.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska gra (Guy Foissy: Šola za starše). 18.45 Na zgornji polici 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 -4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 16. II. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico. 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (Milan Rovan: Škode v gozdarstvu lani). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Kulturni globus. 20.10 lz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiov. 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza. TOR EK, 1 7. II. 8.08 Z g lasbo v dober dan. 8.30 I2 glasbenih šoL 9.05 Ž radiom na poti. 11.05 Operne arije in monologi 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Slavko Cepin: Razlike med tipi govedi glede rastnosti, klavnosti in gospodarnosti prireje mesa). 12.40 Po domače. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Sotočje. 1 8,45 G lasbe-na medigra. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 S solisti in ansambli JRT. 21.05 Radijska igra (Antonio Skar-meta: Naloga). 22.3(JTipke in goda- la. 23.05 Lirični utrinki 23.10 ■ popevkami po Jugoslaviji 0.05—4.30 Nočni program. SREDA, 18. II. d 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 f' 1! san svet pravljic in zgodbi 9.05 'l “ radiom na poti 11.35 Zn ano in P 1 ljubljeno. 12.10 Veliki zabavi* * orkestri. 12.30 Kmetijski nasve' L (Nada R ihtaršič: Gibanje odkupa ij" vine v odvisnosti od odkupnih oeH' j: 12.40 Ob izvirih ljudske glasbe!* umetnosti. 14.05 Razmišljamo, ug* ■ 1 tavljamo ... 14.25 Naši poslušal čestitajo in pozdravljajo. 15.30 V bavna glasba. 1 8.00 Zborovska gl' £ ba v prostoru in času. 18.15 N* .. gost. 18.30 Kaj radi poslušajo J' 19.45 Minute z ansamblom Lojze*1 Slaka. 20.00 Koncert za besed* (Zemlja). 20.25 Iz starejše in novP J še slovenske komorre literaturo 21.05 Odlomki iz N. R. Korsakov' " opere Car Sultan. 22.30 Revija sl’ venskih pevcev zabavne glasbo I 23.05 Lirični utrinki. 33.10 J3*' j pred polnočjo. 0.05-4,30 Noč11 program. :etrtek, 19.11. 08 Z glasbo v dober dan. 8^Ji ladina poje. 9.05 Z radiom nap* L 11.35 Znano in priljubljen^ 2.10 Znane melodije. 12.30 K11’’ jski nasveti (Jože Papež: Pripv3 ‘ a pogozdovanje). 12.40 Od vasi3 asi 14.05 Mehurčki 14.20 :rt za mlade poslušalce. • I zikovni pogovori 15.30 Žaba .j asba. 1 8.00 Vsa zemlja bo z n*rj ipela. 18.15 Lokalne radijske r. aje se vključujejo. 18.35 Me 1 ^ laturami skladatelja Ivana Šče*J J.45 Minute z ansamblom Mi**\ erleža. 20.00 Četrtkov večer d lačih pesmi in napevov. 21.05 L1^ irni večer (Afriška srečanja). 2L epe melodije. 22.30 Plesna gl3^ : jugoslovanskih studiov. 23.05 čni utrinki 23.10 Paleta pop^ij igoslovanskih avtorjev. 0.05-'" nr:ni nrnprnm. 6 DOLENJSKI LIST JCostanjeviški jubilant Dolenjski kulturni festival proslavil 25-letnico Kostanjevica je v nedelo spet oži- publikacij, od tega polovico takih, wla. Vsa praznična je dočakala ki ne bodo zastarele in jih bomo za-srebrni jubilej Dolenjskega kulturne- radi vsebinskega bogastva z veseljem ga festivala, kije ponesel njeno ime prelistavali tudi v naslednjih deset-daleč po domovini in po svetu. letjih. Izteklo seje 25 plodnih let. O Kostanjevica se je razvila v kulturnih pričajo sadovi trajne vrednosti, no središče predvsem po zaslugi done le minljivi zunanji blišč. Priredit- mačih nadvse požrtvovalnih in ne-ve. ^estivala so v tem času privabile popustljivo vztrajnih organizatorjev milijon ljudi Izdanih je bilo 50 kulturnega življenja. To so utemeljitelj Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar, Franc Dermaž, Marija Gjurekovič, Ljuba Hvala, Jože Ja-voršek, Jelka Jenškovec, Jože Kovačič in Ladko Kukec. Na nedeljski slovesnosti so se jim oddolžili z ju-biljenimi priznanji in s spomindco skulpturo Staneta Jarma. Priznanja jim je podelil predstavnik kulturne skupnosti Slovenije France Štiglic. Ob tej priložnosti so se s spoštovanjem spomnili tudi častnih članov festivala in vseh tistih sodelavcev, ki so kakorkoli pomagali oblikovati kulturno podobo Kostanjevice. J.T. ŠTOVICEK V „ORLICI”. Ob slovenskem kulturnem praz- KONCERT ZA KULTURNI PRAZNIK - Novomeška Zveza kulturnih organizacij je ob slovenskem kulturnem prazniku povabila v Novo mesto znani Koroški akademski oktet. Prireditev je bila 6. februarja zvečer v Domu kulture in naj takoj dodamo, da je bila dobro obiskana. Občinstvo je prisluhnilo celovečernemu koncertu, ki je v prvem delu vseboval pesmi, motivno vezane na razne pokrajine v Jugoslaviji, v drugem pa izključno koroške pesmi. (Foto: j. Pavlin) Zaplet ki vodi v zaostritev Kulturna skupnost Slovenije zahteva od Novega mesta, da združi za njen skupni program več denarja, kot ga premore — Zahtevek ogroža javnost v novomeški občin i ZANOSNA, iskrena BESEDA — O Prešernovi veličini ie 9 ndcu 80 v brežiškem tozdu Orlica februarja na nroslavi v Kncta- odPrli manj®0 razstavo medaj, pla-njevici spregovoril akademik in - {?,* * ^ akademskega kiparja DreŠernn«l,JL,. j i 7 n j Vladimira Stovička iz Krškega, niak (F * SI°d- Otvoritve se je udeležil tudi sam J*. (Foto: J. Teppey) kipar. Lani je dcupni program republiške kulturne skupnosti pobral dobro polovico denaija, zbranega v novomeški občini za kulturo na podlagi samoupravnega sporazuma. Po knjigovodjih podatkih je v Ljubljano šlo več kot 16,5 milijona dinaijev. Od tega se je v Novo mesto vrnilo vsega 1,8 milijona namesto načrtovanih 3 milijonov dinaijev. Med drugim dolguje republiška kulturna skupnost občinski v Novem mestu 959.000 dinanev za večnamen&i (tudi kulturni) prostor, dozidan osnovni šoli v Šentjerneju. Letos je republiška kulturna Zneskov, potrebnih za vsako leto CIT AL, PRIZNANJA, R AZSTA^VA — Osrednjo prireditev v počastitev slo venskega kulturnega praznika so Trebanjci pripravili 6. februaija zvečer v Galeriji likoynih samorastnikov. Obiskovalci so najprej prisluhnili recitatoijem, ki so predstavili avtoije literarnih besedil iz nove številke ,.Samorastniške besede”, izšle ta dan, zatem r f > xguiujiu gaicujčtvui piusiuiui JC uiia pil- ložnastna razstava, ki j e.prikazala razvoj ,5ajnorastniške besede”. — Na sliki: Frane Videčnik, predsednik ZKO Trebnje, izroča priznanja občanom, ki so že dolga leta v službi ljubiteljske kulture. (Foto: I van Zoran) skupnost svojo terjatev do novomeške znatno povečala. Zahteva najmanj 20,5 milijona dinarjev ali 4 milijone več kot lani V isti sapi obljublja, da bo iz sredstev skupnega programa „vrnita” dober milijon (za varstvo kulturne dediščine in‘nekatere druge akcije v novomeški občini). Vrnjeni delež je po teh podatkih komaj dvajsetina .tistega, kar naj bi novomeška, kulturna skupnost združila v okviru republiškega skupnega programa. Vsakomur je jasno, da so eno želje oziroma zahtevki, povsem nekaj drugega pa možnosti V stabilizacijskih časih je to še posebej nujno vedeti Tako je povsem na dlani da Novo mesto ne bo moglo zadovojiti republiških „potreb”. Naj številke še tako obrača, Ljubljani ne bo m»Minula kulturna petletka nam je dala največ do zdaj”, ugotavljata Jože Falkner, predsednik Evršnega odbora, in Stane Peček, tajnik- trebanjske kulturne skupno-*tk In res imajo kaj pokazati: v. Dobrniču, Selih - Sumberku in Velikem Gabru so usposobljene dvorane za kulfurne prireditve, na Mirni pa prenovljen kulturni dom. V • rebnjem so uredili dodatne prosto-te za galerijo likovnih samorastnik . v Mokronogu na grajskih ^vinah pridobili prizorišče za .folklorne skupine itd. Razcvetela se Je ljubiteljska kulturna dejavnost, še Posebej na pevskem področju, po Ustaljeni navadi so tekle taborske Prireditve, založništvo pa je želo Uspehe z novimi številkami revj} -Samorastniška beseda” in „Sreča-nja •»S tem, kar smo dosegli - tega Pa ni bilo« m^lo - smo lahko Zadovoljni” menita Falkner in Peček. Marj optimistična pa sta oba unkcionarja trebanjske kulturne upnosti, ko motrita kulturo v srednjeročnem obdobju. To dobje bo trebanjska občina Preždela v družbi razvitih, saj je “‘'de na doseženi gospodarski ^apredek izpadla iz družine občin, so uradno štele za' nerazvite, iz družine nerazvitih nas ni j.d 0 Prizadel, saj nismo bili deležni U''? kako velike solidarnostne ^moči”, pravi Jože Falkner. „Bolj jjjj .f' prizadelo dejstvo, da bomo Za'6 1 v novi petletki manj sredstev prtedno dejavnost, kot smo_ je čuvali. Zabolelo nas je tudi, ko* sp 'PubUška kulturna skupnost iz dom 3 novdl naložb črtala kulturni bi , oz'r°ma kulturni center, ki naj sm a*?* v Trebnjem. To gradnjo zdaj ^drtovali že za minulih pet let, najjf pa kaže, da bo treba čakati še lahkrf^ tohko časa, da bomo načrt uresničili.” Prav bo denaija za marsikaj ■ »TffltTm- Tirnr........ i.mi • zmanjkovalo, ga ne bo smelo zmanjkovati za naloge, ki so v temeljih novega petletnega plana napisane kot prednostne na kulturnem' področju, Prednostne.dejavno-sti so knjižničarstvo pa ljubiteljska kultura in seveda varstvo naravne in • kulturne dediščine. Stane Peček, podčrtuje: „V knjižničarstvu bomo morali še zlasti razviti izposojo, se pravi, približati knjige čim večjemu . številu bralcev. Poleg ureditve izposcjpvališča na Mirnfso v načrtu izposojevališča, ki naj bi jih odprli v Kulturna skupnost bo tudi v novem srednjeročnem obdobju zagotavljala sredstva za nemoteno delovanje tabora likovnih samorastnikov, galerijo v Trebnjem in salone, omogočila nadaljnji obstoj kmečkega muzeja na Veseli gori, poskrbela za kulturno zgodovinsko oživitev Lanšpreža in podobne reči, ki sodijo v širše področje varstva kulturne dediščine. S svojim planom pa jamči tudi nadaljnje izhajanje že uveljavljene ..Samorastniške besede” 1n. otroške revije ..Srečanja”. Marši- Clarici in Novo mesto Pred izidom spominov moža, ki se je v Kettejevih časih šolal v Novem mestu Slovenska matica je uvrstila v svoj knjižni program tudi preyod spominov Karla Claricija, ki ga je pripravil novomeški rojak akademik inž. arh. Maijan Mušič. De to je bogato ilustrirano, večidel so to izvirne fotografijeiz'zadfijih desetletij prejšnjega stoletja. Jedro knjige predstavlja opis Claricijevega šolanja v Ljubljani (1871/72) in Novem mestu (1872 do 1879). Spomini so zanimivi v dveh pogledih: v družinskem kažejo življenje družine, živeče med podeželjem in mestom, v opisu šolanja pa dajejo nazorno podobo študentovskega življenja, opis življenja na Jub-ijanski in še posebej na novomeški gimnaziji s podobo profesorjev. Knjiga ima posebno vrednost kot pričevanje o življenju v Novem mestu in njegovi okolici pred sto leti Žvahnost dela ■povečujejo fotografije. K spominom, opremljenim z opombami prof. Maijana Mušiča, je prof. Janko Jarc iz Novega mesta napisal 40 strani dolgo obravnavo^ Zgodovine Novega mesta. Kot najboljši še živeči poznavalec novomeške zgodovine je Janko Jarc prispeval pomemben delež k celoti Claricijeve knjige. Izid knjige, ki z marsičim dopolnjuje in iz posebnega zor« nega kota osvetljuje dosedanje upodobitve Novega mesta v Kettejevih časih, je podprla tudi" novomeška kulturna skupnost. kultura in izobra- ževanje prav Jeni popustiti in napovedujejo, da se bodo borili za svoj prav z vsemi samoupravnimi' sredstvi Ne zdi se jim sprejemljivo razmerje med vsoto, ki jo morajo združevat!, in tisto, ki ostane njim za financiranje občinskega kulturnega programa. Znesek, ki ostane Novemu mestu, se namreč iz leta v leto manjša, medtem ko morajo za skupni program na republiški ravni združevati čedalje več. Še posebej jih boli ker se tako malo združenega denaija vrača v Novo mesto. „Samo drobiž, mi pa združujemo debele milijone,” je komentiral eden od odgovornih Judi novomeške kulture. Očitno je, da se obeta zanimiv razplet zadeve, še zlasti ker bodo Novomeščani če bo treba, svoj prav podkrepili z neovrgljivim argumentom. Ta pa je, da stoji v celoti za njihovimi zahtevami, po katerih je nujno znesek za republiški skupni program zmanjšati, oziroma ga uskladiti z možnostmi Združeno delo, ki je samoupravni' sporazum sprejelo, najbrž ne bo dovolilo krčenja sredstev za kulturo v.novomeški občini J. Z. Jakopičevi nagrajenci Društvo slovenskih likovnih umetnikov dobilo svojo galerijo v Ljubljani Društvo slovenskih likovnikov je dobilo v Ljubljani svojo galerijo. Slovesno so jo odprli minuli ponedeljek, dan po slovenskem kulturnem prazniku. Galerija ne bo običajno razstavišče, marveč predvsem prostor za razgrnitev rezultatoy, dobljenih s. svobodno menjavo dela. Manifestirala pa bo tudi prizadevanja za uveljavljanje likovne kulture, oblikovanje enotnega nacionalnega programa in razumno vrednotenje likovne ustvarjalnosti V novi galeriji so hkrati odprli prvo likovno razstavo. Z izborom del so predstavljeni dosedanji Jakopičevi nagrajenci To so: Marij Pregelj, Gabrijel Stupica,’ Janez Bernik, Drago Tr&r, Slavko Tihec, Riko Debenjak, Andrej Jemec, Maijan Po-' gačnik, Adriana Maraž, France Mi-heljč, Zoran Mušič in Boris Jesjh. Dela teh umetnikov bodo na ogled do ?. marca, galerija pa bo odprta vsak dan (razen nedelje) od lO. do 18. ure. Prešernovi nagrajenci Jože Ciuha v slavnostnem govoru: ,,N egovati moramo tudi manj pomembno ustvarjalno dejavnost. Letošnje Prešernove nagrade so dobili: režiser Jože Babič, slikar Gabrijel Stupica in književnik Filip Rumba to vič — Kalan za življenjsko delo, kipar in grafik Janez Bernik, režiser Mfle Korun, igralka Majda Potokar in pesnik Dane Zajc pa za svoje vrhunske stvaritve. Poleg tega so podelili petnajst nagrad Prešernovega sklada za pomembne dosežke na raznih področjih kulturno-umetniške-ga snovanja. Te nagrade so prejeli: gledališki igralci Janez Albreht, Ljerka Belak in Janez Hočevar, slikarji Alenka Gerlovič, Herman Gvardjančič, Silvester Komel in Valentin Oman, kritik Andrej Inkret, pesnik Marko Kravos, Dirigent Uroš Lajovic, skladatelja Jazen Matičič in Jože Privšek, fotograf Milan Pajk, oblikovalka nakita Miša Jelnikar ter oblikovalca pohištva Biba Bertok in Maijan Gašperšič. Podelitev najvišjih slovenskih kulturnih priznanj so opravili minuli petek na slovesnosti v Cankaijevem domu v Ljubljani Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Bogdan Osolnik je poudarit da so bile Prešernove nagrade letos podeljene v skladu z novim načinom kandidiranje za to najvišje priznanje na področju kulturne ustvaijalnosti pri nas. Široka kulturna in družbena akcija je obrodila bogate sadove, tako da je prispelo na organe sklada kar 121 predlogov za nagrajence oziroma največ do zdaj. Slavnostni govornik Jože Ciuha, predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov, je med drugim izrekel miset da je čas umetnikov poligon in da so tako imenovane krize umetnosti boj ali manj izmišjene, plod natolcevanja tistih, ki ne razumejo jezika umetnosti „Toda za to, da nastanejo velika dela, so potrebna tudi manj velika, manj pomembna, kar hkrati pomeni, da inoramo negovati vse ravni ustvarjalne dejavnosti, zaradi umetnosti in zaradi nas samih,” je poudaril Jože Ciuha. GALLUSOVE ZNAČKE O b 10-letnici obstoja je priredilo kulturno društvo Planina v Cerkjah ob JCrk’i koncert svojega pevskega zbora. Na prireditvi, kjer je ob domačih pevcih nastopil tudi pevski zbor iz CerkeJ'na Gorenjskem, sq štirinajstim članom pevskega zbora Planine podelili Gallusove značke. Jože Falkner. šolah-oziroma podružničnih šolah. Na področju ljubiteljske dejavnosti naj bi predvsem poživili delovanje gledaliških skupin in razširili lutkarstvo, pri že razvitih zvrsteh pa izboljševali kakovost. Upoštevaje vse to, bo morala drugače, posebno pa bolj zagnano In resno delati Zveza kulturnih organizacij. Njen odnos do ljubiteljske dejavnosti se bo moral temeljito spremeniti, ne bo smela biti'več zgolj registrator tega, česa kdo ne dela, in distributor sredstev, ampak najpomembnejši spodbujevalec in povezovalec interesov občanov na kulturnem področju.” Stane Peček kaj načrtuje za AvedbJ skupaj z organizacijami združenega dela. „Imamo to srečo,” pripominja Jože Falkner, „da se delovne organizacje ne branijo, ko jim ponudimo pokroviteljstvo nad posameznimi prireditvami ali manifestacjami, pa tudi, ko gre za pokrovitejstvo nad posameznimi kulturnimi skupinami.. Pričakujemo, da bodo te mecenske . oblike ostale tudi potem, ko se bomo lotili uresničevanja zakona o svodobni menjavi dela na področju kulture. Za tako menjavo smo sodelovanje z.združenim delom šteli že do zdaj.” I. ZORAN Individualni poslovodni organ Nova izjava Jezikovnega razsodišča pri'republiški konferenci SZDL Slovenije Janko Liska je pisal o tem v Delu 5. decembra 1980, v pismu Jezikovnemu razsodišču pa je še posebej poudaril: „Moram reči, da se je ljudem ta učeni, birokratski, dolgovezni in zveriženi jezik priskutil. Tudi izobražencem; zato menim, da sodi .individualni poslovodni organ' in podobno, ves ta način izražanja, na zatožno klop ne le v jezikovnem pogledu, marveč tudi zato, ker delavcem zapira samoupravljanje, namesto da t5i ga odpiral in poglabljal." S tem je pravzaprav povedano že vse. Tudi Jezikovno razsodišče se pridružuje temu mnenju. Zavedamo se sicer, da družbeni razvoj narekuje tudi novo izrazje. Vemo, da besedila zveznih zakonov nastajajo v srbohrvaščini, in vemo, da se mora potem slovenski prevod ujemati z izvirnikom. Ker'pa je srbohrvaščina v marsičem drugačna od slovenščine, nekateri izrazi v dobesednem 'prevodu napravijo besedilo ohlapno In zapleteno. Prepričani smo, da ljudje tudi po drugih republikah in pokrajinah niso ravno veseli tako zapletenega izražanja, ki ni v prid stvari. Družbeni delavci in delegati naj si zato po svojih močeh prizadevajo, da bo jezik naših zakonov in samoupravnih aktov razumljiv in slovenski. Izraz individualni poslovodni organ je ob številnih drugih preveč zapletenih izrazih sicer uzakonjen z Zakonom o družbenem delu, vendar smo razumna družba: marsikatero okornost in togost smo že Odpravili ali popravili. Kadar se pokaže, da kateri od izrazov ne ustreza, ga bomo po preudarku in 'demokratično zamenjali, že zdaj pa je mogoče v praksi take nerodne posplošene zakonske izraze povedati bolj razumljivo. Če gre torej pri individualnem poslovodnem organu za direktorja, ravnatelja, upravitelja, poslovnega vodjo, poslovodjo in podobno, ga tako tudi imenujemo. S tem se ne bomo pregrešili ne proti zakonu ne proti ideji o samo-upravjanju, bomo pa v izražanju naravnejši in bližji življenju. .' ' j VL* Taf**: »Skrili” dve toni sladkorja Nove vrste špekulacij odkril pregled .Mercatorjeve trgovine v Metliki in samopostrežne KZ Trebnje v Starem trgu — Tožilec piše obtožnico Skoraj neverjetno je slišati, da lahko podražitev kakšnega artikla poleg koristi predlagatelju ukrepa prinese kaj dobrega še komu. Toda ,.recept”, ki so ga v trebanjski kmetijski zadrugi in metli&em Mercatorju odkrili nekateri trgovci, postavlja to ugotovite v na laž. Temeljnemu javnemu tožilcu sta te dni prispeli dve prgavi novomeških tržnih inšpektorjev, ki, na kratko povzeto, prinašata naslednje. ' - V septembru so tržni inšpektorji kontrolirali inventure ob podražitvah nekaterih artiklov, kot so sladkor, jedilno olje, margarina. To podražitev, je prinesel odlok Zveznega izvršnega sveta. In kaj so prinesli ogledi inšpektorjev? V Mercatorjevi trgovini, tozd Metlika, Sadje in zelenjava je (kot v vseh drugih Mercatorjevih prodajalnah) posebna komisija 11. septembra popisovala zaloge v prodajalni. Inšpektorji so ugotovili, da v omenjeni prodajalni kar 1.050 kilogramov skladkor-ja niso popisali,registrirali so jih le 820. Do podobnega primera je prišlo v samopostrežni trgovini KZ Trebnje v Starem trgu, kjer je ogled pokazal, da ni bilo NAŠLI MOŠKO TRUPLO Postaja milice v Brežicah je bila v nedeljo okoli 10. ure obveščena, da je bilo na območju Cerkelj v betonskem jašku 30 x 40 centimetrov in globine 4 metre najdeno moško truplo. Preiskava je nadalje ugotovila, da je šk> za Vinka Vinterja iz Češnjic pri Brežicah, ki so ga pogrešali vse od-5. januarja letos. Vinter je bil star 33 let. Vzrok nenadne smrti še ugotavljajo. • popisanih 1.500 kilogramov. Resda v primeru nepopisanega sladkorja v’ Starem trgu tožilstvo še nima vseh podatkov, zato pa bo v metliškem primeru vložena obtožnica zoper poslovodjo in tozd zaradi storjenih gospodarskih prestopkov. Sicer pa naj kazenski zakonik označuje.to dejanje s takšnim ali drugačnim imenom, očitno je, da gre za pojav špekulacg posebne vrste, ki jim bo potrebno temeljito stopiti na prste. Naj samo v ilustracijo navedemo, da je šlo i pri omenjenih podražitvah sladkorja za razliko v ceni preko treh starih dinarjev.' Vse ostalo pove že preprost račun. B.-fiUDJA VELIKI NIMA VEDN O PREDNOSTI - Odkar ve$a zaradi rekoB strakcije Ceste herojev v Novem mestu spremenjen prometni režinj' je precej zmešnjav,kijih povzročajo predvsem avtobusi. Ti si dcraj-šujejo vožnjo skozi mesto in nemalokrat povzročajo prave prometne zamaške, pa tudi nesreče niso izjema. Tako se je zgodilo tudi z avtobusom brez nalepke, (MA dovoljuje vožnjo skozi Glavni trg) 1° je bil prevozil znak nima prednosti, in trk s kombijem je bil n*’ izogiben. (Foto: J. Pavlin) Statut pod »drobnogledom" Ustavno sodišče SRS bo ocenilo, ali je statut KS Primož v skladu z določbami ustave SR Slovenije Te dni je ustavno sodišče SR Slovenije na svoji seji sprejelo sklep, s katerim so ugodili zahtevku Karla*Zorka iz Studenca, ki je dal pobudo za uvedbo postopka o oceni zakonitosti in ustavnosti določb 3. člena statuta krajevne skupnosti Primož. Omenjeni statut so na zborih sprejeli občapi KS Primož 22. februarja 1976. Zorko v svojem zahtevku navaja, da je bilo z določbo 3. člena statuta KS Primož določeno, da krajevna IZ J ARKA V PROMETNI ZNAK 32-letni Franc Starič se je v nedeljo zvečer peljal z osebnim avtom od Mirne proti Mokronogu. Na Bistrici je dohitel fička in ga pričel prehitevati, takrat pa je neznani voznik, ne da bi spremembo vožnje nakazal s smernim kazalcem, zavil v levo in vozili sta se. oplazili. Pri nesreči je Star ičev avtomobil odbilo v ja-' rek, potem pa je zadel še prometni znak in ga prelomil, medtem ko je voznik fička odpeljal naprej. Na Staričevem vozilu je škode za 30.000 din, neznanega voznika pa iščejo miličniki. skupnost obsega tudi vasi Osredek in Prevoje. Piše, da so bili od občanov Osredka in Prevolja zbrani podpisi za priključitev h KS Primož, nato pa je bilo na zboru delovnih ljudi in občanov omenjene KS sprejeto, da Osredek in Prevoje pripadata k tej krajevni skupnosti. Navidezno se zdi vse lepo in prav, vendar je sodišče pritegnilo Zorku in sklenilo naslednje: Vsekakor je potrebno oceniti skladnost navedene določbe statuta z določbo 139. člena ustave SR Slovenije, po kateri delovni judje in občani ustanovijo krajevno skupnost ali se združijo z drugo na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah SZDL. S statutom občine pa se določi le način in postoppek ustanavjanja kra-_ jevnih skupnosti ZBIL PEŠAKINJO - Prejšnji četrtek ziutraj je 18-letna Marjana Urbič iz Šentruperta pešačila'po le vem robu ceste od Slovenske vas proti Rakovniku. Tedaj je za njo z osebnim avtom pripeljal ,29-letni Andrej Vavtar iz Bistrice, in ker je že pred Urbičevo dohitel skupino pešcev, je zaviral Pri tem ga je zaneslo v Urbičevo.Na srečo pa je dobila le nekaj prask in odrgnin. Na vozilu je bik) za 5.000 din škode. PONOVNO ZATIŠJE - Po hudi prometni nesreči na magistralki, ki je teijala troje življenj, je minuli teden na tej cesti ponovim vladalo zatišje. Upajmo le, da mu ne bo sledila nova tragedija. ZANESLO GA JE V TOVORNJAK — 2. februarja popoldne se je 18-fetrii Slavko Pungerčič iz Dul pri ■Škocjanu peljal z osebnim avtom od Zbur proti Mokronogu. V ovinku v Spodnjih Lakencah mu je nasproti pripeljal s tovornjakom Anton Bobič iz Škocjana. Pungerčič je pred srečanjem zaviral na poledeneli cesti pa gaje zaneslo naravnost v tovornjak, ki ga je Bobič pred tem na srečo že ustavil Posledice bi bile sicer hujše, tako pa je bil Pungerčič laže poškodovan, na vozilih pa je br lo škode za nekaj tisočakov. Z NEZAPETIMI STRANICAMI NA CESTO - 23-letni Franc Grab nar iz Petrovč pri rilcu je 4. februarja zjutraj pe(jal tovornjak iz zagrebške smeri proti Ljubljani Pl1 Mačkovcu je vozilo zaradi ne zapeti! stranic pričelo zanašati, tovor se j< nagnil in se tudi usul iz tovornjaka) vozilo pa se je prevrnilo na bok Voznik je bil pri nezgodi laže ra njen, pločevina pa je utrpela ti 50.000 din škode. Vsak stoti je bil prestopnik Nekaj podatkov in številk iz analize o stanju kriminalitete v zadnjih predvojnih letih in ooaobju sedemdesetih let - Kriminala v povojnem obdobju bistveno manj V kraljevini Jugoslaviji je bilo leta 1932 na 100 tisoč prebivalcev kar 695 obsojenoev, najvišjo številko pa beleži leto 1934, ko so sodišča obsodila že 916 prestopnikov. V primerjavo nekaj številk iz povojnih let« Med leti 1968 in 1975 je največ obsojencev najti prav v zadnjem letu - 575 na 100 tisoč prebivalcev, kar je seveda še zmeraj bistveno manj kot v kateremkoli predvojnem letu v obdobju 1932-1939. Poprečje povojnih tet kaže, da je bilo v SFRJ obsojenih 526 oseb na 100 tisoč prebivalcev, medtem ko je v zadnjih predvojnih letih bilo to poprečje 796. Iz teh nekaj podatkov je videti, daje bilo kriminala v kraljevini Ju-go slavij e za natanko 50,76 odstotka več kot v povojnih letih. Tako je bil v poprečju pred vojno obsojen vsak 126. prebivalec, v SFRJ pa po podatkih omenjene analize le vsak 189. državljan. Zanimivo bo verjetno tudi videti nekaj podatkov o ustavljenih sodnih postopkih in zavrženih obtožnicah. V letih od 1937 do 1939 je sodišče ustavilo 402.094 postopkov, za nedolžne je bilo proglašenih 608.731 oseb, številke za leta od 1973 do 1975 pa dajejo povsem nasprotno podobo: ustavjjenih je bilo vsega 86.850 sodnih postopkov, o nedlož-nosti oseb pa izrečenih 260.895 sodb. Vse to kaže na dokaj visoko stopnjo razvitosti kriminala v takratni Jugoslaviji Vedeti je namreč potrebno, da je bilo v tistem času najti kaj malo kriminogenih družbenoekonomskih faktorjev, saj je šlo večidel za kmečko prebivalstvo z vsemi svojimi značilno stmi.Poleg tega je bila družba ekonom sko dokaj zaostala, industrijsko nerazvita, skorajda brez turizma, kar vse naj bi po prvih ocenah pogojevalo nizko stopnjo kriminala. Prav nasprotno pa bi veljalo za našo povojno ureditev, V njej je najti veliko kriminogenih faktorjev, ki izvirajo predvsem iz ostanka razrednih odnosov, podružbljanja sredstev za proizvodnjo in promet,- kar daje možnosti za izkoriščanje in okoriščanje; k temu je potrebno do dati še h iter ekonomski razvoj, velik priliv kmečkega dela prebivalstva v mesta, bujen razcvet turizma in še kaj. Pa vendar vidimo, da je stopnja kriminala v SFRJ neprimerno nižja. Mnoge takšni podatki presenečajo, njihova razlaga pa bi nedvomno zahtevala podrobnejšo in tehtnejšo analizo. Vsekakor imajo prav tudi tisti ki sc zadovoljijo že z razlago, da kriminal izhaja iz same strukture neke družbe. Najpomembnejše pri vsem tem je razmerje.med ekonomskimi in drugimi potrebam i neke družbe in možnostjo njihovega zadovoljevanja. In podatki o stopnji kriminalitete v povojnih letih kažejo, da je nova ureditev to razmerje postavila v prave okvire. Za konec bo zanimivo videti tudi kakšnih kazni .so se v posameznih primerih posluževali v letih 1932 -1939 za storjena kazniva dejanja in k akšnihv letih '968—1975. V omenjenih predvojnih letih je bilo 2.634 oseb obsojenih n a smrtno kazen ali zapor preko desetih let, na 5 do 10 tet zapora je bilo obsojenih 3.109 oseb, kar 16.691 jih je moralo v zaporu preživeti od enega do 5 tet; 560,830 obsojencev je bilo v zaporu do enega teta, medtem ko je bilo denarno kaznovanih 385.989 prestopnikov, kakšne druge kazni pa je občutilo’ 31.924 državljanov. In kakšna je podoba v letih 1968-1975? Z več kot desetletno zaporno kaznijo ali smrtno kaznijo je bilo obsojenih 1.786 oseb, 3.718 jih je bilo v zaporu od 5 do 10 let, na zaporno kazen od enega do 5 tet je bilo obsojenih 45.983 prestopnikov, do enega teta pa kar 441.993 oseb. Denarnih kazni je bilo 294.428, drugih oblik kazni pa 86.152. Seveda dobe ti podatki povsem drugačno podobo, če izračunamo število posameznih kazni na 100 ti- soč prebivalcev. Tako zaporni1 smrtnih in denarnih kazni je v tel primeru v predvojnih letih neprime1 no več, čeprav je po drugi strani st veda res, da to v veliki meri ni odvit no te od teže posameznega kaznih ga dejanja, pač pa predvsem od * stema kaznovalne politike v post meznem obdobju. Kot pribito pa ostaja, da so imel1 sodniki in sodišča v predvojnih leti!1 veliko več dela, kot ga imajo dane* Prirodi!- B. I VSELEJ SPREMLJEVALEC - Čeprav se vzroki za razvoj krimjj la z desetletji spreminjajmo, pa je med tistimi, kijih vselej n^dev1 med povzročitelji kaznivih dejanj, gotovo tudi alt ohol. S SEKIRO PREGNAL ŽENO IZ HIŠE - Črnomaljski miličniki so v nedeljo popoldne pridržali do iztrez-nitve 43-tetnega Antona Šerclja s Sela pri Otoč cu. Šercelj je vinjen razgrajal v domačem stanovanju in s sekiro v roki pregnal ženo iz hiše. fežuni poročajo Poostriti hišno stražo Pozor pred v lomilci, ki najraje obiskujejo stanovanja v dopoldanskem času — Nekaj ugotovitev Naj ne bo nikom ur odveč prebrati nekaj naslednjih vrstic! Gre namreč za opozorilo pred vse pogostejšimi vlomi v stanovanja jn hiše širom po Sloveniji Kot pa kaže prim« vloma v Jakšeto-vo go stiki o na Drskl so storilci verjetno že tudi na Dolenjskem. Tokrat ne bomo govorili o vseh mogočih lahkomiselnostih nekaterih stanovalcev, ki siv družinskem krogu ključ podajajo kar s pomočjo predpražnika ali okenske police, pač pa o dosedanjih odkritih značilnostih nekaterih vlomov, ki so si zelo podobni in kažejo hkrati tudi na dobro izurjenost storilcev. Za razliko od nekaterih podobnih vlomov gre to krat za dejanja, storjena podnevi največkrat med 7. in 13. uro, torej med dopoldanskim delovnim časom. Storilci so izvelbani za vse vrste ključavnic, najpogosteje pa v stanovanje pridejo tako, da vlomijo cilindrično ključavnico na vratih in vhod jim je potem prost. Po prostorih brskajo za-denaijem, tujo valuto in še posebej za zlatnino. Dosedanje ugotovitve kažejo, da sta na delu najmanj dva moška mlajših tet, ni pa izključena tudi možnost, da gre za številnejšo posadko. Storilci namreč najveijetneje nekaj čas* opazujejo stanovanja ali hiše, ugotavljajo, kdaj so prostori prazni in se potem brezskrbno podajo na delo. Ob tem naj ne bo odveč poziv stanovalcem obrobnih ulic pa tudi naselij in mest, naj bodo pozorni do slehernega neznanega mlajšega moškega sumljivega vedenja. Se posebej, če bo zastavljal vprašanja o prostih stanovanjih, neznanih osebah, ulicah ipd. Pri tem gotovo lahko največ store osebe, ki so v dopoldanskem času doma (upokojenci, gospodinje), vsakršno sled ali ugotovitev pa naj nemudoma sporoče najbližji postni milice. B. B. Prebil zid in zlezel v zlatarno Predrzen vlom v zlatarno Luke Semeta v Novem ________mestu_________ Vlom, ki. si ga je zaenkrat še neznani storilec privoščil prejšnji teden v Novem mestu, meji že na dobro zrežirane filmske kriminalke. V petek zvečer je namreč novomeško postajo milice obvestil Ludvik Pevec iz Partizanske 1, da je med njegovo odsotnostjo nekdo vlomil v njegovo sobo. To pa še ni vse. Storilec je moral natančno poznati, da ta soba • Novomeška UNZ naproša vse občane, ki so v omenjeno zlatarno dali v popravilo ali izdelavo razne zlate predmete, da to čim prej javijo na UNZ ali najbližjo postajo ali oddelek milice. meji na zlatarsko delavnico Luke Šemeta, saj je prebil zid v Pevčevi sobi in zlezel v zlatarno. Odnesel je zlatega nakita za najmanj 150.000 din, večidel pa gre za predmete, ki sojih Šeme tu stranke prinesle v popravilo: verižice, prstane, zapestnice, uhane, obeske. Lov za storilcem se je pričel takoj, vendar do zaključka redakcije nismo zvedeli ničesar novega._______ PO DOLENJSKI DEŽELI • Če se srečata stara znanca in če tak obisk napovedo miličniki, potem očitno ne gre za najbolj prijetno zadevo. Kakšne vsebine bo razgovor med 45-tetniffl Jankom Mužetom iz Kanižarice in sodnikom za prekrške, pa lahko sklepamo že po teh nekaj vrsticah. Muže je namreč prejšnji teden hudo pod paro štorkljal po črnomaljskem Trgu svobode. Potem se je iznenada domislil da je avtomobil in se pod tem vtisom tudi „vključil” v promet. Ali bo kaznovan zaradi kršitve javnega reda in miru ah pa morda zaradi nepravilne vključitve v promet, bo odločil sodnik za prekrške. • Bencinska draginja ima lahko -tudi takšne posledice. Prejšnji teden je nekdo pustil pri Beli cerkvi fiat 125 z italijansko registracijo. Zanj so poskrbeli ga-sild, miličniki pa iščejo lastnika. Ne bodo ga našli med berači • Z energetsko krizo in draginjo je povezana tudi nastednja notica. V nedeljo so namreč enem izmed blokov na Ragovski ulici ugotovili daje bilo vlomljeno v tri drvarnice, več pa jih je bilo „načetih”. Človek bi pričakoval, da se bo storilec polastil kakšnih dragocenejših reči ne pa te dveh izrabljenih avtomobilskih gum. PADEL NA LIST MOTORNE ŽAGE V četrtek okoli 13. ure sta šla v gozd Rožno pri Senovem podi--rat smreke lastnik Vlado Gro-boljšek iz Planinske oeste v Sevnici in Franc Glas iz Presladola 65. Ko sta delo opravila, je okoli 15. ure Glas prosil, če lahko zase podre bukev za drva. Grobo Ij še k mu je to dovolil med delom pa je prišlo do hude nesreče. Glas j e drevo prežagal vendar se je to naslonilo na smreko, zato ga je Glas hotel še enkrat prežagati Ko pa j e motorko pognal, je drevo pričelo padati. Glas se je hotel umakniti vendar mu je spodrsnilo in je padel na list motorne žage tako nesrečno, da mu je prerezalo lobanjo in je bil na mestu mrtev. r-------------------------------------------; " Hudo se motijo tisti, ki še danes vztrajno povezujejo pojav najrazličnejših vrst kriminala le z razvojem sodobne družbe. Prestopništvo z vsemi svojimi značilnostmi je spremljevalec človeka že skozi stoletja, pred časom narejena zanimiva primerjava pa kaže na to, da je bilo, denimo, pred vojno število kaznivih dejanj in storilcev v Jug oslaviji neprimerno večje kot v zadnjih nekaj letih. Pogled v nekaj podatkov te analize je prav zanimiv. Bloudkova »dediščina” | »numem poslej v mirnih vodah? Nagel razvoj smučarskega skakalnega športa v kočevsko—ribniški dolini — Navdušeni gledalci Mnogi so ob naših nedavnih poročilih o rekordnih obiskih gledalcev in tudi tekmovalcev na tekmah smučarskih skakalcev v ribniško-—kočevski dolini nejeverno zmajevali z glavo. N i namreč običaj, da se na kakšni meddruštveni tekmi zbere tudi po več tisoč gledalcev, kot ]e bil nedavni primer ob vznožju skakalnice pod Peskom pri Sodražici Danes lahko zapišemo, da je skakalni šport zagotovo vodilna zimska športna panoga v tem delu Dolenjske. Nekateri poznavalci razmer Me, daje temu „kriv“ Stanko Bloudek, ki ob nekem obisku teh krajev kar ni mo-Sel prehvaliti izrednih terenov. Takrat pa so bili časi, ko je od besed do dela preteklo malo časa. Tako so zrasle skakalnice, Sodražica pa je po letu 1976 postala središče skakalnega špor ta. Nič čudnega, saj ima 20- in 40-me trsko skakalni-c°’ v načrtu pa imajo gradnjo tudi 60-metrske po pra- vilih FIS. In po zagotovilih nekaterih vodilnih mož Smučarske zveze Slovenije ima Sodražica vse možnosti, da preraste v pravi skakalni center z mnogimi prireditvami Da pa ne bo hude krvi, je potrebno omeniti še Loški potok, kraj, čigar ime je prav tako tesno povezano s skakalnim športom. Krajani so sami zgradili 50-me trsko skakalnico, kjer je bilo že prenekatero uspešno tekmovanje, Potočani pa že v marcu pripravljajo novo veliko tekmo. Sodražici in Loškemu potoku ob bok moramo omeniti še skakalnice pri Svetem Frančišku, v Dolgi vasi, D vorski vasi, objekte, ki jih je letos obiskovalo že preko 7.000 gledalcev. To je številka, s katero se lahko pohvalijo le redke skakalnice v Sloveniji, zato imajo morda prav tisti, ki trde, da časi skakalnega športa v ribniško -kočevski dolini šele pri-haiaio. M. GLAVONJIC Nadvse pomembna zmaga Novomeščanov v sobotnem srečanju s Puljanko kolih na petem mestu — V soboto v goste TIMI Maribor Ali lahko govorimo, da sta sobotni točki v borbi z močno ekipo Puljanke že zagotovila novomeški vrsti mimo nadaljevanje prvenstva v II. zvezni košarkarici ligi? Prednost šestih točk pred zadnjeuvrščenima Brankom in Fructalom je temu sicer dovolj veliko zagotovilo, toda nenehna presenečenja včasih še tako trdne napovedi postavljajo povsem na glavo. Kaj lahko se tudi zgodi, da bodo Novomeščani končali prvenstvo celo pod vrhom. NOVO MESTO - PULJANKA 82:78 (45:41) — Sobotno srečanje je bito kot že toliko let nazaj v novomeški športni dvorani zanimivo in negotovo vse do konca. Resda je zategadelj nekoliko trpela kvaliteta, vendar sta konec koncev najpomembnejši točki, ki sta novomeško vrsto popeljali na 5. mesto. Že med ogrevanjem obeh vrst seje pokazalo, da bodo imeli domačini največ te-žavz visokimi centri gostov. To seje kasneje tudi potrdilo, vendar je novomeška vrsta zaigrala borbeno, kot že dolgo ne, in vseskozi držala korak z na papirju močnejšimi gosti. Sicer pa je bil rezultat izenačen, kar kaže tudi rezultat prvega polčasa. Tudi v nadaljevanju je bila podoba na parketu enaka kot v prvem delu. Domačini so gostom ušli največ za točko, dve, vendar so jih ti pred koncem cgeli. Ko je že vse kazalo, da bo trud domačinov padel v vodo, je Plantan z nekaj izrednimi potezami in natančnimi meti premaknil tehtnico na stran domačinov in tako Novomeščanom zagotovil dve izredno dragoceni točki, ki zagotavljata mirnejše nadaljevanje. Gostje so tokrat poleg velike nervoze pokazali tudi nekaj nešportnega vedenja, saj se nikakor niso mogli sprijazniti s porazom, ki jih je dokončno oddal- vrsto Novomeščanov ne bi smelo privoščiti. Prav ta psihična obremenitev Mariborčanov pa lahko gre na roko Novomeščanom, ki imajo v Mariborčani neporavnane račune še s pokalnega srečanja. B. B. S tretjim mestom potrdili moč Uspeh novomeških odbojkarjev na zimskem republiškem prvenstvu v soboto in nedeljo — Prepričljiva zmaga Fužinarja pred Bledom 19 moških odbojkarskih ekip se je v soboto in nedeljo udeležilo republi&ega zimskega prvenstva v novomeški športni dvorani. £kipe s o pokazale dobro odbojko, še največ pa je bilo videti v hnalnem delu tekmovanja, v katerem so nastopile vrste Fužinaija, Bleda, Pionirja in Kamnika. vr i7 r n« ei?J besed o igri Novomešča-ov. Prizakali so zrelo in kvalitetno "ro> njihovo tretje mesto pa je Povsem realen odraz tistega, kar so v dveh dneh pokazali. Resda so “Ui v srečanju z vrsto Bleda v hnalnem delu tekmovanja na pragu uspeha, vendar jim je za podvjg sti&njkalo moči Zato pa so popol noma ugnali vrsto Kamnika,kije nudila nepričakovano močan odpor kasnejšim zmagovalcem, ekipi ravenskega Fužinarja. Poglejmo rezultate predtekmovalne skupine, v kateri so Novomeščani prepričljivo osvojili prvo mesto: Pionir — Bor (Trst) 2:0, Bor — Bled (ml) 2:0, Pionir - Bled 2:0, Bled — Triglav 2:0, Pionir — Narodni dom 2:0, Pionir - Narodni dom 2:1, Bor - Triglav 2:1, Bled -Narodni dom 2:0, Pionir - Triglav 2:0, Narodni dom - Bor 2:0. Lestvica: Pionir, Bor, Bled, Triglav, Narodni dom. VEDNO VEČ NAVDUŠENJA ZA SKOKE - Resda posnetek ni iz Uršnih sel, kjer so v nedeljo pripravili tekmovanje v smučarskih skokih, zato pa lahko zapišemo, da ta šport postaja vodilna zimska športna zvrst na Dolenjskem. »Krst” na Uršnih selih Rekord prenovljene skakalnice postavila Krčan Pompe in Pavlin iz Straže s 36 metri — 300 obiskovalcev Vesejje do smučanja, predam pa do smučarskih skokov, nek^ časa doma med bfiadimj na Uršnih selih. Prav to ’J'?Se|je in zagnanost je tudi zgra- |1° pn-0 skakalnico v Mrhovki, Ner so najboljši dosegali dcoke ^.°** 16 metrov, vendar je nav-^terouvseskozi tlela želja po ?e|^stniki zemljišč so odstopili in $i°’ ntladi pa poprijeli za lopate nico *St0 leto 50 P°stavih skakal-sknv’ na kateri so nekateri dosegali sq b,® tudi d° 25 metrov. Vsa dela V nedeljo je bilo na tej skakalnici (nekateri sojo poimenovali kar velikanko) prvo večje tekmovanje, kate-J je bil OK ZSMS rega pokrovitel Novo mesto. OS vznožju skakalnice je bilo zbranih 300 gledalcev, ki so se navduševali nad skoki 19 skakalcev iz Krškega, Šentjerneja, Regerče vasi, Straže, Mirne peči, Uršnih sel Slednji so bili tudi ekipni zmagovalci pred Krčani in Šentjernejčanl Rekord skakalnice je po tekmovanju dosegel Pompe (Krško) s 36 metri, izenačil pa gaje tudiStražan Pavlin. Zahvala vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji! N. KULOVEC fefsrrs’o?»‘ feta v i 1r*na Skakalnica je iz in u, tet? dobivala večje razsežnosti stv0m°M e bi*a skakalnica pod vodna ti,j. OVomeščana Pavca sposob-a* za skoke okoli 35 metrov. Berite »Dolenjski list« In še pogled v nedeljski finalni del prvenstva: Bled (člani) - Pionir 2:1 (10, -12, 10), Fužinar - Pionir 2:0 (10, 12), Bled — Kamnik 2:0, Fužinar - Kamnik 2:1, Pionir — Kamnik 2:0 (1, 8), Fužinar - Bled 2:1. Končni vrstni red: 1. Fužinar, 2. Bled, 3. Pionir, 4. Kamnik. Novomeščani so nastopili oslabljeni saj jih tokrat ni vodil Jankovič, kiga je zaradi smrti v družini zamenjal prejšnji trener novomeške vrste Peter Štor. PICEK ,,HITROPO TEZNI“ PRVAK Prvak hitropoteznega šahovskega prvenstva Novega mesta za mesec februarje Marko Pioek, medtem ko je končni vrstni red 24 udeležencev naslednji: M. Picek 17, Luzar 16, Stokanovič 15,5, Jerančič 15, Božo-vič 15, Savarin 14,5, Mateornl Pucelj, Poredoš 13,5, Škerlj T. 13, Šporar 13, Golobič 12, Lubej 12 itd. PRED ZADNJIM KOLOM ŠKERLJ Pred zadnjim kolom šahovskega prvenstva Novega mesta je razpored na lestvici naslednji : Tone Škerlj 7,5, Savarin 7, Milič 6 (1), Luzar in Pucelj 6, Šušnjar, Golobič, B. Škerlj, Kastelic in Sitar 5,5, Vene, Istenič 5 (1), Avsec 5, Lončarevič 4,5, (1), Plut 4,5, dr. Lapajne, Stokanovič 4, Grabič 3,5, Žvagen 2,5, M. Škerlj O. - Zadnje koto bo odigrano jutri Najboljši smučarji doma v Beltu Črnomaljsko sindikalno prvenstvo v smučanju Da smučarski šport vse boj prodira na drugo stran Gorjancev, zgovorno priča tudi množična udeležba na črnomaljskem občinskem prvenstvu na Brezju v začetku tega meseca. V vseh kategorijah je nastopilo kar 18 ekip in blizu 70 posameznikov. V skupni uvrstitvi so naj bo j ši smučarji iz Belta, sledi semiška Iskra, na tretje mesto pa so se uvrstili smučarji Združenja samostojnih obrtnikov. V kategoriji smučarjev do 25 let je prvo mesto zasedel Aljoša Sato-šek, drugi je bil Alojz Rogelj, tretji pa Viktor Turk; med ekipami v tej kategoriji je zmagala GG Črmoš-njice, drugo je bito Združenje samostojnih obrtnikov, tretji BelL V kategoriji do 35 let je bil najhitrejši Franc Kemperle, (pred Alojzom in Milanom Fabjanom), med ekipami p Belt, pred Iskro I in Kovinarjem. V kategoriji do 40 let je zmagal Janko Gladek, drugo mesto je zasedel Edi Malnarič, tretje pa Rudi Jud; ekipno je v tej kategorji zmagala skupščina občine (pred Beltom in Iskro). V najstarejši skupini (nad 40 let) pa je zmagal Jože Rade (pred Florjanom Satoškom in Bogdanom Pavlinom), ekipno pa Združenje samostojnih obrtnikov (pred Beltom). jil od morebitne borbe za vrh lestvice. Novo mesto: P. Seničar 16, Mu-. nih 27, Ivančič 2, S. Seničar 13, Župevec 2, Plantan 22. V soboto gostujejo Novomeščani v Mariboru. Moštvo Time, ki je v prvem delu v Novem mestu sicer ugnalo domačine, seje tokrat znašlo v dokaj nezavidnem položaju na lestvici in si morebitnega neuspeha z USPEŠNE PRIPRAVE KR ŠKIH ROKOMETAŠEV Na nekajdnevnih pripravah rokometašev Krškega — sodelovalo je 14 igralcev — se je ekipa po mnenju strokovnega vodstva dobro pripravila na novo sezono. Zato niso pre-uranjene izjave rokometašev, da bodo obdržali I. mesto v II. slovenski ljgi in se uvrstili v višji tekmovalni razred. J. ARH 100 NASTOPAJOČIH V BUTORAJU Minulo soboto in nedeljo je športno društvo Butoraj pripravilo v počastitev črno maj dcega občinskega praznika tekmovanje v namiznem tenisu in šahu. V sobotnih bojih za ' zeleno mizo so najbo je vihteli lopar Črnomajčanl drugi je bil Butoraj, :tji pa predstavniki ič. Med domačin Gajič. Za šahovnicami so največ znanja pokazali šahisti Belta, drugo je bito SD iz Gribelj, tretji pa domačini Najbojši posameznik je bil Dragoš iz Šob Cmome j. Sodelovalo je preko 100 nastopajočih, ki si takih srečanj še žele. > PRIČELO SE JE II. KOLO - V nadaljevanju prvenstva v malem nogometu so bili v novomeški Športni dvorani doseženi naslednji rezultati: I. kolo — Bršljin - Šentjernej 12:2, Žtbja vas - Mladost 4:0, Kandija - Elan II 2:7, Butoraj I — Črnomelj 0:3 (bb); II. kolo - Elan I - Šankrokeiji 2:1, Stari grad - Mokrice 2:5. Na lestvici strelcev še naprej vodi državni reprezentant Simonovič s 6 zadetki. tretji pa predstavniki DO Iskra Se mic. Med posamezniki je zmagal VODI MOKERC PRED PONIKVAMI Te dni je bilo v ribniSci športni dvorani zimsko rokometno prvenstvo, ki ga je pripravila območna rokometna skupnost v sodelovanju z RK Inles. Nastopilo je 9 ekip, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Selekcija — Mokerc 10:16 (7:7), Sodražica - Ponikve 17:24 (11:11),-Črnomelj — črosuplje 17:10 (8:8) Slovan (ml) - Itas 15:16 (9:10), Mokerc — Črnomelj 20:13 (9:6), Grosuplje — Sodražica 17:14 (11:11), Ponikve - Slovan 22:22 (11:12). Vodi Mokerc, pred Ponik-vaml M. G LAVONJIČ 450 belih navdušencev Uspele sindikalne smučarske tekme novomeške občine — Najbolje smučajo pri Pionirju Zadnje sindikalno prvenstvo smučaijev-delavcev novomeške občine, ki je bilo pred dnevi v Črmošnjicah, je pokazalo, da belo navdušenje ni obšlo tudi Dolenjdce. V veleslalomu in tekih seje pomerilo namreč kar nad 450 smučarjev, med katerimi se je bil ogorčen boj za mesta najbopih. V ekipni uvrstitvi je po negotovem in razburljivem boju zmagala ekipa Pionirja; sledijo: Krka,Novoles, IMV, Iskra itd. Poglejmo razultate: teki-žendce-nad 30 let: Aušperger (Sob), Uhan (Krka), Gošnik (sodišče), do 30 let: Grivec (banka), Ravbar (Krka), Saje (Pionir); moški — nad 45 let: Zafred (pro-Cibej sveta), Novak (KS Drska), let: Ose :tina (Sob), Lukšič (IMV); (GG); od 36 do 45 let: Osolnikar :a), Set OBČICE: V SOBOTO NA SMUČARSKI TEK Smučarsko društvo ROG Novo mesto organizira v soboto, 14. februarja, množični smučarski tek na Občicah. T ek bo na 4 kilometre dolgi progi, udeleže pa se ga lahko vse starostne kategorije. Pričetek prireditve bo ob 15. uri, uro pred štartom pa bodo organizatorji zbirali priprave. Za najboljše so pripravljene medalje. (Krka), : od 26 do 35 let: Strniša (Pionir), Bučar (Iskra Šentjernej), Ravbar (Krka); do 25 let: Novak (Pionir), Ilar (Pionir), Fajs (Iskra Šentjernej. Veleslalom - ženske - nad 30 ^‘iTalan’ Globokar, Golob (vse Krka) do 30 let: Saje (Krka), Gačnik (VVZ), Turk (Iskra Novo mesto); ženske ekipno: Krka, Zdravstveni center, Npvoteks. Moški - do 25 let: Sonc (Pionir), Rogelj, Turk (ob? GG),od 26 do 35 let: Spilar (Dolenjski projektivni bi ro), Novinc (Novoles), Turk (Krka); od 36 do 45 let; Vesel (Pionir), Las (Krka), Klemenčič (Krka); nad 45 let: Vidmar (ŽTO) in Košir (Iskra Novo mesto), Serini(GG). Papež državni prvak v ciklokrosu Lep uspeh novomeških kolesarjev na DP v Poreču Pod pokroviteljstvom po-reške „Riviere“ je bilo v soboto v tem obmorskem mestu državno prvenstvo v ciklokrosu za člane, starejše in mlajše mladince. Udeležila se ga je tudi peterica Novomeščanov, ki so bili tačas na pripravah v Poreču. Čeprav treningu cklokrosa Novomeščani niso posvečali večje pozornosti so vendarle dosegli izredne uspehe. Najbolj velja to seveda za Sandija Papeža, ki je v kategoriji mlajših mladincev zasedel prvo mesto in tako osvojil naslov državneea orvaka v tej najtežji kolesarski preizkušnji Poglejmo * uvrstitve ostalih: pri starejših mladincih je bil Zagorc 13., Ilar pa 22. tudi pri članib so Novomeščani dosegu vidne uvrstitve, saj seje Zrimšek uvrstil na 11. mesto, Novak pa je bil 17. F. BERGER ZMAGA LESKOVCA Na srečanjih v soboto je Usnjar premagal Krško z 18:16, Šoštanj Usnjarja s 24:22 in Krčani Šoštanj z 32:30. V četrtek pa so bili doseženi naslendji rezultati: Leskovec — Zaprešič 9:12, Brežice - Leskovec 15:20, Zaprešič - Brežice 23:28. Zmagovalci turnirja so bili Leskovčanl Kočevje: spet šah Okoli 20 ljubiteljev šaha in igralcev iz Kočevja se je sestalo 28. januarja in sklenilo, da bodo ponovno oživili delo domačega Šahovskega kluba, katerega delo je pred petimi leti popolnoma zamrlo. Pred tem so mladi šahisti tega kluba dosegali odlične rezultate v republiki in državi udeleževali so se mednarodnih tekmovanj, mednarodna tekmovanja pa so bila tudi v Kočevju. Dogovorili so se, da bo občni zbor že do 15. februarja, da bodo posvetili posebno pozornost učenju šaha v osnovni šoli in sploh ■ množičnosti, saj so v klubu zaželeni vsi, od pionirjev do upokojencev. Množičnost pa naj bi morda že v prihodnjem letu dala tudi dobro šahovsko ekipo, ki bi tekmovala v eni izmed lig. Pred leti je bila kočevska ekipa namreč zelo dobra in je tekmovala celo v prvi republiški ligi. Seveda bo pred začetkom dela treba ugotoviti, kaj jc z nekdanjim inventarjem društva, dobiti bo treba prostore za igranje šaha (nekateri predlagajo, naj bi bilo to v klubu Društva upokojencev), in prilagoditi pravila. Seveda bo treba izbrati tudi dobro vodstvo kluba. Boksu na Dolenjskem je utrta pot Pismo dolenjskih boksarjev tudi v izziv nergačem Pred nekaj dnevi je na naslov našega lista prispelo pismo,kiga objavljamo v celoti Gre namreč za prikaz dosedanjega dela in uspehov dolenjskih boksarjev, ki so v kratkem času posegli v sam vrh slovenskega boksa. „Pišem vam prvič, in sicer v imenu dolenjskih boksarskih klubov in z željo, da bi pismo našlo prostor na športni strani vašega lista. N a nedavnem sestanku združenja osnovnih boksarskih organizacij Slovenije smo sodelovali tudi trije dolenjski klubi: Dušan Kveder-Tomaž iz Dolenjskih Toplic, Pionir iz Novega mesta in boksarski klub iz Metlike. Takšen zbor je delo v preteklem letu ocenil kot uspešno, zato smo si zsatavili cilj, da za šport navdušimo še več ljudi Inv tej želji smo se člani treh klubov z območja Dolenjske odločili za to pismo, v katerem nameravamo povedati nekaj o našem delu, uspehih in težavah. Zanimanje za boks je namreč na našem območju veliko. To so pokazale tudi dosedanje revije iz tekmovanja, ki smo jih pripravili Danes delujejo na našem območju \trije klubi, že v bližnji prihod- nosti pa je predviden pričetek dela boksarske sekcije v okviru SD Partizan Straža. V nameri, da privabimo čim-več za ta šport navdušenih občanov, pripravljamo sredi leta veliko boksarsko revijo, na kateri naj bi nastopili najboljši boksarji iz vse Slovenije in mest, pobratenih z Novim mestom. Prav tako so predvidena tekmovanja v Metliki Črnomlju, Straži Dolenjskih Toplicah in še leje. Prav v Dolenjskih Toplicah imamo tudi velik up dolenjskega boksa, republiškega prvaka Mira Rajliča, ki bo po vsej verjetnosti postal č lan Združenja profesionalnih boksarjev Jugoslavije, edinega legitimnega predstavnika EBU, evropske organizacije za profesionalni boks. Sicer pa po klubih dela in trenira danes okoli 40 članov in mladincev, za katere skrbijo Franci Struna v Dolenjskih Toplicah, Gorazd Canič v Novetp mestu in Janko Guštin v Metliki In da lahko od njihovega dela pričakujemo še boljših rezultatov, je porok geslo, kijih sprem-fa pri delu: „Samo dober in vzoren mladinec je lahko tudi dober boksar.” Pismo je podpisal Milan De-bljak, predsednik BK „Dušan Kveder-Tomaž" iz Dolenjskih Toplic. Za konec mogoče le še tole: pismo je objavljeno tudi v izziv tistim športnim društvom in klubom ali posameznikom, ki zelo radi govore o zapostavljenosti kakšne športne zvrsti na časopisnih straneh, sami pa za preprečevanje tega ne store prav ničesar. __________________ J S Kompasom na smučanje AVORIAZ -MORZINE: odhodi 7. in 14. 3. LA TOUSSUIRE: odhodi 7., 14. in 21.3. CHAMONIX: odhodi 14. 3. in 25. 4. COURCHEVEL: odhod 14. 3. VAL SENALES: odhod 26. 4. PAMPEAGO — Val di Fieme: odhodi 14., 21. in 28. 3. MARMOLADA: odhod 25. 4. INFORMACIJE IN PRIJAVE: VSE POSLOVALNICE KOMPASA m KOMPAS JUGOSLAVIJA Rekreacijski oddih v Banjolah OBČINSKI ODBOR ZV£ZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV NOVO MESTO 1 OBVESTILO Člane obveščamo, da lahko v letu 1981 koristijo 10-dnevni rekreacijski oddih v POČITNIŠKEM DOMU BANJOLE PRI PULI. Dom bo obratoval od 15. marca 1981 do 5. januarja 1982. CENIK PENZIONSKIH USLUG: Kategorija bivalnih prostorov: Lesene vikend hišice Objekt A, B, NR in podpritličje Dl Depandansa I, III in podpritličje D II Depandansa II PREDSEZONA: od 15. 3. do 25. 6.1981 SEZONA: od 25. 6. do 5. 9.1981 POSEZONA: od 5. 9.1981 do 5. 1. 1982 PRIJAVE: do 31. marca 1981 na 00 ZZB NOV Novo mesto. Novi trg 6, soba št. 16 (nova stavba Sob Novo mesto) cene penzionov v pred in po sezoni cene penzionov v sezoni za borce za ostale za borce za ostale N OV goste NOV goste 170 210 170 210 230 270 190 ' 230 250 290 210 250 270 310 „LABOD" tovarna oblačil NOVO MESTO DSSS objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE KNJIGOVODSTVA DSSS - za nedoločen čas Pogoji: — ekonomska srednja šola - dve leti delovnih izkušenj na področju knjigovodstva 2. ZAVAROVANJE PLAČIL - za nedoločen čas (nadomeščanje porodniške Pogoji: — ekonomska srednja šola - 1 - 2 leti delovnih izkušenj s področja finančnih opravil V obeh primerih je poskusno delo 2 meseca. Vloge z-dokazili in izpolnjevanjem pogojev sprejema kadrovsko—socialna služba „LABOD" Novo mestq. Cesta herojev 29, 15 dni po objavi. Nastop službe po dogovora 105/7—81 A emona globtour V7 Tk' novo mesto m SEJEMSKI PROGRAM POMLAD 1981 MUENCHEN: ISPO, 14. mednarodni sejem športnih artiklov letalo, 3 dni, odhod 26. februarja 1981 VERONA: mednarodni kmetijski sejem avtobus, 1, 2 in 3 dni, odhodi med 7. in 13. marcem 1981 MUENCHEN: IHM, 33. mednarodni obrtniški sejem letalo, 3 dni, odhod 17. marca 1981 avtobus, 4 dni, odhod 19. marca 1981 BASEL: DIDACTA avtobus, 4 dni, odhod 25. marca 1981 DUESSELDORF: Mednarodni sejem EUROSHOP letalo, 4 dni, odhod 6. aprila 1981 ZIMA 1981 IN MINI POČITNICE Portorož, Poreč, Vrsar, Rab, Hvar, Čateške Toplice, Radenci, Dolenjske Toplice, Bled, Kranjska gora, Gozd—Martuljek. Jezersko, Bovec, Kalič. PO DOGOVORU IN NAROČILU ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ČLANE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ IN RAZLIČNIH DRUŠTEV. POTREBUJETE RENT A CAR? Avtomobil si boste zagotovili, če ga boste pravočasno rezervirali: INFORMACIJE IN PRIJAVE: VSE POSLOVALNICE GLOBTOURA 70/6-81 E LE KT RO Novo mesto •* delavski svet razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Z 750, letnik 1974. Izklicna cena brez prometnega davka je 25.000,00 din. Licitacija bo v ponedeljek, 16. februarja, ob 14. uri pri poslovni stavbi Elektra Novo mesto. Ljubljanska 7. Vozilo je na ogled vsak dan od 10. — 12. ure. Licitacije se lahko udeleži vsak, kdcrr pred začetkom položi na blagajni 10% kavcije od izklicne cene. 89/7-81 DO TRANSPORT KRŠKO Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA Pogoji: — končana poklicna administrativna šola z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami pri podobnih delih, — prednost bodo imeli kandidati z delovnimi izkušnjami na področju kadrovskih zadev, — delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom. Pismene prijave je potrebno poslati v roku 15 dni po objavi na naslov: DO Transport Krško, kadrovsko splošni sektor, 68270 Krško, Cesta krških žrtev 133. Prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni . kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasa Izbira kandidata bo opravljena najpozneje v 15 dneh po preteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. Delovna orqa nizacija ne razpolaga s stanovanjem. 92/7-81 „KOVINARS KA", tovarna industrijske opreme in konstrukcij, DSSS objavlja prosta dela in naloge VODJE PL ANSKO-ANALITSKE SLUŽBE Pogoji: visokošolska izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ..KOVINARSKA" Krško, kadrovsko splošna služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali. J —\ TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJUR0 SALAJ" KRŠKO-TOZD TRANSPORT objavlja prosta dela oz. naloge RAZKLADANJE PREMOGA - za 5 delavcev Pogoji: — NK delavec — delo v treh izmenah — poskusno delo 3 mesece — 1 do 3 mesecev delovnih izkušenj Dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku oglasa. 90/7-81 CESTNO PODJETJE - TOZD ..GRADNJE", NOVO MESTO Ljub^anska 47 oglaša na podlagi 8. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela "KUHARICE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo dokončano poklicno gostinsko šolo in 3 leta ' delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov: Cestno podjetje TOZD ..Gradnje", Novo mesto, Ljubljanska 47. Izbira kandidata bo opravljena v roku 10 dni po preteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. 95/7-81 RAZPISNA KOMISIJA GRADBENO OPEKARSKEGA PODJETJA1 MIRNA NA DOLENJSKEM Razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA - REELEKCIJA Kandidati za razpisano mesto morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: • • a) da imajo višjo ati srednjo izobrazbo gradbene ali organizacijske smeri in 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, b) da so moralnopolitično neoporečni in družbeno aktivni Rok za prijavo kandidatov je 15 dni od dneva te objave. Prijavam morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju z razpisom določenih pogojev. Prijave naj bodo vložene v zaprtih kuvertah z označbo prijave na razpis. S stanovanjem ne razpolagamo. 99/7-81 — posteljne in namizne konfekcije — preprog, zaves, odej, pregrinjal — kuhinjskih krp — brisač in — predpasnikov i mv i mv SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA -PODRUŽNICA NOVO MESTO objavlja za sprejem na delo: — ENEGA DELAVCA za opravljanje nalog: čiščenje poslovnih prostorov in opreme. Pogoj za sprejem je: — osnovna šola — 1 mesec delovnih izkušenj . — 3-mesečno poskusno delo — delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom v popoldanski izmeni. Prošnjo za sprejem na delo z življenjepisom pošljite na naslov: Služba družbenega knjigovodstva - podružnica Novo mesto. Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključni objavi 94/7-81 - MONTAŽA OSEBNIH VOZIL RENAULT 4 IN RENAULT 18 - MONTA-2A DOSTAVNIH VOZIL; - MEHANSKA OBDELAVA: delo na obdelovalnih strojih, stružnicah, na avtomatih, polavtomatih, rezkalnih strojih, vrtalnih strojih in ročna obdelava; - KAROSERNICA: kleparska, ključavničarska dela. električno varjenje, točkovno in plamensko varjenje, enostavna kleparska dela v pripravah za obdelavo in sestavo karoserij; - LAKIRNICA: kvalificirana avtoličarsk; opravila; za nekvalificirane delavce in priučene delavce: priprava za lakiranje, brizganje, kitanje, tesnjenje, brušenje; - PRESERNICA: ključavničarska dela in delo orodjarjev za vzdrževanje in nastavitev; za nekvalificirane delavce n priučene delavce: delo na stiskalnicah in na liniji kčlesnih obroč v; -NA PODROČJU MATERIALNEGA POSLOVANJA: transport, materiala, skladiščenje in priprava materiala. Podjetje za PTT promet Novo mesto, n. sol. o. 68001 Novo mesto, Novi trg 7 I. TOZD za ptt promet Novo mesto objavlja prosta deia in naloge - DOSTAVLJANJE PTT POSlUK pri poštah Uršna sela, Stopiče in Dragatuš s po enim izvajalcem nalog pri vsaki pošti. Za opravljanje teh del na zahteva osnovna šola ali nepopolna osnovna šola in 3 oz. 6 mesecev delovnih izkušenj. II. TOZD ptt center Novo mesto objavlja prosta dela in naloge: , - VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V CENTRU ZA GRADNJO KOMUTACIJSKIH IN PRENOSNIH NAPRAV z enim izvajalcem nalog in zahtevanim poklicem — inž. telekom. ali elektrotehnik za šibki tok ali tt mehanik; z 1 ali 3 leti delovnih izkušenj in vozniškim izpitom B kategorije; - MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE NTN, ATC in VF NAPRAV z enim izvajalcem nalog, in z zahtevanim poklicem — tt mehanik z enim letom delovnih izkušenj in vozniškim izpitom B kategorije; - IZVAJANJE ZAHTEVNEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA V F NAPRAVAH z enim izvajalcem nalog in z zahtevanim poklicem — elektrotehnik za š. t. s 3 leti delovnih izkušenj in šoferskim izpitom B kategorije. Za navedena dela in naloge pod I. in II. se združuje delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in z 2-mesečnim poskusnim delom za dela pod I. in 3-mesečnim poskusnim delom za dela pod II. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na ustrezno TOZD v roku 15 dni po objavi O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku časa ža prijavo kandidatov. Vsa pojasnila dobite na tel. št. 21370 za dela in naloge pod I. in 22741 zadela in naloge pod II. 93/7-81 \______________________________________________________________________________/ „DO MERCATOR—AGROKOMBINAT KRŠKO, TOZD VINOG RADNISTVO-KLETI KRŠKO objavlja prosta dela in naloge: za DE Vinogradništvo, delovišče v Kostanjevici: -4 VINOGRADNIŠKE DELAVCE - DELO SE ZDRUŽUJE ZA NEDOLOČEN CAS -1 VINOGRADNIKA-SADJARJA-VINARJA ALI KMETOVALCA - DELO SE ZDRUZUIE ZA NEDOLOČEN CAS - 1 VINOGRADNIŠKEGA DELAVCA Z OPRAVLJENIM IZPITOM ZA VOŽNJO S TRAKTORJEM - DELO SE ZDRUŽUJE ZA NEDOLOČEN CAS za DE Vinogradništvo, delovišče na Sremiču: -3 VINOGRADNIŠKE DELAVCE - DF’ 3E ZDRUŽUJE ZA NEDOLOČEN CAS - 2 VINOG RADNISKA DELAVCA - DELO SE ZDRUŽUJE ZA DO LOCEN CAS za DE Gradbeništvo: - 1 KV ZIDARJA - DELO SE ZDRUŽUJE ZA NEDOLOČEN CAS Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje objavljenih prostih del in nalog, naj vložijo pismene prijave kadrovski službi delovne organizacije Mercator—Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52 in sicer v 15 dneh od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 10 dni po preteku razpisnega roKa." 103/7-81 l_______________________________________________J KVALIFICIRANE AVTOMEHANIKE KVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE KVALIFICIRANE AVTOLIČARJE KVALIFICIRANE KLEPARJE za deio v proizvodnji tovarne avtomobilov in prikolic ter v vzdrževanju Našteli bomo področja dela, kjer želim takoj zaposliti nove delavce: Na celotnem področju Dolenjske, Bele krajine in spodnjega Posavja je našim delavcem omogočen avtobusni prevoz na delo in z dela. Po potrebi bomo tudi v oodoče odpirali nove avtobusne I»nije. Prav tako nudimo organiziran redni dnevni prevoz na delo in z dela z vlakom na žeie/niško postajo IM V. Za delavce, ki stanujejo v bližini železniških postaj,/e ta prevoz že organiziran na relaciji Črnomelj — Novo mesto.in Tržišče — Trebnje — Novo mesto. Udeležba delavca za mesečno vozovnico je minimalna, saj znaša samo 60,00 din mesečno. Kandidate za zaposlitev vabimo, naj se zglasijo v kadrovskem oddelku, kjer jih botnc seznanili z delovnimi pogoji. • T jv Nastop dela možen takoj. • V 87/7-81' KVALIFICIRANE DELAVCE NEKVALIFICIRANE DELAVCE IN DELAVCE ZA PRIUČITEV OBVESTILO STARŠEM PETLETNIH OTRGK Obveščamo starše petletnih otrok, da bo Vzgojno varstveni zavod Novo mesto tudi letos izvajal 80-urni vzgojni program (2 x tedensko po 3 ure — popoldne). Program je namenjen otrokom, ki ne obiskujejo vrtca. Smoter te dejavnosti je vključevanje otroka v kolektiv ter nuditi vsaj del sistematične predšolske vzgoje pred vstopom v malo šolo in pozneje v osnovno šolo. 80-urni vzgojni program bomo organizirali v vrtcih, kjer bo zadostno število prijav (najmanj 15 otrok). Prijave sprejema Vzgojno varstveni zavod Novo mesto, Ragovska 18, pismeno ali po telefonu 25—366. Pcijava naj vsebuje ime in priimek, rojstne podatke o otroku,bivališče, v katerem vrtcu želite, da se dejavnost organizira. Prijave bomo sprejemali do 20. februarja. O pričetku dejavnosti, ki bo predvidoma 2. marca, bomo vse otroke, ki jih boste pravočasno prijavili, še naknadno obvestili, dejavnost financira Skupnost otroškega varstva Novo mesto, starši prispevajo le za malico. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Komisija za pospeševanje drugih oblik NOVO MESTO ^ _______104/7-81 J -------------------------------------------------- »UNIOR - KOVAŠKA INDUSTRIJA ZREČE OBJAVLJA PROSTO DELOVNO NALOGO -VODJA OBRATA PROIZVODNJE ORODJA STARI TRG. Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano višjo, oz. visoko šolo strojne smeri s primernimi delovnimi izkušnjami oz. druge smeri z delovnimi izkušnjami v Ikovinsko predelovalni industriji ali srednjo strokovno izobrazbo tehnične smeri z delovnimi izkušnjami na vodilnih in vodstvenih delovnih nalogah. K sodelovanju vabimo kandidate, ki so pripravljeni združevati delo v novem obratu, ki v svojem programu zajema program ročnega orodja. Od kandidatov želimo, da so se pripravljeni vključiti 1—2 leti v investicijske priprave in izgradnjo novega obrata v začetni fazi v Zrečah in v Starem trgu ob Kolpi. Nudimo primerne osebne dohodke, zanimivo ter kreativno, predvsem pa samostojno delo. Kandidati naj pismeno vlogo pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov Unior — kovaška industrija Zreče. Po preteku razpisnega roka vas bomo vabili za razgovor, kjer se bomo pogovorili o vaših in naših pričakovanjih." 100/7-81 i_______________________________________________J Kolektiv, ki si je pred 25 leti zastavil ambiciozen načrt Razvoja,' ^srednjeročnim programom 198T — 1985 uresnič uje zastavljene cilje. > ' Rezultati investicijskih vlaganj in razvojnih naporov rezultiraj o skozi dograjene proizvodne zmogljivosti in v osvajanju novih proizvodnih programov za proizvodnjo osebnih vozil R—4 in R—18. < Razvojne napore še naprej usmerjamo k pospešenemu osvajanju posameznih delov in sklopov, da bi se v največji meri zmanjšala uvoz in odvisnost od tujih partnerjev. R azvijamo lastno ustvarjalnost ter v sodelovanju z renomranimi partnerji doma in na tujem uvajamo sodobno tehnologijo. Realizacija zastavljenih programov pa je v veliki meri odvisna od strokovnega kadra in delovne sile. Veliko pričakujemo od strokovne*. kadra, ki ga želimo angažirati na širokem področju del in nalog, ki se odpirajo z razvo ■ oz. povečanjem proizvodnje in prodaje osebnih, dostavnih vozil in stanovanjskih priko • Iščemo nove sodelavce in iim nudimo zatiim delo in možnosti nadaljnjega izpopolnjevanja. Sleherni bo lahko razvijal svoje znanje, ki b ustrezno cenjene in vrednoteno. AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo dveh osebnih avtomobilov ZASTAVA 750 Licitacija bo dne, 15. 2. 1981 ob 8. uri na Ljubljanski cesti 8/h. Interesenti morajo položiti pred licitacijo 10% varščina ._____________ 102/7—81^ f KONFEKCIJA »KOMET" METLIKA razpisuje javno licitacijo ZA PRODAJO KOMBIJA IMV 2200 FUR-GON. Licitacija bo 20. 2. 1981 ob 8. uri v prostorih tovarne. Interesenti morajo položiti pred licitacijo 10% varščino. Ogled vozila je možen 1 uro pred začetkom licitacije. ,__________ 101/7-81 J ( dolenjski ust prerf ZB leti Sklop kovinskega podjetja NIKOLI NE BOMO dovolj podprli prizadevanj naših delovnih žena, ki so razen tega, da delgo na najrazličnejših odgovornih mestih v tovarnah, na posestvih, v prometu, laboratorijih, šolah, ustanovah in še marsikje druge, še vedno tudi matere, gospodinje in vzgojiteljice. Tega velikega poslanstva navadno ne cenimo dovolj niti ne kažemo potrebnega spoštvanja do pomembnega dela, ki ga dgejo dcupnosti žene v našem okraju. O b številkah se je treba resno zamisliti: 8284 žena v okraju, kolikor jih je zaposlenih, je ustvarilo lani 16 milijard dinarjev družbenega bruto produkta. Očitno je torej, daje žena važen gospodarski činitelj, tako kot proizvajalka kot potrošnik, a jo premalo upoštevamo in cenimo. ŠUŠMARSTVO V OBRTNIŠTVU je treba iztrebiti Nimamo koristi od tega. Tako govorijo prizadeti V Dobovi pa manjka obrtnikov. Zato nameravajo ustanovili kovaško—kolarsko servisno delavnico, ki bo v sklopu kovinskega podjetja. DANES JE NAJVAŽNEJŠA skrb za človeka. Ni vseeno, kako delavec živi, kakšno je okolje, v katerem prebije pretežni del življenja. Gre namreč predvsem za stanovanja. Na občim Sevnici imamo preko 100 prošenj za dodelitev stanovanja, ki jih pri sedanji stanovanjski gradnji ne inoremo rešiti in jih še dolgo ne bomo. Lani so govorili o stanovanjski zadrugi, pa m bilo uspeha. NAŠ OKRAJ je prepoln raznih kultumih spomenikov, do katerih imamo često prav mačehovski odnos. Še posebej je bilo govora o spomenikih iz NOV, ki jih borne prav letos ob 20-letnici vstaje morali obnoviti in primerno zaščititi. V ŠENTRUPERTU je 60 odstotkov ljudi sprejelo agromini-mum, kritizirajo pa umetna gnojila, ker so predraga in ne dovolj dobra. Delna krivda je v tem, ker seme, ki ga kmetje dobijo v pogodbenem »delovanju, »edkrat 9. februaija 1961) Od steklenice do računalnika 5esnik vidi v zrnu peska ves-svet, kemik različne spojine, trgovec uporabno surovinoza prodajo, računalniška industrija nadvse koristno snov Rešitev iz prejšnje številke PO SVETU OKOLI POD NOSOM sta se obrisala zakonca Falsott, ne pa’ dobila bogato dediščino. Sprva sta se razveselila, ker je umrla 85-let-na teta Amelija (kako grdo od njiju!) in jima zapustila poldrugi milijon dolaijev, t ako nato pa sta bila hudo potrta. Teta je namreč v svoji poslednji volji zapisala, da bosta dediča prejela bogastvo šele takrat, ko bosta uredila pokop njenih posmrtnih ostankov na Luni Zdaj se samo hrepeneče ozirata na srebrno oblo, ki ponoči pluje po nebu — tam so milijončki in bodoči grob tete Amelije. DVAJSETKRAT MU JE uresničil žejo, bi lahko zapisali na rob dogodkom na policijski postaji v teksaškem mestu Austin. Tjakaj je namreč neko noč prišel 22-leten mladenič in zaprosil za prenočišče, češ da nima kje prespati mrzlo zimsko noč. Pojasnili so mu, da ni naredil nič takega, da bi šel v zapor, nakar je mladenič hitro ukrepal. Slekel se je in se v Adamovem kostumu sprehejal pred možmi postave — to pa je že dolgo označeno kot grdo in žaljivo dejanje. Zaprli so ga, za nameček pa mu je sodnik prisodil še 20 dni zapora; torej natanko dvajsetkrat več, kot je mladenič želel. POT DO B®A je mnogim angleškim vernikom zaprta. V nekaterih mestih so namreč zaklenili cerkve in jih odklepajo le ob verskih obredih. To je posledica vandalizma in ropanja, ki se je zelo razširilo med angleškimi prestopniki Strokovnjaki ocenjujejo, da so samo lani naredili za okoli 100 milijonov dinarjev škode, seveda pa škoda, ki jo je utrpela kulturna dediščina, tako ni ocenljiva. Lahko domnevamo, da angleške cerkve niso najbolj obiskane, saj drugače vandali in kradljivci ne bi imeli tako lahkega dela. ZAMAN SI BELIJO glavo danski policaji in detektivi, ki raziskujejo, kam je izginil 300 kilogramov težki indijski slonček, kateremu so mlada leta tekla v kobenhavenskem živalskem vrtu. Da bi se napotil domov v Indijo, je malo verjetno; vse bolj sumijo, da nekdo ubogemu slončku na tej poti pomaga. Kose kruha so si trgali iz rok (M e š čanje) smo se pripravljali na prihodnji dan na semenj, kar nas naenkrat bitje plat—zvona iz kapiteljske cerkve in trobenta gasilcev iz naših skrbi vzdrami, in hkratno vpitje , JPodi gore!” v naj večji strah spravi Bodisi, da vsled nepaznosti, bodisi iz drugih uzrokov, to še ni v obče znano, nastal je na severni strani našega mesta med poštnim poslopjem in kapiteljskim hribom v tam že stoletja oostoječi-mi gospodarskimi poslopji — ogenj, kateri imajoč toliko veliko množino vnetljivih snovij na razpolago, začel seje na vse strani z največjo hitrostjo širiti. Ne more biti namen teh vrstic biti, da se ta boj med uničujočo elementarno silo in med res občudovanja vredno krepko se v bran postavajočo človeško roko natančno popisati, omenjamo le, da se je ogenj v pravem času zapazil. (V dosego) kar najhitrejšega dostavljanja pisem in olajšanja odnosne manipulacije je p. n. občinstvo nujno naprošeno, da prileplja znamke izključno na desnem gornjem oglu naslovne strani Okoliščina, da se pri posamez- Svetopisemski preroki so pred tisočletji modro svarili: nikar graditi na pesku. Dandanes bi se prijeli za glavo, s j je svetovna industrija v veliki meri odvisna prav od peska, torej grad i svoj razvoj na njem. Pri tem pa ne mislimo le na gradbe-. ništvo, temveč tu,di na naj so, dobnejšo računalniško tehnologijo, ki bi brez silikonov ne napredovala s tako velikimi koraki. Silikonski lističi pa so nastali na podlagi proučevanj silikatov, osnovne sestavine vsakega peska. Malo je snovi na našem planetu, ki bi je bilo v takem obilju, kot je peska, in ki bi bila hkrati tako vsestransko koristna. V mnogih deželah je pesek najbolj uporabljana surovina, če seveda odmislimo energetske surovine. Nekaj milijard ton peska izkopljejo vsako leto iz neder zemlje po vsem svetu. Pri nas v Sloveniji porabi gradbeništvo vsako leto poldrugi milijon kubičnih metrov peska, pa je to le del porabe, čeprav naj večji. In kaj je pesek? Pesnik in mistik William Blake je videl v zrnu peska ves syel Kakor je trditev poetična in nenavadna, je v osnovi pravilna, saj je pesek končni izdelek narave. Naj bo skala še tako trda, granit, bazah, strjena ognj eniška lava, na koncu jo čaka, da postane pesek. Razpadanje površinskih kamenin je neizogiben naravni proces. Zanimivo pa je, da pesek, nekakšni posmrtni ostanek skal, na morskih obalah deluje kot zaščitna blazina. Milijarde zrnc peska prožno duši udarno moč morskih valov, da ne razjedajo obrežja šfe-bolj, kot ga že. V očeh kemika je pesek nekaj drugega. Vidi gakot sestavi- no različnih snovi; najpogosteje je v njem zastopana spojina dveh najbolj razširjenih elementov na zemlji: kisika in silicija. Silicijev oksid — rečemo mu kremen ali kvarc — je najbolj značilna sestavina peska. Kar takoj povejmo, da je več kot polovica’zemeljske skorje iz te spojine. Človek že od davnih časov koristno izrablja kremen. Naši predniki so si pred deset tisoč leti iz večjih zrn kremena izdelovali prvo orožje in orodje: konice puščic, rezila, bodalca, igle. Domiselni in iznajdljivi Fe-ničani in pripadniki plemen, ki so živeli v Mezopotamij i so kremenčev pesek, kjer ga je narava nakopičila v čistejši obliki, uporabljali za izdelovanje stekla. Arheologi so izkopali 4.000 let stare steklene predmete, kar je za tovrstne izdelke nedvomno častljiva starost. Se d.anes steklarji topijo kremenčev pesek pri visoki vročini v maso, ki ji pndajo še nekaj drugih snovi. Maso še vročo oblikujejo in tako nastanejo stekleni predmeti. Naj verjamemo ali ne, v vsaki steklenici je dejandeo tjri četrtine peska. V številnih izdelkih, od natančnih fotografskih objektivov do izjemno natančno brušenih ogledal za teleskope, je pesek, seveda predelan, pa vendar pesek. V livarnah uporabljajo pesek kot snov za izdelavo modelov. Po vsakem odlitku iz peska oblikovan model razpade in pesek je ponovno na voljo za nadaljnjo uporabo. Njegov izkoristek je v tem primeru stoodstoten. Druga pomembna uporaba peska temelji na dejstvu, da se da kremenčev kristal, ki je osnovna sestavina peska, urav- Pesek - M: um delo narave in surovina za industrijo. nati tako, aa vibrira v natan;:: meri. Kremenčev kristal so i radi teh lastnosti koristno uporabili pri izdelavi radijskih aF; ratov in oddajnikov, kjer kya0 nadzoruje uporabili pri izd®*, radijskih aparatov in od# kov, kjer krave nadzoruje «eK venco radijskih valov. NeP°ff. ljiv je pri kratkovalovnih nikih, pri televiziji in pri j3 _ skih napravah. Ne nazadnje* ja omeniti, da drobceni kreiu{ čev kristal v sodobnih ročn--urah skrbi za doslej ned°?» ljivo natančnost. Še tako do ^ izdelana ura na vzmet ne n\ prekositi v natančnosti ure> ' teri kvarc določa utrip. Sredi tega stoietja so M stveniki začeli proučevati sp. ne silicija s kisikom. Uspel0}, je narediti sintetične oksidov, ki so jih poimen°(' silikoni V računalništvu 50' •snovi odprle novo stran, rahljajo pa jih v obliki žel*: plastike, gume in tekočine * za lakiranje pohištva, m^j strojev, za toplotno zaščit0;, varovanje vesoljskih plovil rj hudo vročino in še in še. f silikoni ne povzročajo notj reakcij človeškega organi*^ jih sodobna medicina, pose1} pa kirurška kozmetika, up01’. Ija kot dele koristi in tkiv*, njimi nadomeščajo kose pr/ ženskam popravijo prsi, z ra' jo pomečkane nosove, zamet jo poškodovane srčne zaklop' Toda najbolj koristni so* koni v elektroniki Uporab}}} jih za izdelavo silikonskih 1* čev, ki so osnovna opeka t® nalnikov, računskih stroje' mikroprocesorjev. Računa) ka industrija izdeluje sili)1 umetno s pomočjo posebne5 cijeve taline, do katere prid* pri obdelavi peska. In tako* spet pri pesku, pri drobce' zrncih, iz katerih otroci det gradove, potičke in hiše,;! pesku, ki, če ga vzamem! roke, spolzi skozi prste, da'1 na dlani nič ne ostane —| življenje. Živeti za vsako ceno je( moralno. . P. ZlDa Zlagana gesla napačno r® mljenega civilizacijskega predka in megalomanski na° HI uničujejo naša mesta. E. CE Uj Lagati otroku je neke vrste jtaslje; otrok ne more vedeti, N j6 • resnica, ne more se braniti pred neresnico. E. FROMM Vsako veliko dejanje kosi žrtve brez milosti. O. FALLACI Izobilje in udobje človeka ne poveličujeta, temveč počasi ugonabljata. S.BERGANT Pravijo jim kovine življenja Čeprav so v človeškem telesu le v izredno majhnih količinah, so kovine važne pri življenjskih procesih — Brez molibdena nič krokarij Če pogledamo človekovo telo skozi naočnike matematika in preštejemo atome ter določimo njihova razmerja v odstotkih, vidimo, da 63 odst. odpade na vodik 25,5 odst. na kisik, 9,5 na ogljik, 1,4 na dušik ter 0,6 odst na druge snovi, med katerimi so v yečini nekovine. Če bi po takem izračunu sklepali, da kovine niso važna sestavina človeškega telesa, bi Se hudo motili. Dejstvo, da so zastopane le v desetinkah ali stotinkah odstotka, še ne pomeni, da bi brez njih človeški organizem deloval, kot mora. Strokovnjaki so se po letu i960 začeli ukvarjati s temeljitim proučevanjem vloge kovin v biokemičnih procesih v živih organizmih. Hitro so ugotovili, da presežek ali pomanjkanje neke kovine lahko povzroči težko, včasih četo smrtno bolezen. V zapletenem spajanju in razkrajanju organskih molekul, značilnem za živa bitja, igrajo atomi kovin zaradi svojih električnih in drugih lastnosti pomembno dejavno vlogo. Ugotovili so, da deseterica kovin zasluži naziv „kovine življenja”, ker brez njih življenje človeka ni možno. To so: natrij, kalij, magnezij, kalcij, železo, cink, baker, kobalt, mangan in molibden. Poglejmo primer, ki je dovolj zgovoren. Čeprav je v telesu.zelo malo kalija, brez njega nastopijo hude motnje v delovanju srca in krvnih žil, pride pa tudi do apnenja žil. Dovolj sta dva grama kalija dnevno, da dobi telo potrebno količino in deluje utečeno. Toliko ga je mogoče zaužiti z rženim kruhom ali s prgiščem suhih sliv. Tisočkrat manjša je dnevna potreba po molibdenu, najredkeje zastopani .,kovini živ- ljenja” v organizmu. Dva miligrama molibd na, kiju zaužijemo z navadno vodo, sta dovolj. Omenimo le, da bi brez te kovine pivsko veseljačenje pomenilo za-nesljivo smrt. Molibden namreč pomaga razkrajati alkohol in pre-preč ujg zastrupitev. Še posebno zanimiva so vprašanja, kako kovine vplivajo na duševne procese. Znanstvenikom je sicer jasno, da je vloga kovin pomembna, vendar pa je še niso raziskali Železo je človeškemu organizmu prepotrebno za pravilno potekanje procesov oksidacije ter sinteze hemoglobina in mioglobina. Ni ga potrebno zaužiti, kot karikira fotografija, vendar pa je nujno uživati hrano, ki vsebuje to kovino življenja. (Foto: MiM) C. nih pismih nahajajo znamke deloma'na prednji deloma na zadnji strani obtežuje jako uradno poslovanje, radi česa naj se ne rabijo sploh znamke kakor zapornice. (Velikanski) zameti na južnem Ruskem- Blizu Odese na neki postaji so obtičali 4 vlaki s 1.800 potniki v snegu, ki ga je bila tako množina deleč okoli, da je polkovnga vojakov iz Kijeva in po 3000 pešcev iz Odese potrebovalo 3 dni napornega dela, predno so prišli do nesrečnega mesta. Ker je potnikom zmanjkalo živeža, nastal je med njimi v strahu pred smrtjo za lakoto hud boj za živež, da so koščeke kruha drug drugemu trgali iz rok. Pri tej nesreči je pomrlo 120 oseb. (Gospod) I. Plantan, c. kr. notar in poslanec v Ljubljani, je zvedevši, kako vrlo so se vedli gimnazijci v Rudolfovem ob zadnjem požaru, podaril gimnazijskemu podpornemu društvu sto kron. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. februaija 1901) Zdravilna slina Koristno lizanje ran Kadar si ranjena žival liže rane, si s slino ne le očisti rane, marveč pospeši tudi celjenje. Po poskusih z mišmi strokovnjaki floridske univerze menijo, da vedo, zakaj pride do celjenja. Odkrili so, da je hitro cejjjenje ran, ki si jih miši ližejo, odvisno od snovi, pridobite hormonu rasti, ki se v'večjih množinah nahaja v slini teh glodaloev. Članica raziskovalne ekipe Maiy Koroly pravi, daje znanstvenikom tokrat prvič uspelo odkriti naravno beljakovino, ki pospešuje celjenje ran. Za nas je gotovo najbolj zanimivo, ali ni morda tudi v človekovi slini nekaj te odlične snovi. Znanstveniki se zaenkrat tovrstnih raziskav niso lotili, domnevajo pa, da ima v svojem zapletenem telesnem kemizmu tudi človek kot sesalec možnost proizvesti omenjene beljakovine. Potemtakem bi lizanje ran pomagalo tudi ljudem! Medicinci se na lizanje ne zanašajo, zato več upanja polagajo v raziskave, katerih namen je simtetična izdelava »celine beljakovine,},4. Tabletke s to snovjo bi prišle najbolj prav opečencem, najhujšim bolnikom v zdravstvu. Poslušanje s kostmi Radio, ki ga ni slišati V zadnjih letih se je med ljubitelji zabavne glasbe razpasla navada, da »oboroženi*1 z močnimi prenosnimi radijskimi aparati pohajkujejo po ulicah in uživajo v promenadi ob zvokih rocka in folk glasbe. Seveda za glasbo manj navdušeno ljudstvo sprehajajočih se »glasbenikov” ni najlepše sprejelo, češ da motijo že tako m oteni mir. Pa tudi zdravniki so se oglasili in opozorili, da poslušanje močnih akustičnih aparatov tik pri ušesu ni najbolj zdravo, saj lahko povzroči prezgodnjo na-glušnost. Kljub vsemu temu se število pohajkujočih glasbenih navdušencev v razvitih državah ni zmanjšalo. Bati se je, da bo val z zamudo pljusnil tudi k nam. No, tehnika stopa naprej z velikimi koraki in morda naših krajev fantje s prenosnimi radio—kasetofoni ne bodo oglušili Družba Hass je razglasila, da je izdelala zvočne prenosnike, ki prenašajo naravnost na kost pod ušesom. Tako zvočnim aparatom ni več potrebno vgrajevati zvočnike. Okolice poslušanje z novim prenosnikom ne moti, zaljubljenec glasbenega rocka pa si lahko sam zase pokvari sluh. Na zunaj tega ne bo videti, saj prenosniki niso podobni nerodnim slušalkam, marveč se dajo nadeti kar z navadno ovratno rutico ali šalom. Janez T'1 Črtice in povesti iz narodnega življenja smrdela, da je ni mogla pokusiti. Ob takem živežu, ki bi se bil gnusil vsakemu beraču, je živela jetnica dan za dnem, leto za letom. Nastopila je huda zima, da je vse škripalo in so ljudje najraši oblegali peči. Roza se je zastonj stiskala k svoji, ostala je mrzla o vseh svetih in o božiču, o treh kraljih in o svetom Pavlu, dekla ni smela vžgati v njej ne enega polena ne najmanjše trščice. Tako je prezebala Roza vsako zimo, dan za dnem, leto za letom. Viht je pustil na njej samo srajco, vso drugo obleko ji je pobrat; spati je moral na tleh na sami slami brez blazine, brez žimnice, brez slamnice, brez pokrivala; dali ji niso nič drugega ko eno rjuho za odejo; privoščili ji niso tedaj niti dobre oprave niti gorke postelje. V tej neznanski revščini, ki je se cigan ne pozna, je životarila Roza dan za dnem, leto za letom. Srajca in rjuha se ji ni nikoliptemenila, ostali sta na njej, dokler nista sprhneli in zgniti Ravno tako slama. Posode, v katero je opravljala potrebo, ni vzel in očistil nihče po celih štirinajst dni. Po tleh se je nakopičilo nesnage, da je bilo groza. Pometala so se vsak mesec enkrat in prav po večjem, čisto samo takrat, kadar je prišel Grom, oprala ni požulila pa nikoli. V tem smradu in blatu je gnila in ginila grajska gospodična dan za dnem, leto za letom. Najstrašnejša nesreča je bila, da ni mogla poginiti. Njen zgled dokazuje sijajno, da je narava nekaterega človeka trša od kamna in jekla. Kako pa so mogli gledati to nečloveško trpinčenje z mimo dušo njeni starši? Vzrok je, ker niso nič vedeli zanj. Mati si je izbrisala hčer iz srca; vesela, da ji ne sramoti več hiše, se ni zanjo dosti brigala, kako se ji godi; najljubše ji je bilo, da je vpričo nje hihče ni jemat v misel. Oče pa ni pozabil in zanemaril svoje dolžnosti Viht mu je moral poročati vsak mesec o Rozi; vsake kvatre je poslal na Kolovec velikega hlapca z oblačili za hčer in z darovi za njene varuhe; po enkrat tudi po dvakrat na teto jo je prišel sam pogledat AH vsa ta skrb ni pomagala nič, ker je znal Viht tako po mojstrsko preslepiti človeka, da mu ni bilo mogoče spoznati resnico. Navadno je prisat Gromu, da Rozi ne gre ne na bolje ne na hujše, v vsakem listu mu je tudi razkladal, kako neutrudno in nežno ji streže in da stori zanjo vse, kar mu zapoveduje srce in razum, vest in poštenje. Kadar je prilomastil z bisago veliki hlapec Balant, mu je podal roko, ga vpraša! za zdravje in „šocko" in peljal precej v obednico. Dal V tej stiski mu ponudi 'n Grom svojo hčer. Lahko se misli, s kolikim veseljera nšiht pozdravil. Dobil je v hlev kravico, ki mu je obf^loo mleka. Grom mu je obljubil tri sto goldinarji 5 plače v srebrn. Pred petindvajsetimi leti je bil t0, ‘nen denar. Viht je kmalu izračunat, da bo prejemat tey ° kakor zastonj, da so mu padli kakor z neba. SffO* ne 6o prizadela Roza nikakršnih. Zdravnike bi bil *’™bil za njihove biagodatne ukaze. Navdušeno se za kolheu- da mu bo pazit na hčer boi j skrbno kakor na svoj3 Jtr°ke. Viniški gospod se mu zahvali za to dobroto j',rne domov popolnoma zadovoljen in prepričan, ^ 0 v dobre roke. Zmotil se je grozovito, d* ' JTe ..dobre že zdravnaj trohnele vgo Zmotil se je grozovito. 4* ‘*ako v svojem življenju. , ro/ce ho mordš"J. bistvo božje, ko bodo 'el ravnat' * Rozo že precej prvi dan ne kot z in gosposko hčerjo svojega nekdanjega gospod3':^^ 'otnika, ampak kot z najprostejšo hudodeinico in .fa lo- Zaprl jo je v mračno stanico, ki se zaradi vlage J*, Juditi še za shrambo Metal je vanjo pohabljeno ^ in drugo tako šaro. Edino okno je bilo tako ni dosegel še odrasel človek do njega. Še hrii>3 ^ t ^ • ki se je dvigata za ropotarnico, ni mogla Rož3 . čuti ni mogla nič. Ječa ni bila pri tleh, ampek j b g" Pod streha Moral je vstati pred hišo že silen h N J m s0e/ kak zamolkel glas do njenega ušesa. Švojeg3 1 3k nikdar zapustiti, svežega zraka nikoli užri3Jr nikoii razveseljevati s pogledom božjega sonca ih 5, J\ V tej strašni ječi so ji te»e dnem, leto za letom. Hrana se ni kuhala zanjo 06 prosta kmečka; dobivala je to, kar je 05 Kan naiv°čkrat ričet in nezabeljen in skoraj nesiari ,■ 9r ni nič ostalo, ji je dekla prinesla v leseni P°s..^Vl)j(:viasi je motela še teh stradati. Mesto mrzle vode r °* ki je dostikrat tako mu je prinesti dišeče starine, speči pišče, skuhatt kračo ali par klobas in postaviti predenj kruh iz najlepše moke, ki ga je jede! z družino samo pri kavi. K hlapcu je celo sedel, se z njim menil in šalil, napijai na njegovo zdravje. Ko ga je napase! in napojit, mu je dejal: ,,Če ne verjameš meni, da je Roza v dobri hiši, pa jo pojdi sam vprašat." Balant, po tolikem gostoljubju ves zamaknjen, se je tega sramoval in branil z besedami: „Če sprejemate tako lepo že mene ubogega službanika, skrbite še stokrat lepše za bogato gospodična Doma porečem, da sem našel vse v redu, kakor mora biti." Še bolj zvito je Viht prekanil Groma. Skusil je vselej zanaprej zvedeti, kdaj da pride. Pred dohodom se je napotil k Rozi v ječo pa ji začet razlagati, kako strašno jo črtijo njeni ljudje; hotelj so jo zapreti v podzemeljsko luknjo, z velikim trudom da je izprosil zanjo to stanico. Svaril jo je, da naj za boga svetega ne nadleguje očeta za nobeno milost, kajti bi jo tisti hip dal zagnati v klet. Roze ni bilo treba dosti odgovarjati Še take čase, ko se ji je najbolj mešalo, je bila za trdno prepričana, da jo morajo starši neizmerno sovražiti, ker bi je drugače ne bili vtaknili v ječa To domišljeno sovraštvo je vnemalo v njej neugasno jeza Hotela jim je kljubovati, na noben način jih ne bi bila mogla prositi, da jo izpuste. Ta dan je dekla ječo lepo počediia, prinesla vanjo dobro posteljo, je postregla deklici s tečnim obedom in ji dala raznih oblačil, da se očetu ne bi gnusilo, videti jo v sami zamazani srajci. Grom je prišel, ko je bilo že vse pripravljena Ko je pogledal v stanico, ni opazit nobene grdobije, nobenega pomanjkanja. Vprašal je hčer, kako je. Ona je vselej odgovorila: ..Hvala, prav dobra" Kdo bi zameri! starcu, da je verjet svojim očem in ušesom in se vračal z dobro vestjo na svoje Vinice nazaj? Ali kako je moralo biti v teh okoinostih mučenici Rozi pri srcu? O svojem življenju in premišljevanju v zaporu se ni rada menila, zato ne morem dosti povedati o njem, Lakoto in žejo je prenašala brez joka in bridkosti, s tiho togota Pozimi seje prva leta kar zvijala in je ijuto ječala in rjovela, da seje sl Salo po celem gradu. Družini je popadalo iz rok delo in žlica od groze in obžalovanja. Sčasoma se je nekako navadila mraza, trpela ga je drhte, ali brez vpitja. Romani so ji blodili dolgo časa še po glavi, včasi se je zabavata z junaki, drugikrat z rahločutnimi mileti, za spremembo tudi z viniškim Jožkom in Jernejcem. V bukvah je brala o zaprtih deklicah, katere je tešil na čudovit način kak velikodušen vitez. Črni ponedeljek Srčna kap ljubi prvi delovni dan v tednu Ni prazno govoričenje, če pravimo, da je ponedeljek najdaljši in najtegi dan v tednu. Kot poroča raziskovalna skupina univerze v Manitobl umre na ta dan največ ljudi za srčno kapjo. In tudi ljudski glas, da je petek krasen dan, ni napačen, saj ista skupina poroča, da na ta dan umre najmanj ljudi za srčnimi boie'znimi. V raziskavo so zajeli 4.000 ljudi Med tistimi, ki so imeli določene srčne težave, jih je na ponedeljek umrlo za srčno kapjo 38, na petek pa le 15. Za tiste, kijih ne muči nobena od očitnih srčnih bolezni pa veja, da je ponedeljek zanje še posebno nevaren. Na ta dan jim grozi srč na kap trikrat pogosteje kot ostale dneve v tednu. Izračunali so, da je poprečje smrti zaradi srčnih kapi za dneve v tednu 8,2, za ponedeljek ža znaša kar 25 smrti Dr. Simon W. Rabkin, član raziskovalne skupine, pravi, da gre . za očitno povezavo stresa s srčno kapjo. Po dveh dnevih počitka planiti na vrat na nos v delo povzroča stres in ogroža srce. Še to. Če na ponedeljek kanite poslej ostati doma, vam to ne bo nič pomagalo. Tudi na domu grozi v ponedeljek srčna kap. Omenjeni raziskavci so izračunali da med vsemi primeri kapi na domu odpade 46,7 odst. na ponedeljek. «V^«WWW ZAKAJ SAMO PO NEMŠKO? »Otrok ne zna slovensko? “ seje začudil mladi mož. »Rodil se je v Nemčiji,“ je odgovoril kakih deset let starejši sogovornik. „Zvi pa pri tebi? “ »Seveda, pri menl“ „Pa se z ženo ne pogovarjata z njim po domače,-slovensko? “ France Grnovnik je ponesel k ustom kozarec, čeprav je bilo v njem le nekaj kapljic vina. Ugibal je, kaj ng odgovori-Domačim je povedal po resnici. Ta, ki ga sprašuje, pa mu je še tujec, čeprav je že leto dni poročen s sestro njegove žene. Prvič se pogovarjata kot sorodnika. ,|Vi, ki živite .v naši lepi, svobodni domovini/4 je začel poetično, »to težko razumete. Vsi se menite po domače, slovensko. Otroci vas poslušno in* se nauče, ne da bi jih bilo treba posebej učiti. V šoli jih učijo le pravilnejšo slovenščino.44 Ivan Bukvič mu je segel v besedo: „Xudi tvoj Vili bi se ob poslušanju materine govorice menda naučil slovensko brez posebnega učenja.44 »Oba z ženo sva zaposlena in zanj nimava dosti časa.44 »Zakaj ga ne pustita pri njegovi babici, če zanj nimata časa? Pravi, da bi ga rada imela.44 „Ani tega sploh ne omeni! Noče slišati. Pravi, da ne bi vzdržala v Nemčiji, če svojega sinka ne bi videla vsak dan. Ima ga strašno rada.44 »Samo videla? “ „Ne — tako se le reče — saj smo vsak večer skupaj več ur, preden ga da spat. Ob nedeljah in praznikih pa tudi ves dan.44 »In kaj delate? Molčite? 44 France se je zasmejal; »Ti si pa za šale!44 „Pa naj bo šala, če meniš tako,44 se je Ivan hudomušno nasmehnil. »Bom pa drugače vprašal: se sporazumevate le z mimiko kot komedijanti? 44 „Ne, to pa ne, tiči umetniki pa še nismo,44 seje France še smejal. »Torej se menite po nemško!44 je Ivan bolj pribil kot vprašal. France je začudeno raztegnil obraz. »Kako pa? 44 je zinil v zadregi. Ivan ni odnehal: »Zakaj? “ »Rekel sem, da vi, ki živite v svobodni dom ovini, težko razumete____44 »Raje povej, zakaj sc z ženo menita z otrokom po nemško. In kako se vidva pogovarjata med sabo? 44 je bil Ivan nepopustljiv. »Kdo je rekel, da go voriva le po nemško? 44 »Saj ni treba., To potrjuje vajin otrok, ki ne zna slovensko.44 France se je popraskal po glavi, prestavil kozarec in postrani pogledal Ivana. Spravljivo je dejal: »Vidim, da se spoznaš na te stvari, zato ti bom povedal po resnici Otrok se ne more naučiti dobro dveh jezikov hkrati. V vrtcu in šoli govorijo le nemško. Z našim jezikom mu nočeva delati težav, ki bi jih imel pri učenju nemščine. Ko bomo prišli domov, bo že večji in se bo lahko hitro naučil domače govorice-44 »Ali še njsi spoznal, da mu s tem delata krivico? 44 „Če ne poznaš razmer, pač ne razumeš,44 je France malomarno skomizgnil z rameni in dvignil steklenico, da bi napolnil kozarca. »O, že razumem. Če hočeš razumeti še ti, pojdi pogledat k mojemu bratu. Njegovi in drugi otroci v vasi se pogovarjajo že v vrtcu po slovensko in madžarsko. V šoli imajo dvojezični pouk, enak za Slovence in Madžare. Kako se morete Slovenci v Nemčiji bati, da vaši otroci ne bi znali dovolj nemško, če bi govorili tudi svoj, materin jezik? ! Materinščino bi se naučili brez učenja, kot si dejal za naša otroke. Ali so zato, ker so bili rojeni v Nemčiji, manj sposobni, kot če bi bili na naši zemlji? Prismodarija! Zakaj ne razumete, da tako vi bolj potujčujete svoje otroke, kot vam jih odtujujejo Nemci s svojimi vrtci in šolami? ! Zakaj jih podcenjujete, ko da ne bi bili tako sposobni za življenje kot naši otroci v Prekmurju in na obalnem območju, kjer imajo v Šolah dvojezični pouk? 44 France je odložil poln kozarec, ki ga je že ponesel k ustom. Ni utegnil piti Pobrisal jo je iz sobe, ko da bi ga nesel veter. ZDENKA PETEK ■ XX%VXVWXXX%X%VlVW%XVX%XXXX.XXX'VX%%%X%Wn , mm——I ž Cilj je zadovoljen kupec j Kako jim v marketti na Drski uspeva dobro založiti police? — Ljudje vse več kradejo Marsikdo, ki vsakodnevno nakupuje, odhaja iz trgovine bolj ali manj slabe volje. Enkrat ni praška, drugič ni kave, težave so z mesom, oljem, mlekom, maslom in še čim. In čeprav vemo, da niso vsega krivi trgovci, so prvi, na katere stresamo svoje nezadovoljstvo zaradi slabe preskrbe, ki je v novomeški občini tako splošen problem. Za eno najbolje založenih trgovin v Novem mestu pa velja market na S Drski, kije naj več ja Dolenj-% kina trgovina na našem ob- 4 4 4 4 4 4 *4 *4 \ 4 4 4 4 4 močju. Za to ima največ zaslug pošlovodkinja Marjeta Bojane, ki je pojasnila, kako jim to uspeva. „Imam zelo dobre stike z našimi dobavitelju Ko vidijo, da se res trudim in zanimam, da bi bila izbira in založenost v naši trgovini čim boljša, mi skušajo ustreči in včasih narede celo izjemo, vem, česa manjka, tako da naročam vse sproti. Če pa kakega izdelka ni na tržišču, ga seveda ni moč zagotoviti. Redno tudi spremljam reklame, sprašujem zastopnike, kaj je novega, in sem tako pogosto med prvimi, ki dobim v trgovino nov izdelek. In navsezadnje je od tega odvisen tudi naš promet.” — Kako ukrepati, kadar artiklov ni, oz. pridejo le občasno? Imate glede na to, da preskrbujete precejšnje 4 število prebivalstva v novi £ soseski na Drski in okoliških " krajih, kakšne prednosti? „Ko kakega izdelka primanjkuje, dobimo trgovine določene količine po razdelilnem ključu. S posredovanjem pa sem dosegla, da pri določanju količine blaga za našo trgovino upoštevajo številnost prebivalstva, ki ga oskrbujemo. Prašek, olje, kavo itd. pa smo takrat, ko smo te artikle dobivali le občasno, prodajali nekaj dopoldne, nekaj popoldne, da bi vsi imeli možnost, da se preskrbijo.” >e v prvi vrsti ............ wm hmmJHI BRŠLJINČANI NA RADIU - Skorij 250 bršljinskih otrok je zadnjo nedejo pelo in recitiralo po radiu v priljubljeni oddaji »Veseli tobogan”, ki so ga 3. februaija posneli v osnovni šoli 12. SNOUB v Bršljinu. V avli šofe seje trlo odraslih in otrok ter ni manjkalo smeha, h kateremu je tudi tokrat precej pripomogel nečsk tete Mare Toni Gašperič. (Foto: Janez Pavlin) Labod dela le v eni izmeni Pred dvema letoma izražena želja zaposlenih v novomeškem tozdu Labod se je z novim letom 1981 uresničila - popoldansko izmeno so ukinili Od 1. januarja fetos teče v novome&em tozdu Laboda, v proizvodnji lahke konfekcije, samo enoizmensko delo, pri katerem je zaposlenih okrog 340 Budi. Druga izmena, ki je bila dotlej več let vpeljana kot stataa praksa, je tako izostala. Zamisel o takšni organi-‘ ktivu zaciji delaje v kolektivu obstajala od leta 1978, ko se je z anketo izrekla za eno izmeno večina zaposlenih. So vaši kupci zado voj- 4 \ Marjeta Bojane »Trudim se, S da bi bili kupci čimbolj za- 5 »» dovofjni...” * tako da dobimo prej in več ^ blaga kot drugje,” razlaga ^ Marjeta Bojane. »Veliko ho- 5 dim tudi sama okrog, poma- J ga pa mi naša komerciala. ^ Precej se poslužujem central-^ nega Emoninega skladišča, saj v Dolenjkinem ni toliko vsega. Posamezne izdelke naročam, ko se jih da dobiti. Na srečo imamo dovolj veliko skladišče.” — Koliko sledite potrebam in željam svojih kupcev? »Vseskozi sem v službi in ni s tem, kar lahko dobijo v trgovini, ali pa ste morda deležni pritožb, pripomb? »Več vrst jih je kot povsod. Lahko rečem, da tisti, ki so spremljali, zakaj npr. nimamo pra9ca, niso ,.sitnarili”, sicer pa smo vsem skušali pojasniti, kako je s to stvarjo. Res se trudim, pa tudi prodajalke stalno opozarjam, da bi našim kupcem 4 čimbolj ustregli, da bi bili -zadovoljni z izbiro, založenostjo in postrežbo. Opažamo pa, da je v trgovini vse več kraj. Nekatere zasledimo, mnoge pa ostanejo ne-zapažene, kljub budnosti prodajalk. Kradejo vse več tudi taki z višjimi osebnimi dohodk i, kijih v to vsekakor ? ne sili potreba.” £ Ker je v kolektivu pretežno ženska delovna sila, ta pa ima probleme z varstvom otrok, je enoizmensko delo večini prišlo zelo prav, le redke posameznice so bile sprva proti, pa so tudi njim pomagali v tovarni organizirati varstvo za o troke. Dobri dve leti je trajalo, da so lahko želje večine izpolnili. Prej namreč ni bilo dovolj prostora. Ko so delali verjetnostni izračun, kaj nova organizacija dela prinaša, so imeli v mislih prihranek na kurjavi, elektriki in tudi splošno znano dejstvo, da je delavec v dopoldanskem TUDI LETOS BRIGADE Na območja Suhe krajine bo tudi v letu 1981 organizirana zvezna mladinska delovna akefa, v kateri bo predvidoma sodelovalo 640 brigadirjev. Ti bodo nadaljevali gradnjo suho kranjskega vodovoda in cest. Za zagotovitev pogojev bivanja brigadirjev bo potrebno letos najti primerno lokacijo za brigadir dr o naselje v Žužemberku, izvršiti odkupe zemljišč in j ih komunalno oprem i ti. Podlaga so želje krajanov Socialistična zveza bo letošnjo aktivnost usmerjala zlasti v tiste dejavnosti, ki so se na terenu izkazale kot najbolj potrebne sprememb Predsedstvo občinske konference SZDL v Novem mestu je 3. februaija sprejelo izhodišča za delo občinske organizacije m njenih organov v letu 1981. Nekaj pripomb družbenega dogovora o ustanovitvi občmace! že kasni. tudi na osnutek ke skupnosti za cene. Ta Petnajst to<3c vsebujejo programska izhodišča, ki bodo osnova za sestavo podrobnih delovnih narčtov občinske argankacije SZDL v letošnjem letu. Izhodišča so nastala na osnovi želja in pripomb članstva ter krajanov, izrečenih na, nedavnih programskih konferencah, ki so se vzrstile na celotnem območju občine. Za najodgovornejšo nalogo štejejo v SZDL tudi letos izboljševanje delegatskega sistema in odnosov, da bi čim bolj prišli do izraza resnični interesi delovnih ljudi Nadaljevali bodo tudi letos z izobraževanjem delegatov, in sicer na osnovi dogovora o izobraževanju, razen tega bo SZDL dobršen del svoje aktivnosti usmerila v pripravo 3. kongresa samo upravljalen v. ZA PLIN V VRSTI - Oskrba s plinom je v Novem mestu zadnje čase spet malo slabša. Plin sicer vozijo, vendar ga stranke ne morejo dobiti kadarkoli Kadar pa pošiljka pride, se hitro nabere dolge »kača” čakajočih pred prodajalno na Cika vi (Foto: R. Bačer) času bolj spočit, zato dosega višjo storilnost. NE LUKNJE, JAME!! Letošnja dolga zima je na cestah pustila neljube posledice, ena najslabših cest pa je ta čas med Dol. Toplicami in Novim mestom. Domačini, ki se često prevažajo v mesto, pa tudi avtobusarji so vsak dan nejevoljni. Sprva so bile v asfaltu le luknje, te pa so se ob vsakdanjem močnem tovornem prometu spremenile v jame. Rezultatov verjetnostnega izračuna za zdaj še ni, vsaj ne analitsko obdelanih, po kon ča-nem prvem trimesečju pa bodo imeli na voljo tudi te uradne podatke. Delo v eni izmeni traja od 6. do 14. ure, ker je veliko zaposlenih vezanih na javne prevoze, ti pa zaenkrat ne dopuščajo, da bi začetek dela premaknili na uro kasneje, s čimer bi mamicam še bolj ustregli. Lahko bi zjutraj malo kasneje odpravile otroke v vrtec in tudi mestni promet bi bil ob konicah razbremenjen. Čim se bo pokazala možnost novega voznega reda mestnih avtobusnih linij, bodo v Labodu skušali ustreči materam še s to spremembo. R. B. Jih je preveč po pisarnah? Občinska komisija bo vzela pod drobnogled režijska mesta od družbenopolitičnih organizacij do gospodarstva V Novem mestu ustanavljajo občinsko komisijo, ki bo proučila možnosti za zmanjšanje števila zaposlenih v administrativnih službah. V komisijo bodo izbrali člane iz raznih organiza-c| in tozdov, njena naloga pa bo ugotoviti, koliko ljudi je zaposlenih na režijskih mestih, predvsem v administrativnih službah, vse od družbenopolitičnih organizacij do interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti do gospodarstva in ostalega združenega dela. Doseči hočejo vsaj omejevan- Poleg organizacijske utrditve in stabilizacije je v izhodiščih kot posebna točka omenjeno kmetijstvo in usmerjeno izobraževanje pa tudi ureditev prometa, ki so ga kritizirali skoro na vseh programskih konferencah po terenu. Kot delovna usmeritev je v izhodiščih zapisano še dograjevanje sistema informiranja, usklajeno delo družbenopolitičnih oiganizacj v pripravah na volitve krta 1982, ustanovitev koordinacijskih odborov za nekatera področja dela, kot so znanost, usmerjanje v vojaške poklioe, družbeni položaj in aktivnost invalidov. O delovanju društev, njihovih možnostih, uspehih in težavah pa je letos predvidena problemska konferenca. SZDL bo tudi organizirala javne razprave O osnutkih ustavnih dopolnil, statutov občine in krajevnih skupnosti ter statuta SZDL, zavzemala pa se bo tudi za čimprejšnjo ustanovitev interesne skupnosti za preskrbo, skupnosti za cene in oživitev dela potrošniških svetov, kar vse naj bi pripomoglo k bopi oskrbi prebivalstva. V sklopu raznotere problematike je tudi romsko vprašanje dobilo v okviru socialne problematike posebno mesto. SZDL si bo na terenu prizadevala predvsem spremeniti miselnost krajanov glede reševanje romske problematike, saj ugotavljajo, da je le-ta v prenekaterih krajih enaka, kot je bila pred polstoletjem- Ptedsedstvo SZDL je tudi priporočilo vsem predvidenim podpisnikom družbenega dogovora o ustanovitvi občinske sktfpnosti za cene, naj s podpisovanjem pohitijo, kajti ta »kuponst bi morala biti po zakonu ustanovfena že ob koncu preteklega leta. Premalo predlogov Priznanje OF naj letos podelijo v vseh organizacijah SZDL na terenu je zaposlovanja v administrativnih poklicih, ker se te službe čezmerno bohotijo. Gre pa tudi za drugačno vrednotenje fizičnega dela, pri čemer je treba posebej poudariti, da med administrativce in režijce ne gre šteti resničnih strokovnjakov, čeravno nekateri teh morda res sedijo v pisarnah. Za program dela te komisije že prihajajo pobude in predlogi, med katerimi velja upoštevati tudi glas mladih. Ti menijo, da bi morali hkrati ugotoviti število honorarcev,ki so že upokojeni in zasedajo delovna mesta, medtem pa mladi vse teže prihajajo do delavske knjižice. Člani Zveze borcev v krajevni organizaciji Birčna vas so na konferenci, na kateri so se sešli v nedeljo dopoldne, kritično in brezkompromisno analizirali svoje delo v preteklem obdobju, prav tako pa tudi delo ostalih krajevnih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij. Ugotovili so, da so svoje dolžnosti v glavnem opravili, da so do stojno skrbeli za spomin ska obeležja E narodnoosvobodilne vojne na svojem področju in se odzivali skupnim akcijam krajevnih organizacij. Mnenja so, daje potrebno prav za medsebojno povezovanje, za skupne akcjje in za izmenjavo mnenj v krajevnih organizacijah na področju krajevne skupnosti Birčna vas še veliko napraviti Vendar pa povezovanje ne sme obtičati samo na domačem vrtičku, ampak mori prestopiti tudi meje krajevnih organizacij, prav zaradi bo? učinkovitih in smotrnih skupnih akcij in zaradi izmenjave kušenj. Borci se nikakor ne morejo sprijazniti, daje njihova krajevna skupnost, ki je bila piva pred-straža svobodnega belokranjskega ozemlja in je veliko žrtvovala za dosego ciljev revolucije, danes ena najmanj razvitih v novomeški občini Še najbolj jih jezi da se modernizacija tistih nekaj kitom etrov ceste od Škijanč do Birčne vasi in potem naprej do Uršnih sel ne premakne nikamor in da so vse obljube že nekaj le4 le besede v prazno. Krajevna skupnost je tudi brez telefonskega omrežja in brez vodovoda. Avtobus postaja zaradi slabe ceste čedalje bolj nezanesljiv« prevoz otrok iz oddaljenih vasi v šoto v Birčni vasi pa tudi ni organiziran. Pa ne da krajani čakajo križem rok! Z delovnimi akcijami je zlasti mladina, pa tudi ostali krajani, zgradila že nekaj objektov, in popravila marsikateri kilometer prej skoraj nevoznih poti, tako da so vasi postale do stopne vsaj za najnujnejše prevoze. Sedaj pa, ko ne morejo več sami in ko postaja nadaljnji razr voj tudi problem širše družbene skupnosti, pa se delegati vračajo iz Novega mesta praznih rok in brez konkretnih pojasnil. Tako stanje traja že nekaj let in vpliva negativno na zaupanje prebivalstva v krajevno samoupravo. Borci ocenjujejo to stanje kot politično negativno in predlagajo povezovanje vseh organizacij v skupno akcijo za pospeševanje razvoja krajevne skupnosti »Zavedamo se, da so potrebe večje od možnosti,** je dejal predsednik krajevne organizacije ZB Birčna vas Jože Rataj, »vendar ne moremo čakati še nadaljnjih trideset let!“ Vrečo je treba najprej napolniti, če hočemo iz nje jemati, so še ugotovili in se zamislili nad dvojno moralo, ki se ponuja s tem, da neki sporazum o prispevku v delovni organizaciji zavrnejo, potem pa, isti delavci doma glasno zahtevajo izboljšave. T. JAKŠE V letošnjem jubilejnem 40. letu od ustanovitve OF gre podeljevanju tovrstnih občinskih priznanj še posebna pozornost. O tem so prejšnji teden razpravljali v predsedstvu občinske konference SZDL v Novem mestu. Ker je na razpis do roka prišlo le 30 predlogov za občinsko priznanje OF, od teh 25 iz krajevnih skupnosti, 1 iz družbenopolitičnih organizacij in 4 iz društev, so v predsedstvu ugotovili, da to ni dovolj. Ne zaradi tega, ker bi bilo število predlogov premajhno, marveč zato, ker iz nekaterih krajevnih skupnosti za priznanje niso predlagali nikogar, iz nekaterih krajevnih skupnosti pa kar 5 ali 6 krajanov. Predsedstvo je sklenilo podaljšati rok za predlaganje kandidatov za občinsko priznanje OF do konca marca, hkrati pa je sklenilo pozvati vse krajevne konference SZDL, naj letos taka priznanja podelijo zaslužnim krajanom. Doslej se te možnosti še ni poslužilo kar 13 krajevnih skupnosti v občini Novomeška kronika KOMOLČARJI USPEJO - Odkar je nastopila podražitev bencina in se vse več ljudi prevaža z javnimi prevoznimi sredstvi, se večkrat zgo--di, da potniki iz Novega mesta, namenjeni v Ljubljano, ostanejo pred SOLATA JE, AMPAK CENA!!! - Zelenjave je zadnji teden v mest11 nekaj več na voljo, od kolerabe o® zelja in ohrovta, pojavila pa se je rij' di mehka zelena solata, ven< polnim avtobusom z dolgim nosom. Navadno je »borba” za vstop na avtobus okrog 14. do 15. ure, ko uspe preriniti se do avtobusnih stopnic le tistim z najm očnejšimi komolci. ZAJAMEŠ V ČEVELJ - Pešci, ki se iz ločenske smeri prebijajo v mesto po stranskih uličicah in poteh (zaradi gradnje na Cesti herojev) so bili prejšnji teden ob odjugi nemalokrat mokri v nogah. N a nekaterih mestih nisi imel stopiti kam, razen v globoko lužo. Zadnje dni je lepo vreme luže malce osušilo, še vedno pa je blata na pretek,... ______________________ilata, vendar zarij di cene 050 din za kilogram) mar51' katerega potrošnika odvrne od f?' kupa. Prehrambni del tržnice pa)? tudi zadnji ponedeljek ostal prazen. Stranke pogrešajo na tržnlC stalne stojnioe prodajalcev z ju#?’ ker so ti najbolje zatoženi že d?® časa pa prodajajo svoje blago sam0 trgovini v Kandiji. Kupci z nase* Pod Trško goro, Bršljincani, zMj?5 nih njiv morajo zelo daleč po naku p ih. TEDEN DF.CKOV - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile naslednje mamice z območja mesta: Nataša Božovič iz Ulice ob Težki vodi 68 - Mladena; Neža Metelko iz Ljubljanske 14 - Mojco; Karolina Tratar, Nad mlini 44 - Boru ta; Darja Jenkole s Poti na Gorjance - Klemena- Melita Pureber s Poti na Gorjanec 23 - Matjaža. Ena gospa je rekla, da sm# , pred Pustom, pa še nismo P?, nehali častiti novega šmarješki tovarni je 10. aija zjutraj še vedno bR*|f napis: srečno novo leto,. od delegata! za delegate Vse v luči domačih razmer Novomeško občino bo na 3. kongresu samouprav-Ijalcev zastopalo 6 delegatov — Predkongresna aktivnost Od 16. do 18. junija letos bo v Beogradu 3. kongres samouprav ljalcev Jugoslavije, po občinah pa so ustanov^ eni koordinacijski odbori, ki vodjo predkongresno aktivpost. V novomeški občini predseduje 22-članske-tnu koordinacijskemu odboru inž. Stane Žinič, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov, ki je tudi odgovarjal na naša vprašanja. - Kaj v glavnem pričakujemo od kongresa in o čem bodo delegati v Beogradu razpravljali? »Osnovno izhodišče je, da na kongresu ne gre za nobene vsebinske spremembe, k i bi zadevale področje samouprave. Vse to imamo že zapisano in urejeno z ustavo in drugimi akti, pač pa je namen kongresa akcijski. Ugotoviti dobre izkušnje in jih posredovati drugim in analizirati vzroke, zakaj se novi od no si tako počasi ali ponekod sploh ne uresničujejo. Inž. Stane Žunič: „Ob obravnavi zaključnih računov je lepa priložnost, da se doni ače razmere ocenijo še z vidika tez za kongres. Obširno kongresno gradivo je razdeljeno na 3 poglavja, in sicer: pridobivanje in razporejanje dohodka; samoupravno povezovanje in združevanje na osnovi dohodka ter planiranje in razvoj; združeni delavci v delegatskem sistemu. Vsaka teh nosilnih tem ima še več podpoglavij, tako da so v njih zajeta vsa področja. - Kako bo v novomeški obč i-1 ni potekala predkongresna aktivnost? »Osnovne organizacije sindikata naj ne premlevajo s član-stvonTobširnih tez, ki so v javnosti. Te naj služijo le kot osnova, da lahko ob njih ocenijo razmere v domačem okolju. Pouda- ril pa bi, da ne gre le za samoupravo v združenem delu, marveč tudi v interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih-in druž-benenopolitičnih organizacijah in skupnostih. Predkongresna aktivnost bo dosegla namen, če bodo na osnovi lastnih razmer sindikati sestavili akcijske načrte za odpravo slabosti. Ob tem pa ne gre iskati, samo črnih točk, ampak oceniti tudi dobre strani in dosežene spremembe na področju samouprave.” — Koliko delegatov bo na kongresu zastopalo Novomešča-ne in ali bodo le ti razpravi ali? „Po določenem ključu, po katerem se na 4.000 zaposlenih voli 1 delegat za kongres, bo novomeško občino zastopalo 6 delegatov. V Sloveni i (pa tudi v drugih republikah) potekajo pred kongresom tematske razprave po nekaterih občinah, novomeška pa je zadolžena za razpravo »Ocena nekaterih oblik vsebine pojavov pri združevanju dela in sredstev z vidika določil 81. do 85. člena Zakona o združenemu delu.” Ta določ ila vsebujejo razčiščevanje zadev s področja delitve skupno ustvarjenega dohodka ter obvladovanje pogojev pridobivanja dohodka. Naš koordinacijski odbor bo nosilec organi-zacje razprave, udeleženci pa bodo: Novoles, mariborski Marles, Rašica iz Ljub|ane, GG Novo mesto, Lesnina Ljubljana ter Republiški odbor za gozdrastvo in tesarstvo. V naši občini bo razen tega po delovnih organizacijah več tematskih razprav s posameznih področij kongresnega gradiva.” - Se nam torej obeta še'pove-čano sestankovanje? »Ena glavnih smernic v pripravah na kongres je ta, da ni potrebno uvajati dodatnih predkongresnih aktivnosti in sestankov samo zaradi tega, ampak je treba poi&ati primerno priložnost, da se o teh stvareh pogovori hkrati z drugim gradivom, ki ga v združenem delu morajo obravnavati. Lep primer združene akc|e je ob zaključnih računih. Ko bodo delavci takrat razčlenjevali domače razmere, jih lahko ocenijo še z vidika tez za kongres in ob ugotovitvi šibkih točk začrtaj o akcijski program.” R. B. ROME VKLJUČITI V DELO ZSMS Med številna prizadevanja, da bi Rome na novomeškem področju vključili v živ|enje in delo in tako omejili naraščanje kriminalitete med njimi, sodi tudi delo nedavno ustanovljene posebne delovne skupine pri predsedstvu OK ZSMS Novo mesto. Skupina naj bi še v februarju proučila možnosti i n izdelala program za vključitev romske mladine v katero o d številnih dejavnosti mladinske organizacije ter za ustanovitev osnovne organizacije v romskem naselju. Zastavljena naloga ni lahka, zato bodo pri sestavi programa tesno sodelovali s Centrom za socialno delo in organi, ki se ukvarjajo z romsko problematiko. Z vk|u-čevanjem v mladinske vrste pa bodo najprej poskušali pri Romih, ki so jih po dvomesečnem usposabljanju sprejeli na delo v 1MV. . »v-i? && *Eri POLNO SMETI IN PRAZNE KANTE - Nič posebnega ne bi po-gruntali, če bi okolico IMV—jevega bloka na Zagrebški cesti krstili za „Žabjak II”, saj to ime zaradi svojega prispevka k varstvu okolja gotovo zasluži. Vonj, nesnaga in razpadanje odpadkov stanovalcev ne moti, dviguje (Si želodce prebivalcem Ulice Milana Majcna, ki imajo tu urejeno peš pot. Slednji upajo, da se bodo spomladi le složno spravili nad nesnago, sicer se bo zgodilo obratno. (Foto: Janez Pavlin) Odkrito o perečih vprašanjih Okrogle mize o aktualni problematiki osnovna oblika dela kluba samoupravljalcev — V različnih okoljih zajeli v izobraževanje 30 do 95 odst. delegatov Klub samoupravljalcev v novomeški občini ima za seboj pet let dokaj uspešnega dela pri zapolnjevanju velike praznine na področju izmenjave piaktičnih in konkretnih izkušenj iz samouprav-ljalske prakse in prizadevanj, da se v praksi uresniči v številnih dokumentih opredeljen samoupravni položaj delavca. S podpisano pristopno izjavo najboljši — izobraževanja so se je klub v začetku vključeval 87 odstotkov zaposlenih v naši občini, kasneje pa so se priključile še druge delovne organizacije. Klub je začel delati s tremi osnovnimi programskimi nalogami: omogočiti delavcem izmenjavo samoupravljalskih izkušenj, svetovalno pomoč pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja in sprejemanje skupnega programa družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja. Najmanj je v prvih dveh letih zaživelo organi-zirano družbenopolitično ozobraževanje, v prvi vrsti zaradi premajhnega dotoka sredstev, saj podpisniki sporazuma niso izpolnjevali svojih obveznosti. Ker je stalno in celovito usposabljanje delegatov bistven pogoj za uresničevanje delegatskega sistema, je bil za čas 1978-1 979izdelan obširen program izobraževanja delegatov, ki bi moral zajeti vseh preko 3.000 delegatov, razdeljenih na 100 skupin glede na področje delovanja. Rezultati niso bili udeležili delegati iz 33 krajevnih skupnosti in iz 36 delovnih organizacij — vendar se je pokazalo, da zanimanje narašča. Zato bodo tudi letos nadaljevali z usposabljanjem delegatov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg tega skupaj z občinsko politično šolo deluje šola samoupravljanja, nekaj kandidatov iz novomeške občine pa obiskuje tudi vsakokratni dvomesečni tečaj, ki ga organizira republiški svet Zveze sindikatov. V tem času je klub pripravil več okroglih miz — o smotrni izrabi delovnega časa, o problematiki samskih domov, nagrajevanju po delu, o stabilizaciji — ki so dale izhod išča za pripravo stališč v organih sindikata, postopoma pa jih bodo uresničili v tej in drugih družbenopolitičnih organizacijah. Tudi vnaprej naj bi bilo težišče dela kluba samoupravljalcev na organiziranju okroglih miz o perečih družbenih vprašanjih v novomeški občini, v programu za letošnje leto pa bodo posebej poudarjene tiste naloge, ki izhajajo iz aktualne družbene problematike. Da pa bi sprejete smernice lahko dosledno uresničili, bo potrebno več prizadevanj v občinskem sindikalnem svetu in vseh družbenopolitičnih organizacijah. Z. LINDIČ-DRAGAŠ j Še več čakanja! j Na edini pošti v Novem j mestu občani vsak dan j godrnjajo zaradi čakanja v j - dolgih vrstah in izgube časa, { j pošta pa zatrjuje, da v S • zdajšnjih prostorih ni moč j | bolje organizirati poslovanja, j • V zvezi s tem je PTT Novo • • mes to postavilo delegatsko j i vprašanje na nedavnem zbo- • i ru združenega dela. ! PTT zatrjuje, da si več let • ’ zaman prizadeva dobiti pro- j store za pošto še na desnem j bregu Krke, v Kandiji, kar j želijo občani sedmih krajev-: nih skupnosti. Sedanja! poštna stavba v Novem me- { stu je tako izkoriščena, da | njene funkcionalnosti ni mo- j žno več izboljševati, utesnje- j ni prostori pa vplivajo na to, j da poslovanja ni možno • organizirati tako, da bi bile ; stranke zadovoljne. Pošti je bilo že nekajkrat J obljubljeno, da bo v Kandiji * dobila primeren prostor, pa iz vsega skupaj ni bilo nič. Prav zato je PTT z delegatskim vprašanjem prosilo za pomoč širšo družbeno skupnost, da se lokal v Kandiji zagotovi. „V nasprotnem primeru lahko pričakujemo na edini pošti še večjo gnečo in še daljše vrste,” je rečeno v poštnem pismu, s katerim J so pred delegati razgrnili j svoje težave. Ponoči 3 ure hoje Zaradi slabe ceste avtobusi niso mogli redno voziti Krajevna skupnost Uršna sela si že več let prizadeva spraviti v občinski komunalni program modernizacijo ceste Kandjja-Laze, pa se jim še ni posrečilo. Ker imajo krajani zaradi slabe ceste velike težave, je krajevna &upnost Uršna sela naslovila delegatsko vprašanje občin&e-mu zboru krajevnih skupnosti in navedla konkretne primere. »Cesta Kandija—Laze je do skrajnosti dotrajana in kljub dobremu vzdrževanju v zadnjem času vedno hujši promet cesto sproti uničuje. Vsak dan opravfo redni avtobusi po tej cesti 20 voženj, veliko pa je še tovornega in tranzitnega prometa. Ker so na razpolaga tudi slabi avtobusi, se dogaja, da avtobusa ni, kra- jani zamujajo delo, otroci pa šolo. V letošnji zimi se je večkrat zgodilo, da so morali nekateri domov z dela peš, kar pomeni 3 ure hoje ponoči...” Take so navedbe v delegatskem vprašanju Uršenčanov, ki se čutijo odrinjene in sprašujejo, če je posodobitev te ceste res tako hudo breme za občino, v kateri pomaga ustvarjati materialne dobrine kar 260 zaposlenih iz Uršnih sel in okoliških vasi. Uradnega odgovora krajevni skupnosti Uršna sela še ni, pripravila pa ga bo komunalna skupnost, kamor ta problematika spada. Neuradno pa se že ve, daje sicer cesta Kandija ~ Laze res slaba in kliče po popravilu, toda tudi »komunalni dinar” kliče po plačilu, tega pa ni. Regljanje žab bo le še spomin Žabja vas je že postala mestni predel, v petih letih pa bo postala še petkrat večja - Javno razgrnjen zazidalni načrt nakazuje bodočnost naselja in nove življenjske razmere DANES NEUREJENO, JUTRI ... uradno je Žabja vas del mesta, dobila ulioe, ki pa niso urejene, zato je naselje še vedno samorastniško, iz katerega veje nenačrtnost. V nekaj letih bo zraslo če* 100 zasebnih hiš in 16 stanovanjskih blokov. K Žabji vasi so se do pred Petnajstimi leti štele vse hiše od bivše Hadlove vile dalje, čeprav le bilo že tudi takrat v naselju Pfecej mestnega prebivalstva in ^ krajani že dolgo niso več ul(varjali le s kmetovanjem, kot i? bilo to značilno zanje v prejetih obdobjih,.Po podatkih iz ^ta 1869, ko se je začela izrazi-težka doba za slovenski kme-živelj, je bilo v Žabji vasi nQOljenih samo 139 ljudi Da-**** živi v Žabji vasi, ki pa je ^titem že uradno postala predel, 6 odstotkov ce-^tf,ega prebivalstva ožjega dela h?Ve8a mesta. V kraju je šepri-,iin° 260 domačinov, takih, * tu od rojstva; 250je pri-f3enih iz drugih predelov obči- ne, ostali so ali iz drugih krajev v Sloveniji ali pa ceh iz drugih republik. Medtem ko je bila Žibja vas še do zadnje vojne izrazito kmečki predel, je dandanes v kraju samo še peščica kmetov. Polovica vseh krajanov sodi v mlajšo generacijo do 27 let starosti, malo je starejših od 65 let, največ ljudi pa sodi v generacijo srednjih let. Ko so pred dvema letom a ugotavljali število gospodinjstev, so jih našteli 311, med temi pa so bila najštevilnejša samska gospodinjstva. Podnajemniki se priseljujejo, večinoma so to nekvalificirani delavci. K raj se zadnjih deset let naglo širi. Dobil je celo ulice, ki pa morda zaradi neurejenih komuna lij niti ne zaslužijo tega imena, pa vendar... Družbenopolitično življenje Žabje vasi je dokaj razgibano, čeravno krajani nimajo lastnega prostorčka za sestanke. Agroservis jim daje na uslugo sobo, mladina in tudi odrasli pa nimajo možnosti za urejeno rekreacijo. Dela sicer športno društvo s 40 člani, toda nogometaši vadijo na improviziranem travnatem igrišču v zasebni lasti. Glavni problem kraja je neurejena komunala od cest do razsvetljave, vodovoda in kanalizacije. Takim razmeram so očitno šteta leta, če že nc meseci ali dnevi. Po predlogu novega zazida :ega načrta, ki je prav ta čas javno razgrnjen, bo imela Žabja vas leta 1986 že 4.666 prebivalcev. Dotlej bo ograjenih 124 novih družinskih hiš, nekaj vrstnih, nekaj atrijskih in samostojnih, zraslo bo kar 16 blokov z 934 stanovanji. Zgrajen bo samski dom in še en blok s sam -skimi stanovanji. Pritlična stanovanja v blokih bodo imela manjše vrtičke, grajena pa bodo tudi z neposrednim dostopom na vrt, tako da bodo primerna tudi za ljudi na invalidskih vozičkih. Ker bo čez pet le v naselju predvidoma 570 šolarjev, je predvidena tudi gradnja nove osemletke za 720 otrok, kamor bodo hodili po učenost tudi mladi Gotnovaščani. Nova šola ne bo v kraju le središče učno —vzgojnega procesa, marveč celotnega kulturnega in družbenega življenja.’ V njej bo prostor za prireditve, za razstave, delovanje ama terskih skupin, za pre- davanja in šport. Prav verjetno pa bo nova šola zrasla šele po letu 1985, ker prej zanjo ne bo denarja. Pač pa ima vrtec za 500 otrok bližjo prihodnost in tudi prostori za sestanke in vaške organizacije bodo prej priskrbljeni. Predvidena je poslovna stavba, v kateri bo prostor tudi za krajevne dejavnosti. Žabja vas dobi v novem srednjeročnem obdobju tudi obrat družbene prehrane, in sicer v samskem domu. Kaj bo še novega? Več otroških igrišč in športno igrišče, dve novi trgovini za preskrbo prebivalstva in razšiijena bo zdajšnja poslovalnica zadruge. Predviden je razstavno—prodajni center tovarne IMV ter nekaj poslovnih prostorov za razne delovne organizacije. Hkrati bosta zgrajena vodovod in izstopna cesta na magistralo. V naselju bo do Jeta 1986 250 novih delovnih mest in 1192 parkir- nih mest. Od tega bo 822 prostih garažnih mest, ostalo bodo skupinske ali pa individualne garaže. Za vse novogradnje je predvidena kuijava na premog. Ob teh je še cela vrsta drugih, prav tako zanimivih podatkov o povsem novi, bližnji spremembi v Žbji vasi, predočenih v javno razgrnjenem predlogu zazidalnega načrta, ki si ga lahko vsak ogleda na hodniku upravne stavbe občinske skupščine. Priložena je tudi knjiga za pripombe, kamor im., vsakdo pravico vpisati, kar se mu zdi pomembno, da bi lahko načrt še dopolnili. Žabja vas, kije v preteklosti bržkone dobila ime zaradi številnih mlak, v katerih so regljale žabe, v bližnji prihodnosti zagotovo ne bo več imela prostorčka, v katerem bi se utegnile zadrževati te živalce. Hrup najsodobnejšega časa bo dobil domovinsko pravico. R. BAČER Dinar, ki ne bo smel iz občine M Delavci bodo podprli pospeševanje kmetijstva za boljšo preskrbo prebivalstva V občinah so si do zdaj pomagali z odloki, če je sporazumevanje obstalo na pol poti. Z njimi so uzakonjali sporazume za manjšino, ki jih ni podpisali Ti časi se iztekajo. Torej bomo pri sporazumevanju poslej morali vztrajati do konca. Prvi tak primer v in izvršni svet ter poskrbeli za brežiški upravni občini je samo- sporazum o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in oskrbo s kmetijskimi pridelki v občini. Podpisalo gaje blizu 70 odst. zaposlenih, kar je več kot dve tretjini Sporazum je sprejet. V 16 delovnih kolektivih, ki se z njim niso strinjali in ga zato tudi niso podpisali, naj bi o njem ponovno razpravljali, zraven pa Se bodo vključile tudi družbenopolitične organizacije temeljita pojasnila o namenu skupnosti in združevanja sredstev. Zbrano vsoto nameravajo uporabiti izključno za intervencije pri pridelovanju tistih dobrin, ki so za preskrbo prebivalstva v občini najbolj potrebne, je povedal sekretar občinske konference SZDL Stanko Cerjak. V poštev pride predvsem pospeševanje živinoreje, svinje-reje, poljedelstva in vrtnarstva, in to za količine, ki zadoščajo ZLATE, SREBRNE IN BRONASTE DIPLOME ZA JEDI NASTOPA NA BIZELJSKEM IN V BREŽICAH Na Bizeljskem so tokrat že drugič ob prazniku vina organizirali tudi kulinarično razstavo. Enako kot prvič so tudi tokrat prevladovale domače jedi. Sodelovalo je 42 razstavljalcev. Večinoma so bile to gospodinje iz bizeljskega okoliša, izbiro pa so popestrili še nekateri gostinci iz drugih krajev. Razstavljene jedi je ocenjevala komisija Sol olskega centra za gostinstvo iz Novega mesta, kiji je predsedovala Anica Šekoranja. Zlate diplome so dobile domačinke: Tonka Balon za celodnevni kmečki obrok, Vida Martini za sadni kruh in Ocvirkove kruhke in Pepca Iljaž za „jagnje” (sladica za svatbo). Srebro so si prisvojile Gostilna Žolnir iz Kostanjevice, Gostilna Les s Čateža ob Savi in gospodinja Pepca Kovačič iz Brezovice. Bronastih diplom so podelili več. Po besedah predsednice komisije je bil odziv letos nekoliko manjši, žbnske so bile zavzete s povorko, poznalo pa se je pomanjkanje nekaterih sestavin in nekoliko tudi stabilizacija. Teden amaterske kulture bodo ljubiteljske skupine zaključile še z dvema nastopoma. Na Bizeljskem bo prireditev 14. februarja v Zadružnem domu, v Brežicah pa 15. februarja ob 15. uri v Prosvetnem domu. Na prvi bo občinstvo slišalo koncert pevskega zbora iz Stare vasi, zbora in bobnarjev iz Artič, pevskega zbora iz Globokega, Cerkelj in Sromelj ter ženskega pevskega zbora iz Jutranjke v Brežicah. Igrali bodo tudi Bizeljski fanjte. Nastopila bo še domača skupina za izrazni ples ter folklorna skupina iz Artič. Obiskovalci si bodo ob tej priložnosti lahko ogledali razstavo Prešernovnih knjig in razstavo slik članov Likovnega kluba iz Brežic. Obe razstavi bosta prenešeni v Brežice. Tam bodo zapeli pevci iz zbora bratov Milavcev, pevci iz Artič ter člani mešanega zbora ŠoT skega centra iz Brežic. Artičani bodo sodelovali s folklorno skupino in tamburaši, Kapelci z godbo na pihala, Sromljani z gledališko skupino in Bizeljanci z ansamblom za izrazni ples. Sodelovala bosta še ljudska godca iz Piše c. V obeh krajih so na sporedu tudi recitacije. Na Bizeljskem bo 200 nastopajočih, v Brežicah 150, če pa prištejemo minula nastopa v Globokem in Dobovi, naraste njihovo število na 650. Za brežiško občino je to zagotovo dokaz množičnosti amaterske kulture. za porabo v občini Organi interesne skupnosti bodo skrbeli, da se bo to dosledno izvajalo. Za način zbiranja in gospodarno uporabo sredstev pa se bodo dogovarjali vsako leto sproti. Organe skupnosti (skupščina in izvršni odbor) bodo sestavljali I podpisniki, to pa je že zagotovilo za spoštovanje njihovih interesov. Potemtakem je strah, da bi podpirali kmetijstvo v korist potrošnikov zunaj občine, odveč. Finančno pod poro bo dobil kmet oz. delovna organizacija samo za naročeno prirejo mesa in vnaprej določene količine kmetijskih pridelkov, ki bodo odkupljeni in prodani v občini Sredstva za pospeševanje kmetijstva v okviru nove interesne skupnosti bodo razen delavcev, kmetov in obrtnikov zbirali še Zavarovalnica Sava, ljubljanske mlekarne, kmetijska zemljiška skupnost in lovske družine, občinska skupščina pa bo pridala dotacijo iz proračuna. Žaposleni bi seveda zbrali največ. Prispevali bodo 0,5 odst. od bruto osebnih dohodkov. Iz tega vira naj bi se v letu dni nateklo 5,7 milijona dinarjev, iz drugih virov pa še 2 milijona dinarjev. J. TEPPEY goriva ni J|p*> KURILUO ULJE EL UČENCI V KNJIŽNICI - Šolarji iz nižjih razredov OŠ bratov Ribarjev v Prešernovem tednu vsako leto obiskujejo občinsko matično k njižnico v Brežicah, poslušajo pravljico, listajo po knjigah in se vpisujejo med redne braloe. Letos so si prišli ogledat knjižnico tudi varovanci iz otro&ega vrtca. (Foto: Jožica Teppey) Šole bodo, štipendij ni Delovne organizacije stoje še vedno ob strani NOVO V BREŽICAH DOLGE PRIPRAVE. Misel na istanovitev invalidskih delavnic ni ;aspala. Sola v Skopicah je še vedno ta razpolago, dopolniti pa je bilo reba delovni program. Osnutek bo-lo dobili v razpravo tudi skupščin-ki zbori, ki so se načelno že izrekli senicah bo po razširitvi sprejel na delo 30 novih delavcev, nova delov- na mesta pa. obetajo tudi investicije Agrarie in Petrola. a organizirano obliko zaposlovanja ivalioov. Zakaj jim ne bi omogoci- ŽOGA IMA PREDNOST. Učenci v šolskih športnih društvih so zelo [lvdilUUVi uuvaj jun »iv k* vuivt,-«-. i, da bi se vsaj delno sami preživ ja-i, da bi opravjali delo, ki ga zmore- BL1ŽE DO DELOVNEGA IESTA. Prebivalci vasi ob vznožju lorjancev in naselij v hribovskih iredelih se zdaj pogosto pritožujejo, a nimajo v bližini ustrezne zaposlit-e, da so prikrajšani tudi za marsikaj Irugega. V novem srednjeročnem ibdobju se jim obeta več dodatnih nožnostl Tovarna strojne opreme v trški vasi naj bi na primer zaposlila 00 delavcev z območja Cerke j, Ve-ikih Malenc in Mrzlave vasi Prav to-iko delovnih mest obeta bodoča to- farna betonskih elet------ L' bo stala v Krilci vasi Kovinoplast na Je- delavnl Žal, zdaj malone na vseh šolah ugotavjjgjo, da na škodo iger z žogo zapostavljajo atletiko in gimnastiko. Zamujeno bodo poskušali nadoknaditi KAJ PA LOKALNE CESTE? V brežiški občini jih je 43, z njimi pa gospodari in upravjja samoupravna komunalna skupnost. To so ceste četrtega reda, ki povezujejo med seboj kraje v občini in občine med seboj. Za vzdrževanje skrbi SK1S, prav tako za njihovo obnovo in graditev novih cest, za zimsko službo in za prometno signalizacijo. Vsako leto posebej poveri skrb in vzdrževanje za to usposobljenemu cestnemu ; katerim podjetju, s katerim se po potrebi pogodbeno veže za daljše obdo bje.. BREŽIŠKE VESTI PRVA POGODBENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA V OBČINI - Na Rožnem je obrtnik Matko Abram združil sredstva, ki jih je pridobil med uspešnim vodenjem obrtne dejavnosti, in nastala je POZD Elektromontaža. Zaposlitev so našli predvsem domačini, toda še vedno je precej žensk, kibl rade zgrabile za delo, zato si ždijo manjši industrijski obrat. ti kot do kurilnega olja. (Foto: J.T.) Majhnim razvoj še mikavnejši Najmanjša krajevna skupnost Rožno-Presladol dobila prvo pogodbeno organizacijo združenega dela - Elektromontaža Matka Abrama spodbuda razvoju Najmanjša krajevna skupnost v krški občini Rožno—Presladol meri dobrih 848 hektarjev in šteje okoli 400 prebivalcev. Od sto hiš jih je nekaj v okolici Pre-sladola še brez vode in elektrike. Pravijo, da kdor ni z majhnim zadovoljen, tudi velikega ne zasluži, čeprav rek v živ- KAKO DOLGO SE? - Na bencin škili črpalkah nam takile napisi prihranijo besede, ne povedo pa, kdaj bo gorivo spet naprodaj. Na pol prazne cisterne so že jnarsikoga prisilile k varčevanju in ljudje so veseli vsakega sončnega žarka, ki jim prihrani energijo. Sicer pa zdaj mnogi razmišljajo o pečeh na drva, do katerih je v sili laže pri- Ug otovitev sveta za vzgol jo in izobraževanje ter koor-1 dinacij skega odbora za ta [ vprašanja v brežiški občini je za čas tik pred vpisom v | usmerjene šole naravnost porazna, saj se združeno delo sploh ne vključuje v skupno akcijo. Šolniki sicer tekajo od kolektiva do kolektiva, toda to ni dovolj. Pogrešajo j enotno zastavljeno akcijo v okviru Socialistične zveze, da bi z njo vendarle spodbudili delovne organizacije in jih spomnili na njihovo vlogo v usmerjenem izobraževa-| nju, na njihove ladrovske načrte in obveznosti, ki izvirajo iz njih. Tudi kar zadeva svetoval-1 no službo ni vse gladko. Usposobljene strokovne de- ] lavce bi morali imeti vsaj na večjih osnovnih šolah, vsekakor pa na celodnevni šoli Razen tega šole pričakujejo] večje zanimanje za usmerjanje pri delovnih kolektivih. Tudi tam ni dovolj, če-se kampanjsko zaženejo, potem pa vše leto nič ne napravijo. Skrb za kadre je odgovornost, ki je v prihodnje ne bodo več mogli prelagati naj ramena drugih. J.T. Leopold Colarič je v Kostan-. jevici pravzaprav edini mladi kmet, ki se je odločil stopiti po stopinjah svojih staršev. Tradicijo trdega kmečkega dela nadaljuje na manjši kmetiji, ki meri 12 hektarjev, samo obdelovalne zemlje pa je za dobro polovico. Je kooperant krškega Agrokombinata; s TOK Kooperacijo sodeluje pri pridelavi mleka, vzreji pitancev in vinogradništvu. Kisla voda še dražja kot mleko Leopold Colarič, kmet iz Kostanjevice, oddal lani več kot 15.000 I mleka Leopold Colarič V preurejenem govejem hlevu je vedno privezanih 15 do 20 glav govedu „Z ženo nama uspe postoriti vse tudi zavoljo kmetijskih strojev in pripomočkov, ki jih imava, čeprav je treba urno zgrabiti pri raznovrstnem delu,“ pripoveduje močni tridesetletnik, bolj čokate postave, in nadaljuje: „Lani smo za več kot 15.000 litrov oddanega mleka dobili nagrado. S poldrugega hektarja vinogradov pa smo lani oddali tudi 10 ton grozdja. Letno vzredimo 5 do 6 pitancev.” Podobno kot skoraj vsak kmet tudi Leopold Colarič potarna zaradi neusklajenih cen in njihovega vrtoglavega plesa: „Umetna gnojila so predraga, škropil ni. Kostanjeviška trgovina je slabo založena. Predvsem po škropila smo hodili v Šentjernej in Brežice. Močnih krmil, denimo benorala, trgovci sploh nočejo vzeti, bojda ga ne poznajo. Kisla voda je bila vedno dražja od mleka; trenutno je drugače; izkušnje kažejo, da bojazen pred ponovitvijo slike ni tako neupravičena. Lani jeseni so ukinili zbiralnico, ker kmetje niso več hoteli oddajati mleka. Vse bolj razmišljam o preusmeritvi v prašičerejo, kjer je možno ustvariti večji dohodek. Toda bojim se posojil, da se ne bi primerilo kot pri mleku. Brez pomoči pa je težko pričeti povsem na novo!” Leopold Colarič pripoveduje prizadeto, s kančkom nezaupanja, toda nikakor se ne moremo znebiti vtisa, da se bo nri kmetovanju skorajda v vsakem položaju znašel saj si pri gospodarjenju nc pomaga le z mišicami, ampak tudi z izračuni, kaj sc mu pač bolj splača. PAVEL PERC ljenju ne pomeni kaj dosti, je res, da so vaščani utrli pot razvoju s skromnostjo in živahnimi lastnimi spodbudami, predvsem s prostovoljnim delom. Veijet-no so ti prijazni ljudje — nekaj je km etov, precej pa se jih voz i na delo v bližnjo Brestanico in Krško — toliko bolj veseli gospodarskega obrata Elektromontaža. Gre za pogodbeno organizacijo združenega dela (POZD), ki je nastala 27. m arca lani na Rožnem. Zrasla je iz obratovalnice obrtnika M atka Abrama, na pobudo sveta kr^evne skupnosti in potem, ko so padli v vodo upi in prizadevanja, da bi odprla obrat katera izmed organizacij združenega dela. „Že pred sedmimi leti smo se pogovarjali z mladino, kako bi prišli do doma, kjer bi se sestajali in uredili trgovino. Jeseni 1973 smo pričeli z deli, 23. no-■'74 ‘ " vembra 1974 pa smo že odprli družbeni dom,” pripoveduje Matko Abram. »Duša in srce” akcije omeni velik prispevek vaščanov, saj so opravili 10.000 udarniških ur. Abram, predsednik gradbenega odbora, pohvali še predsednika skupščine krajevne skupnosti Albina Ivačiča in zlasti mladince: „Tudi do 45 se j ih j e zbralo na akciji!” Rožljani so morali dotlej okoli 5 km daleč v naj bližjo trgovino, Presladolčani pa so potrebovali do Brestanice dvakrat toliko. Lokal je uredil Agrokombinat, zgornje prostore pa Abram, ki je vložil v POZD 700.000 dinarjev. Zaposlitev je našlo 28 delavcev, predvsem do mačinov, ki jim poslovodja Matko Abram ne dela težav, če piorajo za kakšno i uro domov zaradi nujnih kmečkih opravil. V devetih mesecih je POZD ustvaril okrog 12 milijonov di- > ] naijev prometa. V delavnici sestavljajo razne razdelilce in , stikalne plošče za zasebna stanovanja in industrijo. Največ sodelujejo s sevniškim Betonom in krikim Pioniijem. Veliko dela z elektroinstalacijami jih še čaka v novi tovarni Stillesa na Kladju, pri brestaniškem Sigma-tu in polnilnici Agrokombinata na Leskovcu. Zemeljska dela za postavitev deiavnic na bližnji njivi bodo pričeli jeseni letos, v družbenem domu pa bosta dobila prostor otroški vrtec in zobna ambulanta. V domu, kamor so n apeljali telefon s Pokleka, pa bo še na voljo prostor, kjer bi , - W' kakšna tovarna zaposlila 15 - it 20 žensk. P. PERC Bogat senovski praznik „Otresti se bomo morali iluzij, da bomo malo delali in dobro živeli Delo in rezultati dela naj določijo družbeno vrednost posameznika pri nas,” je poudaril na sobotni slavnostni deademiji na Senovem ob krajevnem in kulturnem prazniku predsednik občinskega odbora ZZB NOV Krško Stane Nunčič. Bogat kulturni program - izvedli so ga pionirji mladinci in godba na pihala - je znova dokazal, da je kulturna poustvarjalnost na Senovem med najživahnejšimi v občini Nedvomno ima za to precej zaslug dobro zasnovano delo z mladimi že na šoli nato pa še vdomačem delav-sko-kulturnem društvu Svoboda. Brez številnih mentorjev tudi ne bi šlo. Tem in še drugim posamezni- kom je predsednik občinske Zveze kult urno-prosvetnih organizacij Vladimir Vogrinc podelil bronaste Prešernove plakete, o imenih poro-čano še v Krških pravicah. Senovčani pa so v počastitev praznika pripraVUi tudi nekaj športnih tekmovanj. Na turnirju v malem nogometu je zmagala osnovna organizacija ZSMS Senovo, pred Metalno in kadeti nogometnega kluba pri TVD Partizanu. Sodelovalo je 7 moštev. Šahovska sekcija DKD Svoboda je pripravila odprt hitropotezni šahovski turnir. Najuspešnejši je bil Ivan Gmajner. Običaj pa je, da ob krajevnem prazniku sklenejo šahisti serijo hitropoteznih turnirjev. Na šestih je največ - 46 točk zbral Mirko Jankovič, drugije bil Alojz Kožar, tretji Jože Perc itd. P. P. KRŠKE NOVICE DEVETIM BRON — Na slovesnosti ob kulturnem prazniku so prizadevni mentorji in posamezniki ki so se kako drugače, kot igralci režiserji, pevovodje, pevci, vključevali v kulturni utrip kraja, dobili bronaste Prešernove plakete. Izdelal jih je akademski kipar in medaljer Vladi- mir Stoviček, Med slavljenci delavsko—kulturnega društva Svoboda so Ivan Barbič, Ernest Breznikar, Franc Margan, Zinka Guček, Tone l Mil NOVI PROGRAM-KrškiDelavski dom Edvarda Kardelja bo v sodelovanju z vzgojite ji predšolskih otrok in osnovnošolcev do konca tega šolskega leta pripravil obsežen program Filmskih predstav. Po vsej veijetnosti jih bodo predvajali tudi v vseh tistih krajih, Iger imajo kino dvorane. Izbor del so te dni že opravili Pleterski, Miha Jalovec, Boris Pšeničnik, Silva Jesenšek in Drago Dremelj. Občinstvo, zbrano na slavnostni akademiji v Domu XIV. divizije, je nagrajencem toplo ploskalo in tako izrazilo željo, da bi delo amater- skih kulturnih delavcev tudi v prihodnje oplajalo življenje na Senovem. Z zanimanjem so si obiskovalci ogledali tudi rastavo del krških likovnih samorastnikov. STAREJŠI IN MLAJŠI - Te dni je v Krškem izšlo dvoje glasil, katerih vsebina jev celoti posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. ’ izredni številki »Našegaglasa”, kig» izdaja občinski Indok oenter, se je predstavilo s poezijo in prozo D, starejših avtorjev, v posebni številk1 ,,Zrcala”, glasila občinske konference ZSMS, pa so se oglasili mlajši KRŠKI TEDNIK ~ 'i -■ t o obrtniki samci R v LOK I BOLJ SVETLO KOT V tfVNlCI - Zadnji električni mrk ?(adi okvar v šoštanjski in trbovelj-termocentrali je za Sevnico minil »?kaj neboleče. Daljinsko je dispe-jjr izkopil le dva daljnovoda. V deri* mesta ni bilo napetosti za okrog 2® url Nekateri-se sprašujejo, kaj je t..Javno razsvetljavo v mestu. Pri njjkbu pravijo, da je na glavni sev-1^, 41. ulici od okrog 35 žarnic iz-g.^pljena vsaka druga. Po- številu lu-^ bojda Sevnico sedaj prekaša že RAJE PO REGRAT - Nekateri so samo zmajevali z glavo, ko se je pri zasebnem zelenjadarju pojavila solata po 160 dinarjev kilogram. Račun je m anj zabeljen ček) pri mesarju. Ob deževju in odjugi so se zato nekateri že jeli ozirati po travnikih, kjer običajno zgodaj prične kukati ven regrat, kajpak zastonj. KAKO VOZIJ07 - Izletnik je resda izobesil vozni red na steno trgovine s tehničnim blagom, najde se tudi na nekaterih oglasnih deskah. Sedaj, ko je stekel že nekakšen mestni promet, bi vozni red prišel prav tudi po postajališčih. - „Se ti ne zdi, da bi cestarji bolj čutili, kakšne so pravzaprav ceste, če bi se morali v službo pripeljati s svojimi, in ne s službenimi avtomobili? “ SEVNIŠKI VESTNIK • - ske konferenoe SZDL Maks Popelar je opozoril na pomembnost temeljitih priprav n a volitve. Postopek evidentiranja bo treba sprožiti prej kot običajno ob volitvah. Če smo doslej z delegatskim sistemom zajeli širok krog ljudi bo treba poslej posvetiti več pozornosti kakovosti njihovega dela. Opraviti bo treba kar nekakšen popis raznih delegatov. Doslej je v ta opravila vključenih skoraj 6.500 občanov. V samoupravnih interesnih skupnostih imajo že nekakšno analizo. Tajnik kulturne skupnosti Maks Zupanc je kljub temu menil da tan-kočutneje proučijo težave delegatov, saj bojda ponekod nimajo niti ustavnih možnosti za dela Nekatere skupščine samoupravnih interesnih skupnosti že kar kronično pesti nesklepčnost, razprave so slabe, sploh se uporabniki ne uveljavljajo, kot bi žetell Ob vsej nedorečenosti in dcoraj dnevnih spremembah pri sprejemanju sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti so v sevniški občini, kot je ocenil tajnik občinskega sindikalnega sveta Sašo Jejčič, lahko zadovoljni s podpisovanjem. Ko so sprejemali akcf ski načrt o uvajanju usmeijenega izobraževanja, so se vprašali kakšne šole sploh ima mladina v Sevnici Menili so, da bi v regiji s tolikšno lesarsko tradicjo in ostalim zaledjem le začeli z akcijo vsaj za oddelek lesne šole v Sevnici A. Ž. Tajnost podatkov zajamčena Popise prebivalstva ponavljajo v desetletnih zaporedjih vse sodobne države. K temu zavezuje tudi našo državo podpisana mednarodna konvencija. Na uradni popis od 1. do 10. aprila se tudi v sevniški občini že vestno priprav jajo. Načelnik oddelka za notranje zadeve in občo upravo, hkrati pa tudi podpredsednik občinske popisne komisije Mihael Keršič poudarja pomen te akcije. „Na-men popisovalcev ni brskanje po osebnih stvareh občanov. Nekateri podatki bodo pri poznejši računalniški obdelavi pomagali uokvirjati tudi nekatere socialne in ekonomske pravice in dolžnosti občanov. Občino smo razdelili na 80 popisnih okolišev. Vsak popisovalec naj bi obiskal sto gospodinjstev. Ni treba posebej poudarjati, kako je vsak osebni dobljeni podatek tajen”, pribije Keršič. Nedvomno bodo občani lahko v marsičem pomagali popisovalcem. Okrog novega leta so poštarji vsakomur prinesli karti oo z vpisano matično številka Popisovanje bo olajšano, če bodo takoj pri roki denimo, posestni list in drugi osebni dokumenti, in da jih ne bo treba, ko bo-popisovalec že tu, šele pričeli iskati Zaradi popisa nihče ne bo imel dodatnih potov. Kot rečeno, bo sleherno gospodinjstvo obiskal popisovalec na domu. O tem bodo o pravem času posredovana dodatna navodila. Priporočilo in žeja je, da bi ljudje v začetku aprila za drug čas prestavili razna potovanja, da jih popisovalci ne bi zastonj iskali Navsezadnje je sodelovanje pri popisu državljanska dolžnost. a. 2 ČAS ZA POSTRANSKA OPRAVILA - Zima se počasi poslavlja in čas ni primeren niti za dela na polju niti v gozdu. Polja so še premrzla za kakršnokoli delo, v gozdu pa je ta čas tudi nevarno delati zaradi spolzkega terena. Zato so se pri Bregaijevih na Čatežu odločili, da bodo te dni v glavnem vse postorili doma. Tako se je oče Slavec odločil, da bo podrl staro hruško, katere senca je bila že nadležna, mati Cirila pa se je lotila obžagovania vej v domačem sadovnjaku. Kajti, kot sta rekla, potem za taka opravila ne bo več ne časa ne prilike. (Foto: J. Simčič) Na skupščini bodo razjasnili Krajevne skupnosti še niso podpisale samoupravnih sporazumov o temeljih planov Čim bolj se bliža konec zime, tem boli narašča v trebanjskih krajevnih skupnostih zanimanje, kje in za kolko denaija se bodo lahko lotili komunalnih del. Zavedajo se namreč, da je drugo leto stabilizacije še bolj strogo glede naložb, kot je bilo lansko. Vendar pa pravega odgovora o obsegu del ne more dati niti samoupravna komunalna skupnost, kjer menijo, da vise vsi programi še v zraku, daje negotova tudi vrednost denaija, ki ga bodo zbrali. Kot je povedal tajnik samoupravne komunalne skupnosti Tone Starc, vsi predračuni veljajo za lani, nihče pa še ni povedal, kakšne cene bodo veljale letos. Medtem se je namreč podražil bitumen, kakšne bodo cene ostalih materialov, nujnih pri gradnji komunalnih objektov in opravljanju komunalnih del, pa tudi nihče ne ve. Prav zato je obseg programa izvajanja del negotov. Komunalna skupnost naj bi imela na voljo nekaj več kot 64 milijonov dinarjev; od tega naj ŠORLI ZMAGAL Na 1. hitropoteznem šahovskem prvenstvu ŠK Milana Majcna iz Sevnice je med 20 tekmovalci zmagal Gvido Šorli iz Radeč s 17 točkami; sledijo: Kranjec 16,5, Maurer 15, Lederer 14, Kolman in Blas 12 itd. J. BLAS Še v tem obdobju dobe delo doma bi šlo 13 milijonov za ceste in samo tri milijone za vzdrževanje. Kako bo z uresničevanjem programov po krajevnih skupnostih, pa tudi ni mogoče reči določno, ker je samo pet krajevnih skupnosti že podpisalo 'samoupravni sporazum, medtem ko za ostale kaže, da se jim ne mudi preveč. Pa tudi sicer je velika razlika med posameznimi krajevnimi skupnostmi. Medtem ko Nemška vas ni naredila še nič, so krajevne skupnosti Mirna ^ Mokronog, Svetinje in Sela— Sumberk uresničile vse iz programov samoprispevka. Ker je glavno zanimanje krajevnih skupnosti usmerjeno v popravilo in gradnjo cest, lahko povemo še to, da v kom unalni skupnosti skoraj ne verjamejo, da bodo' po krajevnih skupnostih zbrali takšne vsote, kot so bile predvidene. Prav tako se jim zdi težko veijetno, da bo mogoče vsa dela opraviti že letos, saj bo treba zaradi pomanjkanja denaija, pri čemer se najbolj pozna, da banka ne financira več popravila cest, dela razporediti čez vse srednjeročno obdobje. Sicer pa bo dokončno besedo o dejavnosti na področju komunalne dejavnosti izrekla skupščina samoupravne komunalne skupnosti, ki jo pripravljajo za konec tega meseca. Tedaj bo jasno že marsikaj več o količini zbranega denarja, pa tudi o možnostih za opravljanje del. Kruh še za 30 ljudi Čeprav v V elikem Gabru na gradbišču bodočega obrata Kemije — impexa zdaj ni videti delavcev Tregrada, pa smo v vodstvu te ljubljanske delovne organizacije vendarle izvedeli, da dela niso ustavljena. Kot je povedal predstavnik Kemije, bi morala biti dela že končana, vendar jih Tregrad ni mogel pravočasno dokončati. Potem pa jim je malo ponagajalo slabo vreme, tako da so z deli v zaostanku. Sicer pa z načrti ostajajo pri dosedanji zamisli. Najprej bodo v adaptiranih prostorih uredili skladišča, kjer bo v prvem obdobju zaposlenih šest ljudi. Kasneje pa bodo tam zgradili tovarniško dvorano, v kateri bo zaposlenih okoli trideset ljudi. Seveda do uresničitve gradnje še ne .bo prišlo letos, čeprav je lokacijska dokumentacija že pripravljena, projekte pa izdelujejo. DESETI BRAT V VELIKI LOKI Prizadevni člani Kultur-no-prosvetnega društva Ivan Cankar z Velike loke, ki so se dalj časa pripravljali na uprizoritev ljudske igre Deseti brat, so zdaj dokončali svoje delo in so pripravljeni na javno predstavitev. Slavnostna premiera te igre bo v soboto, 14. februarja, ob 19. uri na Veliki Loki. Predstava bo v zadružnem dorau. Radi bi kulturnejši dom KUD Pavel Golia pripravlja do konca te kulturne sezone več prireditev za otroke Čeprav so Trebanjci ob nedavni odločitvi slovenske kulturne skupnosti, da ne bo sofinancirala gradnje novega kulturnega doma, doživeli hladen tuš, pa jim poguma in volje za nadaljevanje dosedanjega dela na področju kulture ni zmanjkalo. Se posebej aktivno je Kulturno umetniško društvo Pavel Golia, katerega predsednica je Zvonka Falkner. Med prireditvami, ki jih imajo v načrtu letos, je treba na prvem mestu omeniti dopoldneve za predšolske in šolske otroke, na katerih naj bi predstavili pevce, baletnike, igralce ipd. Teh dopol-dnevov naj bi bilo letos do konca aprila pet. Hkrati z zabavo pa naj bi otroci na teh dopoldnevih pridobili tudi kaj koristnega, na primer: lahko se bodo naučili novih pesmic ipd. V vodstvu društva zdaj ne vedo le tega, kdaj naj bi taka srečanja organizirali Boje se namreč, da bo v dopoldanskem času premajhen obisk, zato bi bili pripravljeni take prireditve organizirati tudi v soboto popoldne. Pomisleke zaradi obiska imajo namreč ob izkušnjah z dopoldanskimi filmskimi predstavami, katere ob nedeljah obišče največ dvajset otrok. Mladinska gledališka skupina pripravlja lepljenko „Igrajmo se gledališče”, s katero bodo nastopali tudi izven občinskega središča. Starejša skupina pa pripravlja dramsko predstavo Srečni dnevi, katero bodo pripravili do maja. Ob vseh teh skupinah, ki dajejo kulturnemu žiyljenju v trebanjski občini močnejši utrip, kakršen je v marsikaterem bolj razvitem okolju, bodo poskušali razviti tudi ostale dejavnosti, med drugim filmsko sekcij o in filmsko gledališče, za katero je med Trebanjci tudi zanimanje. Seveda bi radi, da bi dvorano, v kateri imajo zdaj vaje in nastope, vsaj toliko obnovili da bi bilo kulturne prireditve res užitek gledati ali na njih sodelovati To pa bi lahko naredili z majhnimi sredstvi le, če bi na pomoč priskočile tudi trebanjske delovne organizacije. O tem in kako bodo zastavili delo, pa se bodo člani društva pomenili tudi na občnem zboru konec tega meseca. TREBANJSKE NOTICE RADI BI DELO — 47 zaposlenih v črnomaljskem ,,Gorenju", kjer naj bi jih bilo 200, če bi proizvodnja stekla, kot je bilo predvideno, s svojim položajem nikakor ni zadovoljnih. Radi bi delali delo, za katero so usposobljeni, marsikdo je bil tudi na praksi v Nemčiji. Sedaj čutijo, da so v breme svojemu, tozdu, saj ga vsak mesec »stanejo" 800 tisočakov. VSAJ NAČRTI Gribeljci si že dalj časa prizadevajo, da bi cesto od te krajevne skupnosti do občinskega središča asfaltirali in bi tako lahko po asfaltu prišli v Metliko in Črnomelj. Vendar se bodo morali v tem petletnem obdobju še vedno voziti po precej zdelani makadamski cesti ali pa se odločiti za preoej daljšo pot skozi Podzemelj. Komunalna skupnost posodobitve ceste od Gribelj nima v načrtu, predvidevajo pa, da bodo izdelali načrte zanjo. SKRB ZA PITNO VODO V naslednjem srednjeročnem obdobju naj biv črnomaljski občini za komunalno dejavnost porabili 374 milijonov dinarjev. Največ denarja bodo 'namenili oskrbi s pitno vodo, kanalizaciji in gradnji čistilnih naprav, preskrbi z energijo, posodobitvi oest in vzdrževanju komunalnih naprav. Zaradi drobiža ob milijone Nova črnomaljska tovarna še vedno ne dela, ker manjka za 63.000 DM opreme Že ko so za lanski prazni dela slovesno odprli novo tovarno Gorenja v Črnomlju, je otvoritev no prvotnem načrtu zamujala. T krat je bilo rečeno, da bo manjkajoča oprema prišla vsi čas, trto da bo proizvodna stekla v mesecu,dveh. Minilo jih je devet in ši pol desetega, v Gorenju pa so na istem kot takrat: še vedno ni t le manjkajoče opreme, medtem pa so dobili precej zagotovil,da se bo zadeva v kratkem uredHa. To nevzdržno in gospodarsko šl odjjivo starce je bil glavni p ;dmet odkrite razprave na zboru delavcev, ki so se ga POSPEŠEVANJE DEFICITARNIH OBRTI irajevne skupnosti so se v zad-n m času začele bolj zanimati za u neritev drobnega gospodarstva, s., to krajane neposredno zadeva. 1 • vasidi udeležili tildi predstavniki črnomaljskega družbenopolitičnega življenja. Investicija v črnomaljsko tovarno Gorenje je znašala 270 milijonov dinarjev, oprema, ki že dalj časa stoji na carini in ki. je glavni „krive'c”, da proizvodnja ne steče, pa je vredna borih 63.000 nemških mark. Tudi na tem zboru so PREDSEDNIK MED VRATCI Zadnjega občinskega prvenstva v smučanju se je udeležil tudi predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Janko Gladek, pa ne kot gledalec, marveč kot tekmovalec. V svoji starostni skupini je Gladek gladk o zmagal v slogu Stenmarka, saj je imel pred drugouvrščenim tekmovalcem dobri dve sekundi in pol pre dnosti. Slabše pa se je godilo vodji strokovnih služb interesnih skupnosti Jožetu Strmcu, ki je bil diskvalificiran. Bodo SIS. pa kje drugje bolje v gugale kot vlada ... letu potrebovalo 351.000 takih kompresorjev za hladilnike, kakršne naj bi delali v Črnomlju. Sedaj vse te kompresorje uvaža, in če bo tako tudi vnaprej, pomeni to za letos 28 milijonov nemških mark. Če bi proizvodnja v Črnomlju stekla v začetku leta, bi lahko naredili 260.000 kompresoijev. Poleg te opreme, ki je že na carini, bi v drugi fazi potrebovali še dodatne merilne instrumente, kar seje pokazalo, ko so bili delavci iz Črnomlja na praksi v Nemčij L »Poskusna proizvodnja bo lahko stekla dva meseca za tem, ko bomo dobili manjkajočo opremo.,” je povedal vodja črnomaljske tovarne Gorenje Tone Dovšak. A. BARTEU dobili zagotovila, da bo to vprašanje v kratkem rešeno. Sedaj je v črnomaljskem obratu temeljne organizacije Zamrzovalniki zaposlenih 47 ljudi, ki priznajo, da to, kar počnejo sedaj, n i pravo delo, tako, kakršnega bi radi opravljali, zato nekateri govorijo, da se bodo zaposlili drugje. Teh 47 delavcev v Črnomlju stane Gorenje 800 tisočakov na mesec. »Seveda pri tem, čeprav za tako stanje nismo nič krivi, nimamo dobrih občutkov, saj smo-res v breme tozdu Zamrzovalniki, prav tako pa nam ni vseeno, ko v naši občini govorijo, češ v Gorenju se pa tako in tako nič ne dela,” so dejali delavci na zboru. Gorenje pa bo v letošnjem NADALJEVANJE PARTIZANSKE MAGISTRALE? Za cesto Adtešiči - Vinica je po samoupravnem sporazumu o temeljih plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v Slovenji ž'a obdobje 1981—1985 predvideno Ve 12 milijonov dinarjev. S tem denarjem pa ni moč nadaljevati posodobitve te ceste, saj bo zadostoval le za redno vzdrževanje. Črno majski izvršni svet je sicer k osnutku tega sporazuma dal svoje pripombe in zahteval, naj se vanj vnese posodobitev odseka ceste Vrhovci—Žunič i—Pretoka—V inica, vendar-predloga niso sprejeli. Kaže pa, da bodo prizadevanja za nadaljevanje gradnje »partizanske magistrale” uspešiejša. V načrtu je tudi nočni počitek ČRNOMALJSKI DROBIR BANČNI AVTO - Sedaj, ko ima poslofna enota Ljubljanske banke' v Črnomlju svoj avtomobil, fiat 132, stranke pričakujejo, da bodo poslej hhreje dobivale izpiske in druga obvestila iz banke, ki sedaj kljub najmodernejši elektroniki in računalnikom prihajajo marsikdaj z zamudo. VSE POTI VODIJO V KULTURNI DOM - Prejšnji ponedejek in tore?'. seje marsikdo vprašal, katera zanimiva predstava neki bo v 2moril. tj-kem kulturnem domu, ko hiti va tj cela procesija ljudi. Menda jih je bito toliko, da bi se z Loke spbčalo organizirati mestni avtobusni prevoz. Pa ni nastmjala Nela niti ni solz pr ikal Ivica Serfezi, niti ni bil na sj . odu kakšen nemški pornografski f' pa tudi Bruce Lee ni z rokami ii ‘.rami množično pobijal grdih in z: iih sovražnikov - v kulturnem -d, >i je bilo obvezno predavanje o s; -nem ljudskem odporu in d beni samozaščiti KAT,PA TA TEDEN? - Prhedi-telji bi si gotovo želeli da bi Črnomaljci in prebivalci drugih krajev v občini vsai pol tako množično prehajali na nlmske predstave v okviru 4. tedna jugoslovanskega filma ki. poteka ta teden v Crnomju. Od do-nedejka do nedelje si bodo lahko ogledali vsak dan drug film; predstave so ob 20. uri, naslednji dan ob 17. pa j e na vrsti ponovitev. Tako je danes na sporedu film »Prišel j e čas da ljubezen spoznaš”, jutri »Trofeja”, v soboto »Delo za dotočen čas inv nedeljo »Splav meduze”. CESTA BREZ ZNAKOV -Čeprav je res, da vsak prebivalec Bu-tojraja in Velike Lahmje.pozna cesto, ki vodi iz Črnomlja do teh vasi „na pamet”, saj so za posodobitev te ceste veliko dela opravili vaščani sami, bi bilo vseeno prav, da bi odgovorni ob lepi cesti postavili tudi kakšen prometni znak, saj zaide tja tudi kdo, ki ni iz teh krajev, pa bi se lahko ustrašil, da je zašel na kakšno zasebno cesto... I i n Slovesnost v Dragatušu Prireditve ob prazniku V okviru prireditev ob praznovanju občinskega praznika bodo v četrtek, 19. februarja, na Cardaku v Črnomlju predali namenu nov .stanovanjski blok. Hkrati bo slovesen pričelek del za gradnjo novega bloka, v Semiču pa bodo začeli graditi novo. po slovno-stanovanjsko stavba Na dan praznika, se pravi v četrtek zveča, bo v črnomaljskem kulturnem domu svečana akademija, za katero, tako kot že več let, pripravka program kulturno—umetniško, društvo iz pobratene Duge Rese. Naslednji dan, v petek, bo slovesno v Dragatušu, kjer bodo odprli prenovljeni zadružni dom, v katerem bo tudi svečana seja vseh zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Zatem bodo na Vinici slovesno odprli novo zdrav-stveno postajo. y soboto bo v Črmošnjieah seja skupščine podpisnikov družbenega dogovora o urejanju širšega območja Črmošnjic in razgrnitev idejnih načrtov za to in za ureditev partizanske magistrale. V počastitev občinskega praznika poteka tudi več športnih tekmovanj v namiznem tenisu, šahu, rokometu, odbojki in kegljanju. Metliška Predilnica kljub težavam izpolnila lanski proizvodni načrt — V srednjeročnem planu predvidevajo nove stroje in odpravo nočnega dela Kljub težavam pri pre&rbi s surovinami in reprodukcijskim pesti že lep čas, so stari in materialom iz uvoza so v me tl Uri Novoteksovi temeljni organizaciji precej iztrošeni stroji, s Mohar) ^Politika” odgovorna za delegata Evidentirati možne kandidate za delegate, ki bodo izvoyeni prihodnje leto Pregledati, kaj zavira samoupravo in delegatski sistem, ter zavore odstraniti Družbeno-politične organizacije SZDL.ZK in sindikat so dolžne bolj pomagati pri delu delegacij in morajo v bodoče z njimi tesneje sodelovati. To so poudarili na sestanku vodij delegacij in vodij konferenc delegacij ribniške občine, kije bil minuli teden. Na njem so razprav|ali o slabi udeležbi delegatov na sejah delegacij m skupščin (predvsem izpostavah zavoda za poslovanje, socialnega zavarovaiga itd., itd. V razpravi so nekateri vodje delegacij menili, daje material ki ga dobi delegat, preobširen, predvsem za seje skupščin SIS. Eden izmed vodij delegacije iz LoScega potoka je predlagal, naj bi bile seje skupščin popoldne; Vprašanje je prav za Loški potok, kako je to možno glede na prometne zveze. Opozarjali sto tudi da je treba bolje organizirati dostavljanje materiala za seje. Zdaj dobi ves material le vodja dele ga ege, kije tudi dolžan, da ga razdeli delegatom. Menili so, da bi bilo bolje, če bi material razpošiljale krajevne skupnosti vsaj tam, kjer ipiajo redno zaposlenega. Naj slabše delujejo konference de-legacj za tiste kolektive, kjer je te nekaj zaposlenih. Uspešne niso tudi skupne delegacije (za vse SIS ena), posebne pa imajo le v treh največjih OZD. Opozorili so, da je zaradi vsega tega treba posvetiti posebno pozornost evidentiranju možnih kandidatov za delegate, ki bodo izvoljeni na volitvah prihodnje leto. Izboljšati je treba tudi organ iz kanost delegatskega sistema tako, da bo omogočeno njegova resnično samoupravno delovanje. Borci: zaostriti odgovornost Ribniški borci za usmeritve republiških vodstev na področju stabilizacije — Spoštovati zakonitost - Delo vrvim ljudem primeren standard — Nič dragih proslav Edino ribnika občina na območju ljub|andce regije ob lanskem tričetrtietju ni imela organizacij združenega dela s področja gospodarstva, ki bi poslovale z izgubo. To je gotovo najbolj razveseljiv podatek, ki so ga ugotovili na razširjeni seji predsedstva občin&egi odbora ZZB NOV Ribnica, ko so razpravljali o gospodarice m položaju. Denar gre drugam Po novih predpisih sc bodo združevala vsa sredstva za stanovanjsko izgradnjo v občinah, kjer je sedež OZD, tozda, oziroma delovne organizacije, medtem ko so se dodlej vsaj sredstva za solidarnostna stanovanja zbirala v občini kjer je imel delavec stalno prebivališče. Zaradi takih predpisov pa bodo prizadete občine, ki imajo veliko obratov, izpostav, poslovalnic, prodajaln itd., sedež njihovega tozda pa je izven občine. Med take občine sodi tudi občina Ribnica. Tako se v občino Ribnica ne bo stekal denar za gradnjo solidarnostnih stanovanj za delavce, ki so zaposleni v obratih BPT in Saturnus pa tudi v banki SDK, pošti Ekktro, Zdravstvenem domu, Tobaku, Borovu, izpostavah zavoda za poslovanje, socialnega zavarovanje itd., itd. Dopuščena je sicer možnost, da bi se dogovorili s sedeži tozdov in občinami, kjer je sedež tozdov, da bi ta denar nakazovali v občino, kjer ima delavec stalno. prebivališče. To pa bi po mnenju nekaterih zahtevalo veliko dela in še veliko vprašanje je, če bodo občine, ki bodo denar dobile, pripravljene denar odstopiti Izkušnje namreč kažejo, da tisti ki nekaj ima, težko to odstopi drugemu. Vse to pomeni — tako smo zvedeli pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v Ribnici - da bo ta prisiljena zavračati prošnje za stanovanja vsem zaposlenih v tistih obratih in izpostavah, ki smo jih našteli, in še v mnogih drugih, se pravi vseh, kjer je sedež tozda izven občine Ribnica. Seveda pa ve g a to tudi za tiste, ki sicer stanujejo v ribniški občini, na delo pa se vozijo v druge občine. j. PRIMC Ugotovili pa so tudi, da bo največ težav na področju zdravstva, za kar pa so se že dogovorili, da bodo združevali dodatna sredstva. Ob tem so borci tudi opozorili, da nekateri izkoriščajo pravice iz zdravstvenega varstva, da med bolniško šušmarijo, ne uporabljajo zdravil, kijih kupijo v lekarni itd. Poudarili so, da so med lansko potrošniško mrzlico zatajili sveti potrošnikov. Kritizirali so „čme zakole” živine. Opozorili pa so tudi, da nekatere inšpekcijske službe še ne delajo, kot bi morale. Menili so, da so gospodarski uspehi občine lani zadovoljivi, še posebno če upoštevamo, da je primanjkovalo surovin, predvsem naj večjim OZD. Tako Inles ni imel lesa, čeprav smo sredi gozdov, in se kaj takega ne bi smelo več primeriti. V kovinski industriji pa je primanjkovalo predvsem uvoznih surovin. Pokritizirali so razraščanje administracije, nepotrebna po- tovanja doma in v tujino, gradnjo tovarn, za katere ni surovin doma, nadaljevanko „Ščuka pa je, ščuke pa ni”, nepravilnosti pri snemanju „Dražgo§ce bitke”, odhajanje v gostinske lokale in trgovine med delovnim časom, hitro naraščanje cen in nesorazmeije cen pri istem blagu itd. Opozorili so, tla zanemarjamo zbiranje odpadkov. Borci so nadalje omenili prekr&e nekaterih direktorjev (Stangrad, 1TPP, Hydrovod), o katerih je bilo že veliko napisanega, narejenega pa nič. Sodni postopki se zavlačujejo. Vse to pa vzbuja nezaupanje v samoupravne, sodne in politične organe. Posebno pozornost bo treba posvetiti boljšemu kadrovanju. Zdaj so marsikje postali iz nekvalificiranih delavcev refe-rentje, ljudje z ustrezno izobrazbo pa so morali iskati delo v tujini Nekdaj borci v boju s sovražnikom, zdaj borci za stabilizacijo! Tako mora biti geslo borcev danes. Dolžnost borcev pa je, da pomagajo, kjer je treba, ne pa le kritizirati, so poudarili lani sami. F J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Občan - številka Številko, ki ste jo dobili te dni, boste potrebovali vse življenje fred kratkim so dobili tudi prebivalci kočevske in ribniške občine ,,enotne matične številke občana”, ki so sestavljene iz trinajstih številk. Ta številka bo spremljala občana „od zibeli do groba”, zato kartončka ne bi smeli zgubiti Sicer si pa vsak lahko svojo številko brez težav zapomni. Prvih sedem številk namreč predstavlja datum rojstva, na primer: 1504928 pomeni daje občan rojen 15. (15) aprila (04) 1928 (928). Tudi naslednje tri številke sije lahko zapomniti saj so to vedno 500 (za moške) ali 505 (za ženske), kar pomeni, da si je torej treba zapomniti le zadnje tri številke, kar pa ne more biti posebno težko. In še to: te številke boste morali vedeti tudi ob bližnjem popisu prebivalstva, ki bo od 1. do 15. aprila letos. NE BO SE CELODNEVNE ŠOLE - Kolektiv osnovne šole Loški potok je zavzel Stališče, naj bi v prihodnjem šolskem letu tu še ne odprli celodnevne šole, ker imajo premalo učiteljev, prostora pa tudi denarja verjetno ne bo dovolj. Stanovanj za prosvetne delavce imajo dovolj, kljub temu pa na razpise niso dobili vseh učiteljev. Solo je zapustil dosedanji ravnatelj Darko Kraševec, ki se je preselil v Grosuplje, nova ravnateljica pa je M ' Debeljak. NEKAJ NEVESTNIH ČUVAJEV - Postaja milice Ribnica je lani poslala pristojnim organom 11 poročil q nevestnem delu čuvajev. Nekateri so ob njihovi kontroli spali ali drugače nevestno opravljali delo, enega pa celo ni bilo na delovnem mestu. MANJ NEZGOD IN SAMOMOROV - Na območju občine Ribnica so lani zabeležili le en samomor (predlani 4), 3 delovne nezgode (predlani 9), nobene nezgodne smrti (predlani 4), požarov pa so lani zabeležili 6 ali enega več kot leto prej. Med lanskimi požari sta največ škode povzročila dva, kiju je zanetila strela, ostali štirje pa so bili manjši Skupno so napravili za 860.000 din škode. ZASEŽENO OROŽJE - Lani so ribniški miličniki zasegli 3 pištole, samokres, flobert, 101 kos streliva za razno orožje, kilogram smodnika, ter nekaj hladnega orožja, rezervnih delov in vžigalne vrvioe. Našli pa so mino, 3 kg amonala, 65 detonatorjev in en naboj. — Zakaj ribniški humorist Pile že nekaj let ne sodeluje pri o rganizaciji ribniških pustnih norčij? — Ker pravi, da je treba tudi neumnost resno pripraviti. REŠET0 Z varčevanjem do boljših uslug Sodeč po zadnjih razpravah o temeljih planov za pravkar začeto srednjeročno obdobje, kjer je največ pripomb doživel prav samoupravni sporazum zdravstvene skupnosti, zdravje ni več neprecenljiva vrednota v tem smislu, da smo zanj pripravljeni plačati, kolikor bi zahtevali „dohtaiji”. Prav k temu sporazumu so imeli delavci največ pripomb, pa tudi zoper nameravano gradijo informativnega centra pri Dolenjskem zdravstvenem centru. Ne nazadnje lahko k tem pripombam prištejemo še razpravo na zadnji seji trebanjske občinske skupščine, kjer so delegati družbenopolitičnega zbora terjali, naj bodo v prihodnje poročila o dejavnosti te skupnosti manj zabeljena s številkami, zato pa naj bi bilo v njih več besed o resničnih vprašanjih, ki tarejo zdravstvo. Ko je predsednica izvršnega lanska finančna bilanca pa vse, V trebanjski zdravstveni skupnosti se boje, da bodo zaključili letni obračun z negativnim saldom — Če bodo hoteli iz teh težav, bo treba varčevati čata usluge zdravstvene skupnosti. Zato tudi sedanja raz-' memoma visoka stopnja prispevkov od dohodka in bruto osebnih dohodkov ne bo v celoti zadostovala za kritje potreb. Če »pa bi se težnja po manjšanju prispevkov še nadaljevala, se kaj lahko zgodi, da bo zdravstvo razvito še slabše, kot je doslej. Zaradi "takšnega stanja, k čemur bo svoje prispevala tudi lastna strokovna služba, ki bo morala v trebanjski občini opravljati dela namesto dosedanje regijske, bo treba varčevati in- spet varčevati. K temu seveda ne bodo mogli prispevati samo delavci v zdravstvenih ustanovah, marveč tudi zavarovanci sami. Do tega, da imajo z zdravstveno knjižico v bistvu odprt račun, bi morali ravnati z vso odgovornostjo. Ne bi smeli namreč pričakovati, da bodo z majhnimi prispevki lahko neomejeno trošili stedstva zdravstvene skupnosti. Je že tako, da bodo le z‘manjšim trošenjem lahko dosegli boljšo kvaliteto, ki je morda doslej pešala tudi ob prevelikem navalu zaradi majhnih zdravstvenih težav. J. SIMČIČ odbora trebanjske občinske zdravstvene skupnosti Pavla Ba-nič-Kranjc odgovarjala na te Pavla Banič — Kranjc pripombe, je med drugim izjavila, da je bilo sploh nespametno sredi januarja obravnavati poročilo o lanskem devetmesečnem poslovanju. Namesto take obravnave bi bilo bolj pametno vzeti pod drobnogled .sedanje razmere, ki preikone obetajo tej skupnosti izgubo. Še bolj kot Delavni planšnci| Mirenski planinci so lani organizirali petnajst po-I hodov — Velika skrb za napredek planinstva Planinska skupina Mirna, ki | spada k Planinskemu društvu Sevnica - Krško, je bila ustanovljena pred slabima dvema le-| torna in šteje sedaj že 150 članov. Od tega je kar 87 pionirjev. J V preteklem letu so največ dela vložili v organizacijo planinskih pohodov, finansirali so jih iz lastnih žepov, izobraževanje pla-I ninskih vodnikov in mentorjev. Tako so v lanskem letu usposobili po programu Planinske zveze Slovenije dva mladinska vodnika za letne razmere in dva mentorja planinske vzgoje. V I kratkem pa bo končal izobraže-I vanje planinski vodnik za letne razmere. Manj uspešni so bili pri usposabljanju mentorjev za akcijo ciciban - planinec. Organizirali so 15 pohodov, I katerih se je udeležilo 197 .pla-| j nincev. Štirf pohode, na Bohor, Lisco, Kum in Ratitovec, pa so organizirali v okviru akcije plani-I nec - pionir. Pri tem jim je po-] magala OŠ Zapadnodolenjskega 1 odreda z Mirne. Nekaj pohodov I je zaradi slabega vremena in dru-I gih težav odpadlo. | Veliko pozornosti so posvetili tudi drugint vrstam pohodov, I npr. pohodu po poteh okupirane | Ljubljane. Se^bvalhso pri organiziranju spominske peti občine I Tre bige, ak*de«iji na Mirni, I dnevu mladosti v 2aloki itd. Njihova markacijska skupina pa je (‘markirala pot Mirha—Debenec. 1 Ustvarjali so tudi lastno planinsko knjižnico. Tačas pa zakiju-r čujejo priprav« za planinsko šolo. ' Ena* izmed težav, ki precej tare mirenske planince, je oprema j za varno hojo. Ker je nimajo, upajo, da bodo letos dobili toliko denarja, da bodo nabavili najr nujnejšo. | Za letos načrtujmo 16 planinskih pohodov; 6 enodnevnih, 8 dvod nevnih in 2 tridnevna. S sodelovanjem mirenske osnovne šole bodo nadaljevali akcgo pionir - planinec in pričeli akcijo i ciciban - planinec, ki lani ni za-I živela. Velka skrb bo letos namenjena tudi kadru. Usposobiti name-j ravajo 4 vodnike in 2 mentorja. I Ta mesec pa bodo pričeli planin-| sko šolo za pionirje. Teoretični del bo na Mirni, praktični pa na Lisci, Kalu in Gorah- Pri tem jim I bo pomagalo PD Sevnica— Krško. Poleg našteteganamerava-jo urediti in markirati spominske j poti NOB v občini Trebnje. JANEZ PLATIŠE ki delujejo, v tej skupnosti, skrbi, kako bo v prihodnosti. • Res je, da so pripombe 'delavcev giede informativnega centra' v marsičem upravičene, res pa je tudi, da delavci pozabljajo, kakšne. koristi bi lahko .ta center prinesel k boljšemu opravljanju dela v zdravstvu* In kar je tudi-v veliki meri r§s, je še to, da se bo precejšen del denaija stekel iz nekdanje regije tudi za potrebe osnovne dejavnosti v trebanjski občini. Delavcem- bi namreč bilo treba povedati, da je v trebanjski občini sorazmerno majh no število aktivnih zavarovancev, pa veliko tistih, ki so odvisni od njihovih prispevkov. Saj prideta na enega aktivnega . zavarovanca kar dva, ki izkoriš- PLANINCI BODO IMELI LETNI ZBOR Jutri se bodo na Mirni ob 19. v domu TVD Partizan zbrali planinci na letnem občnem zboru. Na njem bodo pregledali delovanje y lanskem letu in pripravili načrt za letošnje leto. Vse, ki bi se radi na novo vključili v planinsko društvo, tudi vabijo na zbor. »Temenica” pred novim vzponom novimi stroji in razširitvijo proizvodnih prostorov bodo v tozdu Temenica povečali proizvodnjo za 10 do 15 odst. — V kratkem bodo izdelali 7000 oblek za SZ Čeprav so delavke Labodovega tozda Temenica iz Trebnjega -te sestavljajo večino kolektiva - že tani oktobra izpolnile letni plan, to zanje ne pomeni tudi dokončno doseženega cilja. Ta uspeh, ki je v veliki meri posledica pridnosti in prizadevnosti, so m bodo vgradile v temelje za nov sKok naprej, zlasti na področju dviganja produktivnosti. Z uspešnim poslovanjem bodo namreč v *___nK/inKiu razširili nmizvndne nrostore,ki šobili dokumentacija je že narejena, vse skupaj pa bo veljalo okoli 10 milijonov dinaijev. Kako bodo poslovali letos, pa je še vprašanje. Material je namreč vse dražji, tudi dobiti dviganja produktivnosti. L uspešnim poslovanjem uuuu ummcv. , uouua *------- tem srednjeročnem obdobju razširili proizvodne prostore, ki so bili ga je vedno težje, kljub temu pa , , - •„___X. nnaio. da bodo letos dosegli doslej ovira za še boljše uspehe. Ko direktor Lojze Kopina predstavlja TOZD, ne more mimo zgodovine, ki se je za to tovarno začela dokaj neobetav-no. Prej so bili namreč v sklopu Modnih oblačil pa Tip — topa, Zdaj je TOZD Temnica med najboljšimi tozdi v Labodu, če pa hočejo še napredovati, morajo že letos nabaviti nove stroje, pri čemer pa bodo potrebovali v sedanjem trenutku tudi nekaj sreče, ko j e uvoz otežen, doma pa ni mogoče v kratkem, času nabaviti takih strojev. V tem petletnem obdobju* nameravajo dograditi še 600 kvadratnih metrov novih proizvodnih površin za krojilnico, skladišča, garderobe in sanitarije, s čimer bodo precej razbremenili dose.-danje prostore. Idejni projekti so že narejeni, tudi lokacijska Lojze Kopina ki sta se oba otepala s težavami. Posledica teh pa je bila velika fluktuacija, saj'ie število delavk od nekdanjih 280 padlo na 120. Potem pa jim je v Labodu z .dobro organizacijo dela in po- , sodobitvijo strojno opreme vendarle usjielo kolektiv postaviti na noge. Ta razvoj seje nekako začel, ko ie tovarna začela leta 1976 poslovati pod Labodom. " PROBLEMSKA KONFERENCA O ZSMS Krajevna, konferenca -SZDL v Velikem Gabru pripravlja za naslednje dni problemsko _kofife-renco, na kateri naj bi se pogo-vorill-o delu osnovne organizacije SZDL. S konferenco si žele predvsem spodbuditi obe‘osnov-, ni organizaciji k boij razgibanemu d^lu, katerega zdaj že dalj časa ni čutit k Konferenca bo izvedena' do konca tega meseca. upajo, da bodo letos dosegli enake rezultate kot lani, le da bo finančna realizacija nekoliko manj /ugodna, kot je bila lani. Vse tp pa-pomeni, da bodo morali dosledno izvijati vSe stabilizacijske ukrepe, če bodo hoteli še naprej dosegati take rezultate kot doslej. V okviru stabilizacijskih prizadevanj se vse bolj posvečajo tudi izvozu. Prav zdaj 'dokončujejo serijo 7.000 moških oblek, ki jih bodo izvozili v Sovjetsko zvezo. Sicer pa se zaradi vse slabše prodaje takšnih oblek preusmerjajo tudi na druge konfekcijske proizvode, to je plašče, jopiče, krila in podobno. . J. S. ZA DAN KULTURE VTOVARNI Osnovna šola na Čatežu je v okviru praznovanja slovenskega dneva kulture pripravila ta teden razstavo likovnih in ročnih izdelkov svojih učencev. 'Raz: stava, ki je bila na neki način posveč'ena tudi. sodelovanju ‘med tozdom Elme in šolo, je bila v.prostorih tovarne'. Hkrati.so učenci pripravili kratek recital otroške poezije, potem pa so si ogledali tovarniške.prostore. Denar bo vse odločil Vaščani Zagorice bodo asfaltirali 1.300 m poti -Zdaj čakajo, ali jim. bo komunalna skupnost dala denar Vaščani Zagorice, ki šteje v krajevno skupnost Veliki Gaber, komaj čakajo, da se spet začne lep"še in toplejše vreme. Takrat bodo namreč začeli z deli pri asfaltiranju vaških poti, katere so bile do zdaj večkrat bolj podobne strugi hudournika kot pa cesti. Kot je povedal presednik gradbenega odbora Jože Župančič, pa začetek gradnje in obnove cest ni odvisen samo od lepšega vremena. V veliki meri je pri tem odločilno, ali jim bo uspelo zbrati denar za asfaltiranje 1.300 metrov dolgega cestišča po vasi. Doslej že imajo zagotovljenih 530.000 dinarjev, ki so jih dobili iz sredstev samoprispevka, prav tako pa jim je uspelo zbrati 400.000 dinaijev posebnih prispevkov med vaščani. Ta denar so zbrali po posebnem ključu, saj je vsaka hiša dala 8.000 dinaijev, za vsak avto še tisoč dinaijev, za traktor 2.000, vsak kmet pa je glede na velikost zemljišča, ki ga poseduje, dodal še po 1.000 do 3.000 dinaijev. Kljub zbranemu denaiju pa ne morejo lotiti del. se še predračun za opravljanje del v naši vasi znaša kar blizu tri milijone dinarjev, zato ta sredstva, ki smo jih zbrali z lastnimi močmi, nikakor ne bodo zadostovala. Pričakujemo, da nam bo priskočila na pomoč tudi samoupravna komunalna, skupnost, ki naj bi prispevala manjkajoče milijone. Mi vaščani pa bomo seveda morali prispevati še s prostovoljnim delom, z vožnjami traktoijev in drugih strojev pri opravljanju del, pa tudi material. Z delom bi radi začeli čimprej, saj nam bo v nasprotnem primeru propadlo tudi tistih 400 kubikov peska, ki smo ga za potrebe obnavljanja cest že napelja-li.” Seveda se potrebe in želje vaščanov Zagorice ne ustavljajo pri asfaltiranju cest. V vasi bi radi uredili tudi razsvetljavo in druga vprašanja. Vse to bo teijalo še dodatno delo in tudi denar, katerega pa bodo morali spet zbrati s prispevki. Vse to pa jim bo uspelo rešiti le, če bodo izpeljali zastavljeno akcijo. J. S. IZ KRAJA V KRAJ SPREJEM ZA DUHOVNIKE - Komisga za verska vprašanja pri trebanjski občinski koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL sta pripravila 9. februarja sprejem za vse c /iilujoč i: sinovi in hčeike z družinami V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar nas je na stopnicah življenja zapustila SLAVKA MIKLIČ roj. Uhan ^ našem domu je praznina in v srcih trpka bolečina. Čas neizogibno beži, toda bolečina ostaja, bolečina nečesa nedožive-‘e8a, bolečina spomina na tvoje življenje, na vse,kar je živelo v Jebi in s teboj, to je nepozabno in neminljivo. Tiha in mirna boš živela v naših srcih in mislih, ker si bila in boš ostala del našega vsakdanjega življenja. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, deda in pradeda JANKA PAVIČA iz Metlike, Stara cesta 7 se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili najtežjo bolečino. Zahvaljujemo se osebju ZD Metlika, Skupščini občine Metlika in DPO, ZZB za tople poslovilne besede, vsem sosedom in sorodnikom, duhovnikom pa za lepo opravljeni obred. Žalujoči: hčeika z družino ZAHVALA V 81. letu starosti Je za vedno prenehalo biti srce nase nadvse ljube mame in stare mame AMALIJE PRELOGAR ROJ. OBERČ iz Stare Bučke 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami Posebna zahvala družini Smrekarjevi. Prav tako se zahvaljujemo za podarjeno cvetje sorodnikom, znancem in Industriji obutve Novo mesto ter župniku iz Škocjana za lepo opravljeni obred. Vsem še 'enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki so jo imeli radi V SPOMIN na našo malo hčerko in sestrico NIKOLINO LADIŠIČ Na pragu življenja, s široko odprtimi očmi in soncem v laseh si vedro gledala v bodočnost, pela pesmice, igrla se s punčkami in tvoj ljubki smeh se je slišal po celi hiši ves dan. Toda pred letom dni je zahrbtna bolezen ugasila tvoje kratko življenje. Svoje majhne skrivnosti in tihe sanje si prezgodaj odnesla v grob. V naših srcih je ostala neizmerna žalost in spomin nate ne bo nikoli obledel Počivaj v miru, mi smo vedno s teboj. Žalujoči: oči, mamica in sestrica Pomlad na vrt bo tvoj prišla, čakala bo, da prideš tl in sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni V SPOMIN 13. februarja bo minilo žalostno leto, odkar je kruta usoda mnogo prezgodaj prekinila življenje našega dragega ALBINA VOVKA iz Gor. Straže 78 Zares hitro beži čas, naša srca pa so bolj in bolj žalostna, naš dom je pust in prazen, ker te je usoda tako zgodaj iztrgala življenju, ki si ga nadvse ljubil. Ne čas ne solze,ne morejo utolažiti bolečine, žalost in praznina ostajata za teboj. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Za vedno neutolažljivi vsi njegovi ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož in oče FRANC BRAČUN iz Razteza’ 31 pri Brestanici Za neštete obiske in lajšanje bolečin se prisrčno zahvaljujemo dr. Posavcu in dr. Ladikl Berti in Antonu Pribožič, ki sta nam pomagala v najhujših trenutkih, vsem sosedom, sorodnikom, darovalcem cvetja in venoev, govorniku Mirtu, rudarski godbi, nosilcem prapora ZZB in DUP. Hvala vsem, ki so ga v takem številu spremljali na zadnji poti Najlepša hvala tudi župniku za lepo oprav jeniobred. Žalujoča žena Pepca, sin Franci, hčerka Fani in Geli z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 88. letu starosti nasje 3. februarja zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA GOLOBIČ roj. Dajčman iz Kala 4 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali nam izrekli soža^e, darovali cvetje in jo spremili k zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo COS Semič, Iskri Semič in OŠ Črnomelj. Iskrena hvala dekanu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 18. februarja bo minilo žalostno leto, odkar nasje za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek ALBIN GUTMAN iz Novega mesta V našem domu je ostala praznina, v srcih bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov zadnji dom. Žalujoči: žena Pepca, sinova Albin in Jože z družinama „S UKNO", ind. vol. izdelkov Zapuže, n. sol. o. TOZD Tekst. tov. Jurjeviča, n. sol. o. 61310 Ribnica na Dolenjskem RAZPISNA KOMISIJA PRI DS ..SUKNO" -TOZD JURJEVIČA razpisuje po sklepu DS prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -Dl REKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE Za direktorja TOZD je lahko imenovan kandidat, ki poleg z zakonom predpisanih izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo tekstilne ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj — da ima srednjo strokovno izobrazbo tekstilne smeri in 10 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 4 leta pri opravljanju vodilnih del in nalog — da ima potrebne organizacijske in poslovne sposobnosti — da je moralno-politič no neoporečen in družbenopolitično aktiven. Mandat razpisanih del in nalog traja štiri (4) leta. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija pri DS SUKNO—TOZD tekst. tov. Jurjeviča 61310 Ribnica na Dolenjskem Komisija bo prijave obravnavala takoj po preteku prijavnega roka in bo kandidate obvestila o rezultatu v 30 dneh po izbiri. 88/7-81 J DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO , SOKOLSKA 1 muiffi Četrtek, 12. februaija - Damijan Petek, 13. februarja — Katarina Sobota, 14. februaija — Valentin Nedela, 15. februaija - Jurka Ponedeljek, 16. februaija - Julijana Torek, 1 7. februarja - Silvin Sreda, 18. februarja - Simeon Četrtek, 19. februarja - Rudi LUNINE MENE 18. februaija ob 23.58 ščip ±v BRESTANICA: 14. in 15. 2. italijanski barvni film Črni pirat. BREŽICE: 13. in 14. 2. ameriški barvni film Božanski dnevi. 15. in 16. 2. nemški barvni film Resnične zgodbe III. 17. in 18. 2. arnerifki barvni film Svatba. KOSTANJEVICA: 14. 2. angle&i film Quadraphemia. 15. 2. jugo slovanski film Bravo Maestro. MIRNA: 14. 2. slovenski film Ubij me nežno. NOVO MESTO - KINO KRKA: 12. in 13. 2. angleški barvni film Nenavaden pes čuvaj. 14. in 15. 2. ameriški barvni film Sedem seje smrt. Od 16. do 19. 2. teden slovenskega filma: Sedmina, Ubij me nežr no, Vesna. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 13. do 15. 2. ameriška risanka Tom Palček. Od 16. do 18. 2. indijski film Vrnitev. RIBNICA: 14. in 15. 2. francoski barvni film Zbogom, Emanuela. SEVNICA: IZ in 13. 2. italijanski film Sluga svojih gospodarjev. 14. 2. italijanski film Kariera neke sobarice. 15. Z ameriSd film Grožnja. 19. in 20. 2. italijanski film Zdraha v Afriki. m STANOVANJA MLAD ZAKONSKI PAR IŠČE v centru ali okolici manjšo sobo in kuhinjo s souporabo kopalnice. Plačilo za leto naprej. Ponudbe pošljite na Hotel Metropol, Stevo. V NEPOSREDNI bližini Novega mesta prodam enosobno stanovanje z neka vrta. Naslov v uprav i lista (507/81). dopoldan 21—723 in popoldan 24-812. PRODAM BMW letnik 1974, tip 2002, prevoženih 86000 km. TeL (068) 77-118. PRODAM 126 P, letnik 1979. Ivanka Lukan, Rumanja vas 40, Stra- ža. Ogled popoldan. PRODAM Ž 750 special, letnik 1979, prevoženih 14.500 km, re- DEKLE z višjo izobrazbo, mirna in solidna, išče sobo s souporabo kopalnice v bližnji okolici centra. Šifra „1. MA HŠC . gistrirana do 9. 1981. Je kasko zavarovana. Peter Reba, Ragovska 10/a, Novo mesto, teL 22—337. PRODAM 126 P, letnik 1978, in otroško posteljico. Informacije na 1-552. teL 71- Motorna vozila PRODAM FIAT 850 special, letnik 1969, v odličnem stanju. Anton Murn, Jurka vas 8, Straža. ZASTAVO 750 (december 1977) in rekord 1,7, letnik 1972, prodam. Jože Urajnar, Hudeje 8, Trebnje. UGODNO PRODAM osebni avto Zaporožec. Darko Bosina, Podvi-' nje 12, Kapele, teL 68—333. PRODAM ŠKODO, letnik 1972, v nevoznem stanju. Prodam jo tudi po delih. Ivan Verstovšek, Pavlo- va vas 48 Pišpr** UGODNO 'PRODAM dobro ohranjen R 4 TLS, letnik 1977. Jože Stanič, Župelevec 12, 68258 Kapele, teL (068) 68—315. ZASTAVO 101, letnik 1975, malo 1978 september - garažirano. Mohorčič, Segova 3,Novo mesto, karambolirano, ugodno prodam-St ‘ “ Drago Molan, Stari grad 47, Krško. ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Javornik, Mirana Jarca 43, Novo mesto. PRODAM DIANO 6, letnik 1977. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. Vesič, 21. maja 18/24, 68250 Brežice. WARTBURG TURIST 73, 41000 km, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Strmecki, Bizeljsko 99. PRODAM LADO 1200 karavan. Peter Malenšek, Maline 17, Semič. PRODAM TAM 4500 in zadnjo premo z bočnimi reduktorju Ivan Peterlin, Štrit 9, Škocjan. PRODAM kaiamboiiranega f ička, tetnik 1978. Informacije na teL teL 24-470. PRODAM DIANI III/80, 7000 km. 130.000 din in 501/76, 49.000 km, 75.000 din. TeL 21—826 int. 372 dopoldan. PRODAM 126 P, star pol leta. Naslov v upravi lista (509/81). DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konf^ence SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje, IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Jože Primc, Drago Rustja. Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din, letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organimcije 760 din — Za inozemstvo 760 -din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka No\» mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din — Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 odi. 1. 1980 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri pod-užnici SDK v Novem mestu: 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov uprave: Glavni trg 3, p. p. 33, tel.(068) 23—611 — Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22—365 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto — Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM R 4, prevoženih 20.000 km. K Roku 23, Šmihel, Novo mesto. PRODAM Z 750 SC, letnik 1979. Informacije po teL 23—932. TeDkrG^Y,aSe7n^r^tina POCENI PRODAM FIAT 1100, letnik 1968, registriran. Informacije Gorenc, teL (068) 83-300. PA ŠAT, 75, tri vrata, dobro ohra- njen, prodam. TeL 22—703. FIAT 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. TeL 25—879, PRODAM Z 750 SC, letnik 1979 december. Brdar, Gubčeva 30, Novo mesto. PRODAM GOLFA, starega 2 leti, 4 vrata, primeren za taksista. Infor- macije popoldne na teL (068) '2-37' 62-373. PRODAM DIANO, letnik 1977. TeL 23-286. PRODAM 126 P, letnik 1979. Anton Poreber, Selišče 2, DoL Toplice. PRODAM 126 P, letnik 1980. Tone Hočevar, Ajdovec 5 pri Žužemberku, teL (061) 786-127. PRODAM 126 P, letnik 1980, prevoženih 5400 km. Novo mesto, teL 23-458. PRODAM FIAT 132, letnik 1977. Lebanova 12, Novo mesto. PRODAM 126 P, star 6 mesecev. TeL 23-256. PRODAM 126 P, letnik 1979. Srčič, Majde Šilc 4, Novo mesto, teL 25-443. UGODNO PRODAM R 4, letnik oktober 1978. Pirc, teL 84-574 od 6. do 14. ure. 126 P, letnik junij 1979, prevoženih 14.000 km, prodam za 8,5 M. TeL 22-966. PRODAM Z 101, letnik 1974, prevoženih 73000 km. Rajko Veselič, Brod 13, Novo mesto. PRODAM FIAT 126 P, prevoženih 9.000 km. Franc Škof, Jerebova 10, Novo mesto, tel. 21-146. PRODAM Z 750 v odličnem stanju, Ivan Luzar, Šegova 6, Novo mesto. PRODAM osebni avto KADETT, letnik 1974 ali zamenjam za Z 750. TeL (068) 25-862. ZASTAVO 101 S, letnik 1977 november, karamboliran, prodam. Franc V idrih, Otočec 10. PRODAM Z 750, letnik 1976. VaF ko Jenškovec, Male vodenice 13, Kostanjevica, teL 69—748 od 6. do 14. ure. PRODAM R 4, letnik 1978 - meta-lik. TeL 21-336 in 23-897. PRODAM 126 P. Pavlin, Cegelnica 64, Novo mesto. PO UGODNI CENI PRODAM dobro ohranjen R 12, letnik 1976. Ogled možen v soboto v Šmaijeti 25. PRODAM LADO 1500 SL, letnik ^ Kmetijski stroj^ PRODAM TRAKTOR CORMICK, letnik 1966, nevozen. Marjan Pungerčič, Dobeno 5, Brežice. PRODAM frezo za vinograd. Franc Pavlin, Družinska vas 31, 68220 Šmarješke Toplice. PRODAM dvoosno rabljeno trosilko za gnoj. Stane Šljko, Gor. Suhor 5, Metlika. PRODAM FREZO AGRIA v do- brem stanju. Janez Škedelj, Putn-gerč grm v UGODNO PRODAM malo mlatilni- Brusnice. oo v dobrem stanju. Leopold Kranjc, Ledina 33, Sevnica. PRODAM Z 750, fetnik 1976 in 1971. Jože Kolenc, Resljeva 1, Kostanjevica. PRODAM FIAT 126 P, letnik 1977. Andrej Janškovec, Vodeniška 20, Kostanjevica. PRODAM FIATI26 P, letnik okto- -ber 1976. Informacije vsak dan od 16. do 18. ure. Vandotova 6 (Mala Bučna vas). PRODAM JAWO šport 350 ccm, letnik 1979. Zdravko Gusak, Hrastje 16, 68310 Šentjernej U P l IVI KUPIM bojler (kombiniran na elektriko in trda goriva). TeL 24-768. KUPIM okvir in krmilo za motor MZ 150. Leon Furar, Škijanče 6, Novo mesto. KUPIM mešalec za beton. Jože Gorišek, Gor. Vrhpolje 80. KUPIM moped 14 — VN. Ivan Bohte, Vinja vas 38, Novo mesto. VINOGRAD 16 a z zidanico v Bačju pri Debencu, prodam. Dostop z vsakim vozilom z Mirne. Marija Popit, Slepšek 9, Mokronog. 1*4 PRODAM 9 a vinograda ter 3 a starine na Raki Voda in efektrika v neposrednji bližini dostop z vsakim vozilom. Mira Judež, Nad mlini 22, Novo mesto, teL 23-267. ZA ŠTEVILNE ČESTITKE in dobre želje ob moji 80-letnici vsem iskrena hvala! Ana Jakofčič, Cer-kvišče 26, Gradac. Rt IZ NOVOMfSKC PORODMiSNiC^i! ! a % ; PRODAM vinograd nad Semičem v dobrem stanju. Ogled možen vsak V času od 29. ja n. do 4. febr. so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Senica iz Gorenjega Polja -Andreja, Emilija Avguštinčič iz dan. Alojz Primožič, Semič 71. N/ " Mirne peči - Eriko, Alojzija Lubej iz Mirne peči - Simona, Ana Jordan 'j. iz Grobe | —Tanjo, Jožica Pacek iz •> VIKEND NA KOLPI (lesen) zamenjam za zidanico z vinogradom v okolici Novega mesta. TeL 24-900. PRODAM novo hišo z vodo in elektriko na sončni legi, 8 km iz Sevnice. Oglasite se ob nedeljah dopoldne pri Jožetu Kozarju, Žarkov dol 13, Sevnica. PRODAM ženijo, primerno za vikende (vinograd, voda in elektrika, do stop z vsakim vozilom), ali pa dam celo kmetijo za oskrbo dveh starejših ljudi v bližini Senovega. Šifra „LEPA KMETIJA'*. V HRASTJU ODDAM v obdelavo in užitek dva vinograda proti skromni od9codnini za stroške. Prevzemnik bi po zakonu imel predkupno pravico. Anton Tratnik, Šentjernej. PARCELO (15 arov) z malo vinograda v Novi gori prodam. Primerna je za vikend TeL (068) 84—588 od 14. ure deja. PRODAM vinograd (12 a) z zidanico v Aremberku. Terez ja Kic, Biška vas 1, Mirna peč. PRODAM več parcel za vikend v Sred. Gričevju. Naslov v upravi Usta (508/81). PRODAM 20 arov vinograda nad IŠČEM PRIMEREN LOKAL v Novem mestu za mimo obrt. Ponudbe pošljite pod šifro „MODN A OBLAČILA - BOUTIQUE” CE STE STA RE JSI in nimate niko- VeUke vasi - Darjo, Breda Raier iz Mirne peči — Gregorja, Vera Šiško • * - . X - T'__IV______1. „ A lak- gar, ki bi skrbel za vas, se oglasite mladi družini pod šifro BREŽICE Z OKOLICO” V BREŽICAH IŠČEMO VARSTVO za 5 mesecev staro punčko od aprila daje. Milena Sinkovič, Buče 47, 63255 Buče. DNE 12. 11. 1980 se je izgubil kratkodlaki istrjanec po imenu Astor. V levem uh ju ima vtetovirano številko 61729. Najditeja iz Mirne peči — Tanjo, Perka Aleksič iz Zaloga — Zorana, Marta Si-mončič iz Cerovega Loga - Urbana. Marja Avguštin iz Bušinje vasi — Lt-dijo, Jelka Žbert iz Šutne - Blaža, Stanislava Hruševar z Rake - Martr no, Pepca Spasojevič iz Gabrja -Dunjo, Štefka Irt iz Praproč - Polonco, Irena Florjančič iz Mokronoga - Barbaro, Majda Kolman iz prosim, da ga proti nagradi vrne Jan na naslov: Janez Korelc, Knežja vas 4, Dobrnič. Šentjanža — Roberta, Anica Draže-tič iz Gradca - Boštjana, Alojzija Šlajpah iz Velike Loke - Marinko, Bariča Nikolič s Potovrha - Brank mira, Gordana Deanovič iz Velikega Metlike - Rajka, Darinka Platajs iz J Mirne peči - Renato, Mojca Kos iz Mokronoga - Boža, Vera Zadkovič iz Cegemice — Nives, Ljudmila Bobnar r, Malenške vasi - Gregorja, PeČaver iz Gradič Brega — MARIJA ŽIBERT, Milana Majcna 1, Novo mesto, opozarjam vse, naj si ne lastijo nobenih pre-- mičnin na Zagrebški 29, last JOŽETA ŽIBERTA in MARUE ŽIBERT. Kdor tega ne bo upošte- križiščem v StražL Na parceli je rsaki val, ga bom sodno preganjala. JOŽE IN ANICA KO NDA z Osojni- Mirjana Jasmino, Marija Drobnič iz Crno-mja - dečka, Sonja Gracar^ iz Trbinca - dečka, Marja Oberč iz Rihpovca — dečka, Nada Sumina iz Velike^ Lješča — deklico, Marja Strah iz Kamnega potoka - dečka in Kristina Bregar iz Prelesja - dečka. Čestitamo! elektrika, dostop z vsakim vozilom. Informacje pri Dušanu Dularju, J urka vas 13, Straža. PRODAM 18 a vinograda in zidanico. Dostop z vse mi vozili Elektri- vrhu. Zupančič, Novo mesto, po 14. uri. (R CELO za vinograd in hram v Klenoviku. Alešnik, PRODAM PA F ka 2 prepovedujeva vsakršno vožnjo skozi najin gozd na Hribu. Vsakogar, ki ne bo upošteval prepovedi, bova sodno preganjala. JANEZ MERVIČ iz Žabje vasi 2l ‘ Novo mesto, opozarjam vsakogar, ki mi meče kamenje v vrata in okna, ker bom njihove starše sodno preganjaL \l BR€2ISK€ PORODNIŠNIC* *. V času od 30. januarja do 7. £iski poro februarja so’ v brežiaci porodnišnici rodile: Jožefa Ivačič iz Reštanja -Martino. Štefka Colner iz Sevnice -Tanjo, Šilca Arh iz Dale - dečka, Nevenka Jandrečič iz Novakov - Mestne njive 3, teL 23—740, Novo mesto. PROD Avl v Bendljah vinograd in Sandro, Jožica Žerjav iz Trnja — Mojco, Nevenka Pasarič iz Šibic — Sasa, Dragana Ačimovič iz Krškega travnik, primerno za vikend. Ana vič, Za PRODAM lesen pod v dobrem stanju 9 x 5 m z opeko. Naslov v upravi lista (510/81). ŠARPLANINČE z'rodovnflcom, prodam. Kimovec, Repnje 24, Vodice nad Ljubjano. PRODAM KRAVO, 4 leta staro in 9 mesecev brejo. Mali Podjuben 2, Novo mesto. UGODNO PRODAM dnevno sobo zaradi selitve. Ogled popoldne. Franc Koren, Ljubljanska 17, Novo mesto. ČOLN P 500 (ISTRANKA) z motorjem Yamaha 15 KS nujno takoj prodam za 13 M. TeL . 22-365. PRODAM gbbok otroški voziček (moder žamet). TeL 24-768. PRODAM prikolico za prevoz živine. Kostrevc, Trebelno 2, Mokronog. PRODAM 80'kostanjevih stebrov za vinograd ii Jawo 250 ccm. Oberč, Radov ja 16, Šmaijeta. PRODAM sedežno garnituro, dobro ohranjeno in avto sedež za otroka. Telefon: 24—573. Mervič, žabja vas 21, Novo mesto. PRODAM starejši vinograd 30 a in 70 a gozda, hram. Dostop z avtomobilom na Špičaku pri Srom-jah. Miha Rožman, Glogov brod j Artiče. ODLIČEN VINOGRAD 10 a s sodobno stanovanjsko hišo, kletjo, garažo, v okolici Krškega, prodam. Elektrika in vodovod v hiši •Naslov v upravi lista T511 /81). DRAGIM STARŠEM JANEZU IN MARIJI BUČAR iz Bršljina 5 iskreno čestitamo za 50-letnico skupnega živjenja in jima kličemo še na mnoga zdrava leta vsi njuni: Janez, Jože, Avgust, Marica in Rozika z družinami. DRAGEMU OČETU FRANCU KUMLJU iz Dojnega kota 6 za praznik iskreno čestitajo hčerka Ana, Fani in Pavla z družinami Mami pa lep pozdrav! Mirjano, Ana Balon iz Brežic -Tanjo, Nevenka Topiš s Senovega -Daliborja, Gabrijela Kuhar s Ponikve - Mirana, Renata Brajdič iz Gazic — Snežano, Martina Vikič iz Brežic — dečka, Bariča Durdek iz Samo bora - Zvonko, Ljudimila Germšek iz Kostanjka - Marka, Zdenka Horvat iz Gradne - Natalijo, Jožica Spirič iz Krškega - Sašo, Ranka Dvoran-čič iz Krškega — Dragiša, Marja Černec iz Zg. Pohanoe — Metko! ČESTITAMO! PRODAM 4 t mrve in 2 t otave. Ra-govo 3, Novo mesto. PRODAM rabjeno peč za centralno peč EMO Ceje (22.000 kkal) z 80-litrskim bojlerjem in avto 125 PZ, letnik 1973, dobro ohranjen. Alojz Rozman, DoL Straža 70 a, 68351 Straža. UGODNO PRODAM 'suha mešana drva. TeL 78-734. PRODAM GUMI VOZ, 13-colskL Goriška vas 12, Mirna peč. PRODAM nekaj belega in rdečega vina po 20 din. Naslov v upravi lista (504/81). n mA ZAH VALA V 94. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in teta MARIJA PIRC iz Biške vasi Zahvajujemo se vsem sorodnikom, sosedom, pr jate jem in znancem, ki ste nam pomagali, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti Posebno se zahvajujemo sosedom Slakovim in Cesarjevim za nesebično pomoč, SGP Pionir Novo mesto, moškemu pevskemu zboru z Ruperč vrha, GD Mirna peč, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Mirne peči za zapete žalostinke ter župniku za opravjeni obred.. &lujoči: sin Ivan z družino in drugo sorodstvo •i PRODAM 3.000 kg sena. Naslov v upravi lista (505/81). upr; UGODNO PRODAM skoraj novo peč (trda goriva) ,JCueperbusch.“ .Zlatko Peršič, Šoferska 5, 68270 Krško. PRODAM 14-oolski voz in prašiča, težkega okoli 120 kg. Naslov v upravi lista (506/81). HRASTOV HRAMČEK kupim lahko tudi v zelo slabem stanju. Ponudbe dopolnc na telefon (068) 23—611 ali pismeno na M. Bauer Novo mesto, Adamičeva 16 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, sina, brata in strica ALOJZA BERKOPCA iz Cegelnice 58 se iskreno zahvajujem’0 vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ^2p vtai; n.KCE._________i___::_ _____u_:i. _i______.: cal vi_______.i. .•__i.j__Tit_». Posebno zahvalo ZŽB NOV Bršjin za organizacijo pogrebnih slovesnosti, SOb Novo mesto in nekdanjim sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjene vence, dobrim sosedom za nesebično pomoč v težkih dneh. Iskrena hvala sodelavcem TNN Iskra Novo mesto in OOS Iskra za podarjene vence in cvetje. Nadalje se zahvajujemo organizacjam ZK Bršjin, SMS Cegelnica, borcem 1. artilerijske brigade, govornikom tov. Avgustu Avbarju in Francu Zagorcu za tople besede slovesa, pevcem, godbi na pihala za žalostinke. Hvala vsem sorodnikom, prijate jem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste se poslovili od pokojnika na domu in ga spremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: žena Hilda in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ JARC iz V rbovca pri Dobrniču Ob tej težki izgubi se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, nam izrekli sožalje, darovali vence m cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Posebna hvala vaščanom za pomoč, govornikom tov. Pekolju, Perparju in Barletu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter duhovniku za opravljeni obred, pevskemu zboru iz Dobrniča in godbi iz Trebnjega. Žalujoči: žena Marija, sinovi Alojz, Jože, Tone, France in Stane z ženami, hčetke Mici, Ani, Angelca in Rezka z možmi, brat France iz ZDA, vrniti in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni težki izgubi našega ljubljenega očeta, moža, brata, strica, dedka ALOJZA NOVAKA upokojenega rudaija iz Gabrijel * najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nas tolažili v teh težkih dneh, nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in ga v lepem številu spremili na zadnjo pot. Zahvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, osebju bolnišnice v Novem mestu za nego, kakor tudi župniku za obrede. Zahvaljujemo se rudarski gor"-5 . enovo za žalostinke, Borisu Debelaku za lepe besede slovesa, DU Krmelj za spremstvo s praporom. Hv * enkrat vsem, ki ste imeli našega očeta radi. Žalujoči: žena Pavla, sin Toni z družino in ostalo sorodstvo dbi vala ZAHVALA v Nenadoma nasje v 63. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče FRANC MEDVEŠEK Z bolečino s srcu smo ga 5. februarja pospremili na zadnjo pot. Toplo se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje ter izrečeno sožalje. Zahvala vejja tudi Mihu za poslovilne besede, župniku za pogrebni obred in govor ob odprtem grobu ter izrečeno sožalje. Vsem še enkrat Nsjaena hvala! Žilujoči: vsi njegovi Poklek, Škofja Loka, Radovljica ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA ŠPENDALA Iz Dol. Praproč pri Šentlovrencu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, za darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste ga elanom, ki so s častno stražo ob krsti počastili njegov spomin, te ostalim lovskim družinam, ki so se na pokopališču poslovile : zadnjim lovskim pozdravom. Posebno se zahvaljujemo moškemu Pevskemu zboru iz Šentlovrenca za zapete žalostinke, Vinku Ceglarju za občutene poslovilne besede ter župniku za oprav jeni °bred. Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate. Žilujoči: vsi njegovi Ljuba mama, tvoj odhod boleče občutimo, čutimo pa tudi dobroto tvojega srca, ki bo zmeraj utripalo med nami ZAH VALA Ob prerani izgubi naše Jube žene, mame, stare mame, sestre in tete PEPCE GRUBAR iz Apnenika pri Šentjerneju se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter pokojno tako številno spremili na zadnji poti. Toplo zahvalo smo dolžni vsem sosedom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih ter tolažilne besede. Lepo se zahvaljujemo Iskri tozd Hipot za denarno pomoč ter venec, 1MV tozd Podgorje Šentjernej za venec, KZ Krka Novo mesto za darovani venec in denarno pomoč. Najlepša hvala tudi govorniku tov. Žičkaiju za prelep govor ob odprtem grobu ter župnikoma za oprav j eni obred. Vsem, ki obiskujete njen grob iskrena hvala! Vsi njeni Šentjernej, 7.1.1981 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in težki bolezni v 72. letu starosti zapustil naš dragi moz, oče, stari oče, brat in stric PETER RADE iz Sodevcev 8 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam na kakšenkoli način pomagali ob njegovi bolezni, vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se GD Prelesje za oiganizacjo pogreba ter GD Radenci, Stari trg in Predgrad, organizaciji ZZB, kolektivu ITAS Kočevje ter UNIOR Zreče, tov. Juretu Bariču in Jožetu Tomažinu za poslovilne besede, domačim pevkam za zapete žalostinke ter župniku Lojzetu za opravljeni obred. Žilujoči: žena Ana, sin Andrej, sin Peter z družino, hčetka Zdenka z družino, brat Jože in Ivan z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA 20. januaija nasje v 58. letu starosti zapustil naš dragi brat in stric RUDI FALESKINI iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate jem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, ga spremil) na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Zahvaljujemo .se kolektivu Temeljnega te Črno me j, govornikoma sodišča tov. V iktorju Švajgerju in predstavniku ZZB 11 . _ . ■ sodisča Novo mesto enote NOV tov. Antonu Mateliču za posiovilne besede. Prisrčna hvala vsem, ki so mu v bolezni pomagali, ir~~ Žilujoči: Milena ter Branko in Danica z družinama ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage žene, mame in stare mame ŠTEFANIJE KOVAČIČ iz V etikih Poljan 44 pri Ortneku se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijate jem in vaščanom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence, vsem, ki so nam v težkih dneh kakorkoli pomagali in ki so pokojno spremili na njeni 2adnji poti. Žalujoči: mož Jože, sin Jože in hčetka Jeka z družino /*'s ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame ELIZABETE MESERKO s Čateške gore 13 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate je m in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem iz Jogotanina Sevnica. Žalujoči: sinova Vinko in Rudi ž družinama f ZAHVALA ^ 79. fetu nasje nenadoma zapustil dobri in skrbni oče, dedek in pradedek IVAN GORIŠEK iz Krike vasi 109 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaŠčanom, ki ste ga spremili na njegovi zadrgi potu Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje, ter župniku a opravjjeni obred, govorniku za tople poslovilne besede ob °dPrtem grobu, gasilcem, zdravnikom in strežnemu osebju s K lin ič nega centra v Ljubljani za lajšanje bolečin ter vsem, ki ste 8® tako številno spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: sin Milan z ženo, vnukinja in vnuk z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi moža m očeta JOŽETA KOČEVARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami, poklonili vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju iz Metlike za zdravniško pomoč in skrb med njegovo bolezngo. Žalujoči: žena Marija, hčetka z družino in sinova z družinama V SPOMIN 19. januaija je minilo žalostno leto odkar nas je za vedno prezgodaj zapustil nas dragi mož, dobri ata, brat in stric TONE POGORELC Spomin na njega je vedno bolj boleč, njegova izguba pa za nas nenadomestljiva. Hvala vsem, ki se ga spominjate m mu prižigate sveče. kujoči: vsi domači i I dovolj cenjena, kar se kaže ceh v družbenem vrednotenju dela poklicnih kulturnih skupin in posameznikov. Kje je potemtakem šele mesto kulturnega amaterizma? Zanesljivo lahko zaupamo iskreni izpovedi 72-letnega Antona Horjaka s Senovega. Ante, tako ga kličejo številni znanci in prijatelji, se je več kot pol stoletja razdajal kulturi Pred vojno je bil režiser in igralec 26 predstav na odrskih deskah v Laškem, kjer se je rodil Pričelo se je z 1926. leta postavljenim Črnošolcem, tik pred vojno vihro (8. in 9. marca 1941) pa so uprizorili člani dramskega odseka Sokolskega društva še delo Tam na gorah, ki ga je Horjak prevedel iz češčine. Na režiserskem seminarju v Celju, kjer ni bilo tako živahnega gledališkega dela, kakor bi se nadejali glede na velikost mesta, se je Horjak pri profesorju O. Sestu, režiserju ljubljanskega gledališča, naučil veliko skrivnosti režije. Dve leti poz neje, leta 1934, so sezidali v Laškem Sokolski dom, ki še danes služi za telovadbo osnovnošolcem. Laško, ki je imelo prej trške pravice kot Celje, je še bolj zasenčilo velikega soseda. Celjani so trumoma prihajali na predstave v Laška Ante Horjak, industrijski risar Trboveljske premogo-kopne družbe, je tudi po osvoboditvi našel zaposlitev v rudniku. Preselil se je na. Senovo in že avgusta 1945. prevzel vodstvo dramske rala, toda z obilico dobre volje in vztrajnosti je uspešno prenašal bogate izkušnje. „Ko sem prišel na Senovo, je bila šolska dvorana povsem uničena. Z udarniškim delom smo naredili prostor za prkester in prizidek, ” pripoveduje Horjak. Režiral in igral je v 47 predstavah. Ljudje, še močno pod vtisom vojnega razdejanja in grozot, so si želeli zlasti raz- Jj vedrila. Zato so tudi na Se- 3 novem posegali po lahko tnej- J ših delih. Burko Zaljubljeni S Mihec je leto pozneje 1947. ^ nasledila spevoigra Kmet in J bogataš, ki jo je Horjak prevedel iz nemščine. Za Man-zelle Nitouche je orkester vodil prof. Milko Škoberne, štiri godbenike pa so si sposodili kar pri zagrebški operi Dvorane so bile nabito polne tudi na gostovanjih po raznih krajih Slovenije in v Zagrebu, Karlovcu. Največja nagrada za ves napor je bil vedno topel sprejem občinstva, nekako otožno razmišlja Ante Horjak, kot da se ne more sprijazniti s tem, da so ti časi le še prijeten spomin. „Z mladimi je treba pričeti, starejšega je težko pridobiti. Z igralci ne smeš nikoli postati preveč domač... Ustvariti je treba disciplino, ne železno, toda - red," pojasnjuje sobesednik, ki je za svoje neutrudno delo prejel številna priznanje in državna odlikovanja, minulo nedeljo v Kostanjevici ob slovenskem kulturnem prazniku pa še srebrno Prešernovo plaketo. PA VEL PERC OBČNI ZBOR NOVOMEŠKIH JAMARJEV V petek, 13. februarja, bo ob 17. uri v mali sejni dvorani doma JLA v Novem mestu občni zbor Jamarskega kluba Vinko Pader-šič-Batreja. Po zboru bo B. Ladišič predaval o spe teologiji in hidrografiji temeniškega podolja, S. Klepec o jamah Bele krajine, v preddverju Ljubljanske banke pa je na ogled razstava o jamarstvu na Dolenjskem.' POMLADNI KLICAJ! — Ta'ostanek avtomobila v gozdu nad Poljanami ni le grdobija, marveč tudi stran vržen denar. Devize rjavijo po gozdovih Slovenija mora uvažati odpadno pločevino, hkrati pa so naši gozdovi posvinjani - odsluženimi avtomobilskimi karoserijami, štedilniki — šreder Odsluženi avtomobili, štedilniki, pralni stroji ter druga krama je v svetu že precej časa pomemben vir sekundarnih surovin. Tako imenovana reciklaža, ponovna uporaba 'odpadnih predmetov kot surovine, vrača industriji razvitih držav pomemben delež vse dragocenejših surovin, predvsem jekla in barvnih kovin. Pri nas v tem pogledu nismo dosti naredili. Pa bi morali! Slovenske železarne potrebujejo iz leta v leto več jeklenih odpadkov, in ker Dinos ne more zbrat i potrebne k oličine, jih morajo uvažati — za devize, seveda. Primanjkljaj odpadnega jekla se bo sprehodom od visokih peči na elektropeči v slovenskih žetezarnah še povečal Strokovnjaki vidijo možno rešitev v postavitvi šredeija, posebne naprave za predelavo lahke odpadne pločevine, avtomobilov in predmetov bele tehnike; šeder obdeluje tovrstne o d pdke v uporabne metalurške vložke. Na Dolenjskem se z obdelavo odsluženih avtomobilov in bele tehni- ke ukvarjajo le v novomeškem Dinosu, in kot so povedali, gre za zamuden postopek. Barvne kovine (aluminij ipd.), šamot, plastiko in druge snovi, ki za jeseniško železarno ne pridejo v poštev, je potrebno odstranjevati ročno. Kljub temu da imajo napravo za rezanje in stiskanje pločevine (samo tri take so v Jugo slavji in vse tri v Slovenji), je obdelava lahkih jeklenih odpadkov na meji' rentabilnosti. Tudi to nedvomno go- vori v prid nabavi a-edeija v naši republiki Čeprav so v novomeškem Dinosu pohvalili nekaj mladinskih organizacij, ki so v posameznih krajevnih skupnostih pripravile akcije zbiranja odpadnega železa in pločevine (poprečno vrže taka akcija od 3 do 6 ton odpad nega jekla), pa sprehod po dolenjskih gozdov ih in podeželju kaže, da še veliko pločevine nekoristno rjavi M. MARKELJ NESLANE ŠALE Zadnjo soboto je bilo v večernih urah slišati zavijanje siren na novomeških ulicah. Na mesto požara so se z vso naglico peljali poklicni gasilci, ki jih je neznanec telefonično obvestil, da gori napis Elektro v Bršljinu. Ko so pridrveli tja, so res videli, da napis gori (sveti), o ognju pa ni bilo sledu. „ Več ko t des etkrat so nas že potegnili, tako da nad da-. našnjo potegavščino nismo presenečeni”, so ob vrnitvi povedali gasilcu Nekoč se je zgodilo, da se na neki poziv niso javili, ker so ga zapisali med prvoaprilsko potegavščino, gospodarsko poslopje pa je zgorelo. Kaj če bi v resnici gorelo pri tistem, ki si je privoščil tako neslano šalo? J. P. V Bistrici zmrznile ribe? Ribniški ribiči so te dni ugo- " nile tovili, da so poginile ribe pod ledom v Bistrici Nekateri domnevajo, da jim je zmanjkalo kisika, drugi pa pravijo, da so zmrznile. Kaj je resnični vzrok Pogina, bo treba še ugotoviti. . Pogin rib so ugotovili pred dobrima dvema tednoma. Takrat je neki ribič razbil led na zamrli Bistrici Odkril je žalosten prizor. Pod ledom je bilo vse belo od poginulih rib. Mrtve so ležale nanrbtu in kazale bele trebuhe postrvi ščuke in kleni Škoda je se posebno velika, ker so bile postrvi v drsti Natančneje bodo lahko ugotovili škodo, ko ne bo več ledu. Ribiči pa trdijo, da so ribe pogi- zato, ker izvajalci del na Bistrici niso poslušali predlogov ribiške družine. Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava je namreč napravila na Bistrici jezove, ki so zadrževali vodo, da se je struga Bistrice pri Ribnici skoraj izsušila in so tako lahko opravljali dela v zvezi z urejanjem ,,gumijastega" jezu v Ribnici Ribiči so takrat zahtevali, da je treba takoj, ko bodo dela začasno prekinili spet spustiti vodo, da bo pretok normalen. Izvajalci so dela prekinili že. jeseni, pretoka pa kljub temu niso uredili. Vodostaj je bil zato na več ih mestih zelč nizek, kar je pospešite pogin. J. PRIMC Tannahill We avers v novomeškem kinu ..Krka” 18. febr. predstava škotske ljudske glasbe V sklopu zimske turneje p° Evropi se bodo priljubljeni Škot- II ski glasbeniki „Tannahill Wea- f vers” ustavili tudi v Jugoslaviji in nastopili na petih koncertih. Tu-1| di v Novem msstu, za kar gre zasluga Glasbeni mladini ki bo njihov koncert priredila v sredo, I 18. februarja, ob 19.30 v dvorani-Kina Krke. Vsekakor je odločitev, da ansambel ne nastopi* Športni dvorani, dobrodošla, saj tako v manjši-a prjetnejši dvorani lahko nadejamo, da bo koncert tudi p« ozvočitveni plati izvrsten. Kočevje najbolj mrzlo Led na R inži že mesec dni — Bolj mrzla zima je bila pred dobrimi 50 leti, ko je celo Krka zamrznila -The vTannahill Uleavers »Tannahill Weavers” so kvartet, ki preigrava škotske in irske ljudske skladbe, le-te pa so naj" češče ali otožne, a prikupne balade ali pa poskočne plesne melodije. Prav v preigravanju slednjih pridejo najbolj do zvok* njihovi inštrumenti: škotske dude, bendžo, buzukl različne flavte, piščali kitara, mandolina, mandola in še kaj. Vsi tudi pojejo. Do danes so izdali pet velikih plošč in škotsko ljudsko glasbo z uspehom predstavljali vsej zahodni Evropi ZDA, Kanadi Avstraliji tokrat pa bodo prvič nastopili v socialistični deželi Vstopnice — naj poudarimo, da bo število stojišč omejeno -so že v prodaji v popoklanskem času pri blagajni kina. Pred Škoti pa se bodo prvič v No ven) mestu predstavili še trije glasbeniki iz Celja, z imenom »Kladivo, konj in voda”. , DRAGO VOVK Roparski napad na upokojenca Neznan mladenič je zbil upokojenca Klemena Štimca iz denarnico z nekaj drobiža — Ponoči nevarno na cestah Kočevja po tleh in mu vzel — Ropar z nežnim glasom »Roparja, ki me je napadel 30. decembra na cesti med Kočevjem in ii DAMA MED GOLOBICAMI -Ni kar tako, da golob na sliki pripada vrsti lasuljar. Lastnik redkega primetka,ki gaje izredno težko vzgojiti, je delavec Jože Rodič iz Dobrave pri Dob-ru&i vasi. Kot član kluba »Pismonoš” je »golobjo damo” pokazal na nedavni razstavi malih živali v novomeški Športni dvorani. (Foto: J. P.) Šalko vasjo, še vedno niso odkrili” nam je te dni povedal upokojenec Klemen Štimac iz Ljubljanske 4 v Kočevju. Ura je bila okoli 17,15. Bila je že tema in še megla. Na cesti ni bilo pešcev, le avtomobili so švjgali sem in tja, ko je mlad fant zagrabil upokojenca za rokav in mu dejal »Počakaj, mi boš nekaj dal,” in nato: »Daj denar, sicer se bo začelo!” Upokojenec ni hotel dati denarja, sicer pa je imel pri sebi le nekaj drobiža, 30 ali 40 din. Mladi roparje upokojenca nato udaril po glavi, da je padel na tla. Ker je videl da ni šala, mu je upokojenec dal denarnico, mladi napadalec pa jo je zagrabil in jo odnesel z dokumenti vred, ki so bili v njej. Takrat je upokojenec le zaslišal neke glasove pri zdravstvenem domu NOČNI SPOSOJEVALEC V noči na 4. februar je nekaj avtomobilov, parkiranih v Metliki, doživeto nenavaden obisk. Zaenkrat še neznan vlomilec je namreč v Zupančičevi ulici vlomil v pet avtomobilov, iz stikal izvlekel žice in se očitno poskušal odpeljati Kar mu ni uspelo tukaj, mu je po vlomu v garažo Draga Popoviča v isti ulici Z ukradeno lado se je odpeljal na potep. Ni še znano, kod vse se je vozil, zato pa je vozilo, ko mu je zmanjkalo bencina, pustil na Gavgen hribu pri romskem naselju. Lastnik je ugotovil da je neznanec, ki ga metliški miličniki še iščejo, vozilo poškodoval Škode je približno 6.000 din. in je začel kričati: »Primite ga! Vzel mi je denarnico! “ Slišali so se bežeči koraki in ropar se je pri križišču s Črnomaljsko cesto izgubil v megli in temi Izguba denarja upokojenca ni posebno prizadela. Več izdatkov bo imel, da si bo oskrbel nove dokumente. Za napadalca pravi, da je bil star 18 do 22 let, višje postave, droban, okroglega in rdečega obraza. Govoril je slovensko- Zase pa je upokojenec povedal še, da je star 62 let in da ni imel nikoli opravka ne z miličniki ne s sodiščem. J. P. Ko smo to zimo sprem ljali temperature v Slovenji, smo lahko že kar iz radijskih poročil ugotovili, da je bilo na Dolenjskem najpogostge najbolj mrzlo prav v Kočevju, pa tudi v Slovenji so bile kočevske temperature v glavnem vedno med najnižjimi Prvi sneg je to zimo zapadel na Kočevskem 2. novembra in je trajal vse do 2. februarja, ko je znašala naj nižja temperatura zjutraj ob 7. uri minus 9, okoli poldne pa se je živo srebro dvignilo kar na plus 10 stopinj C. Seveda pa tudi ta toplota ni mogla stopiti ledu na Rinži, kiga je odebelil januarski mraz, ko so znašle naj nižje povprečne temperature med minus 15 in minus 17 stopinj C, včasih pa celo do minus 18 in 19 stopinj C. Skoraj ves januar v Kočevju ni bilo padavin. Prevladovalo je celo lepo in sončno vreme, a kljub temu so bile temperature tudi ob največji sončni »pripeki” le okoli plus 2 do plus 8 ali še nekaj stopinj več. Taka zima pa je seveda zdrava, saj večjih epidemij gripe ni bilo. Vrtičkarji in kmetje napovedujejo, da se obeta dobra letina. Mraz naj bi uničil veliko poljskih, vrtnih in sadnih škodljivcev. Ti bodo torej napravili manj škode. J. PRIMC *■****+*****+*+**•♦<***♦ TELEVIZORJI NA BOBNU * Medtem ko je bilo v starih ča- * sih kaj pogosto, da so zaradi ne-Jplačanih davkov ali drugih : * bili na dražbi ponujeni tr je tele-J vizorji in en pralni stroj. Tako se * dolžniki rešijo kar dveh neprijet- * nih zadev hkrati: televizijskeg* * sporeda in dolga. ★*+***+****+**+*+*+ ki • 7* fV« "BiTSSSSSS ^trj,u'sjsss5-sss- ZABAVNO OB DNEVU ZENA Kulturno progresni aenter Cankarjev dom prireja ob dnevu žena v novomeški športni dvorani zabavno prireditev, ki bo v sredo, 4. marca, ob 19. url Nastopili bodo: 7 mladih, Nada Kneževič in Lokioe. Vstopnice so m prodaj pri Kompasu v Novem mestu, cena pa je enotna, 100 dinarjev. VESELJE NA LEDU — Rinžaje letošnjo zimo zaledenela žept^ šol&imi počitnicami, led pa je na njej še danes. Vse počitnice sel na njej drsalo veliko mladih, pa tudi starejših. (Foto: Primc) TAKO RAD BI PLAČAL DAVEK — Halo, tu Jožič Repič, neposrednik. Rad bi govoril s kom iz vaše davčne uprave. — Moment, vas bom prevezala. — Halo, Jožič Repič, neposrednik, je tukaj. Delate v davčni upravi? — Da. Kaj pa vas zanima? — Ste vi razobesili po Repičevini plakate, ki vabijo nas krajane k prijavi osebnega dohodka za preteklo leto? - Točno, to je storil naš kurir tovariš Polžič. Je morda s plakati kaj narobe? - Ne, plakati so lepi, rdeči; kolikor se spoznam na slovenski jezik, ni večjih napak. — Kaj vas torej mori? — Zapisana številka. Ne vem, če sem pravilno prebral. Saj gre za devetindvajset milijonov, kajne? - Starih, seveda. Prav ste prebrali, da. Krajani, ki so v letu 1980 prejeli več kot devetindvajset starih milijonov, bodo pač plačali davek. — Delam v Hitrotkalu, žena pa je zaposlena v Hitrošivu. Med najboljšimi šiviljami je. Tako pravijo. Tudi jaz nisem slab delavec. Za občinski praznik sem prejel celo posebno priznanje za zasluge pri delu. — Res ne vem, čemu mi.to razlagate. — K malu boste razumeli. Pred dnevi sva oba dobila kompjuterski izvleček o lanskoletnem osebnem dohodku. Števili z obeh listkov sem _________________y_____________ seštel. Ne boste verjeli, da sva prišla komaj do trinajstih milijonov. — Po nepotrebnem ste nas klicali, tovariš. - Nisem tako trdno prepričan o tem. Rekel sem si: poklical jih bom, morda pa mi bodo znali povedati, kje bi staknil manjkajočih sedemnajst milijonov, da bi lahko prijavil svoj osebni dohodek. - Lahko ste zadovoljni, da vam tega ni treba. — Slabo me poznate, tovariš. Tudi jaz bi rad enkrat plačal davek. Zakaj bi vedno trpeli isti siromaki? TONI GAŠPERIC Doživeli in preživeli smo novico leta: ukinitev ..zakona par-nepar", kot smo po domače rekli najbolj osovraženemu ukrepu, ki 9^ je kdaj predpisal zvezni izvršni svet. Učinek, k' naj bi ga imel po splošnem mnenju nadvse neučinkoviti zakon, naj bi zdaj nase prevzela podražitev bencina, kot preprosto rečemo spremembi zakona o obdavčenju in odredbi ZIS 0 Povečanju proizvodnih cen naftnih derivatov. Kot so namreč nekoliko z zamudo pojasnili predstavniki zvezne vlade, pri predlaganju novih prometnih davkov niso mislili le na to, da je treba za zvezni proračun zagotoviti dodatnih 35 milijard dolarjev, ampak tudi na varčevanje z nafto in njenimi derivati. To pa da je tudi začetek resnejšega uresničevanja dogovorjene energetske politike. Ob naj novejši podražitvi so predstavniki., slovenske vlade zatrdili, da se naftni derivati zaradi podobnih razlogov letos ne bodo več dražili. To pomeni, da bencina in njegovih sorodnikov letos ne bomo več obremenjevali z dodatnimi davki, ni pa seveda izključeno, da cene ne bodo znova poskočile zaradi podražitve nafte na svetovnem trgu. Kakorkoli že, izračuni kažejo, da so se proizvodne cene naftnih izdelkov povečale za 15 odstotkov, ostalih 85 odstotkov podražitve pa gre na račun davkov, taks in cestnega dinarja. V zadnjih šestih letih se je bencin pri nas podražil devetkrat, leta 1978 celo dvakrat. Podražitve so vselej zahtevali tudi naši predelovalci nafte, ker so modro ugotovili, da se surova nafta po svetu hitreje draži kot naftni izdelki ter da imajo zato izgubo. O tem, da nastaja izguba morebiti tudi zaradi njihovih neizkoriščenih kapacitet, previdno molče. Vsekakor pa je težko pojasniti, kako lahko na primer Avstrijci ..zvarijo" liter super bencina za 9,49 dinarja, cena s prevozom do črpalke naše rafinerije pa je kar 12,8 dinarja. Čečene vdrugih državah zdaj primerjamo z našimi, lahko zlahka ugotovimo, da se vozimo s tako rekoč najdražjim bencinom v Evropi in bližnji okolici, kot je nekdo duhovito in grenko pripomnil. Poglgmo v obisti ceni na primer super bencina, ki stane zdaj že po starem 26 dinarjev. Kot rečeno, računa rafinerija 12,814 dinarja, marža trgovcev je 0,6 dinarja, prometni davek vzame 9,064 dinarja, cestni dinar pa se je okrepil na 3,522 dinarja. Skupaj 26 dinarjev. Znotraj drobnoprodajnih cen bencina so se sorazmerno najbolj podražili stroški cestnega dinarja in seveda delež temeljnega prometnega davka, enega od glavnih virov zveznega proračuna. Delež tega, kar gre od cene bencina v jugoslovansko državno blagajno, je v primerjavi z večino drugih dežel razmeroma majhen. „Samo" 35 odstotkov pri obeh vrstah bencina, v Avstriji 54 odstotkov, na Švedskem še štiri več itd. Ko pa našemu prometnemu davku dodamo še cestni dinar, postane tudi sestava cene bencina precej bolj evropska. Obe dajatvi skupaj zneseta 48 odstotkov.maloprodajne cene pri navadnem in 55 odstotkov pri super bencinu. Približno polovico denarja za liter bencina vzamejo tudi druge države, nekoliko bolj ..usmiljeni" sta le ZR N emčija in Belgija, ki spravita v blagajno samo približno tretjino. Čeprav se obeta, da bodo nove cene bencina povečale kup denaija, ki je namenjen za ceste. posodobitev železnice in naložbe v rudnike, ter napolnile državno blag^no, ne ve nihče zagotovo povedati, če se bo to res zgodilo. Podražitev bo vsekakor dala večjo moč delovanju ekonomskih zakonitosti in povečala varčevanje z gorivom. Hkrati pa bo s podražitvijo nafte in njenih derivatov precej padla kupna moč prebivalstva — če bodo plače seveda »naraščale" z naglico, ki smo jo predvideli. Če bodo kupci kupovali manj goriva, bo sorazmerno manj priteklo tudi v proračunske sklade in za ceste. Utegne se zgoditi, da bodo podražitve izzvale nasprotne učinke. Nedvomno pa se bo že v najkrajšem času sprožil val zahtev za nove cene številnih izdelkov, saj bo treba v njihovo ceno vračunati nove, višje prevozne stroške itd. Težko je odgovoriti tudi na vprašanje, kako bo podražitev mazuta vplivala na cene izdelkov živilske industrije (na vsakdanji kruh) ali na cene elektrike. Vse kaže, da največji porabniki goriva ne razmišljajo veliko o tem, kako bi se preusmerili na cenejša goriva, ampak kako čimbolj povečati cene. Ali so bile sedanje obdavčitve nafte in njenih derivatov previsoke, bo pokazal čas. Na tem področju namreč preživi bolj malo prerokov, pravilna napoved ne žanje vedno pohvalo Enkrat pa bo treba pogledati resnici v oči. M.B. -M . v ■ ’. pust se bliža Stabilizaciji navzlic mimo Pusta ne bomo mogli. Ta norčavi praznik pa je za otroke ravno tako lahko lep in prijeten, četudi jih ne oblečete v drage, ampak v cenene maske. Vrtni škratje maškara, za katero imate zagotovo vse rekvizite doma. Z malo iznajdljivosti in spretnosti lahko oblečete sinka brez večjih stroškov v klovna, deklico v Kleopatro. Če pa ste že priprav(eni na nekaj izdatkov, potem se raje odločite za mušketirja, kot a kavboja. Slednjih namreč že kar mrgoli. Če se vaš dojenček ponoči rad odkriva in morate zaradi tega nič kolikokrat vstati, si omislite spalno vrečo. Dobite jih sicer, narejene iz pene in prešite v trgovini -ampak stanejo nekaj čez 500 dinarjev. Prav lahko pa tako vrečo naredite doma, tudi iz drugega materiala, na primer iz stare odeje. Ponoči boste lahko mirni! Kuha PETER BEVC pustne specialitete SUHA JUHA Z MOČNIKOM PREKAJENA REBRCA S KISLO REPO IN MATEVŽEM POSTRVI PO TRŽAŠKO FILE OSLIČA Z GOBAMI PUSTNI KROFI KRHKI FLANCATI SUHA JUHA Z MOČNIKOM Prekajeno meso dobro operemo in ga počasi kuhamo v jušni zelenjavi. Kuhano meso vzamemo iz juhe, juho pa zakuhamo z močnikom. Če pa se izognemo kuhanju juhe, kadar imamo malo večji kos mesa, na primer šunko ali šinjek, ga rajši spečemo v testu in tako dobimo veliko bolj okusno meso. Naredimo malo trše vlečeno testo. Ko testo počiva najmanj 1 uro, ga razvaljamo približno 2 cm na debelo, postavimo na testo dobro oprano in zbrisano meso, ga previdno zavijemo, damo v pekač, premažemo testo z jajcem' in damo v pečico. Pečemo v srednje vroči pečici, počasi. Če pečemo šunko, jo pečemo približno 4 do 5 ur, odvisno od velikosti in starosti mesa. Tako pripravljeno prekajeno meso je zelo okusno in sočno. Zraven ponudimo trdo kuhana jajca in hren. MATEVŽ Nemočen fižol kuhamo v slani vodi. Ko je kuhan, ga odcedimo in prepasiramo. Dodamo mu na ocvirkih prepražen česen, malo masla ali margarine, razstopljene v vrelem mleku. Posebej kuhamo krompir v kosih. Kuhanega odcedimo in prepasiramo, mu dodamo fižolov pire, vse dobro premešamo in ponudimo zraven kislega zelja ali repe. POSTRV PO TRŽAŠKO Postrv očistimo, operemo, zbrišemo, dobro nasolimo in damo peč na vroče olje. Pečene postrvi zložimo na krožnik, na maščobi pa prepražimo nasekljan česen in zelen petršilj. Omako polijemo po ribah, zraven pa ponudimo.rezine limone. Zraven ponudimo kuhan ali pečen krompir in eno izmed sezonskih solat: radič ali motovilec s krompirjem ali fižolom, zeleno solato s krompirjem, krompirjevo solato z majonezo itd. FILE OSLIČA Z GOBAMI File osliča pod tekočo vodo operemo. Fileje nato zbrišemo in nasolimo ter povaljamo v ostri moki. Fileje spečemo na vročem olju. Pečene fileje zložimo v pekač ali kozico, na maščobi pa naredimo omako. Najprej zarumenimo na drobno sesekljano čebulo, kateri dodamo na kocke narezano slanino, sesekljan česen in gobe. Dobro prepražimo, dodamo malo paradižnikove mezge, sesekljanega peteršilja in zalijemo z vodo, še boljše pa z juho, če jo imamo. Omako prelijemo po ribah. Okus izboljšamo z belim vinom in poprom. Običajno k ribjim jedem ponudimo Kuhan krompir. Zelo okusni so kot priloga ajdovi žganci. AJDOVI ŽGANCI V vrelo vodo zakuhamo presejano ajdovo moko. Ko žganci prevrejo, jih prebodemo, da se bolj prekuhajo. Kuhamo 20 do 30 minut. Kuhanim odlijemo nekaj žgančevke in dobro zmešamo. Med mešanjem prilijemo mak) vroče maščobe, da se žganci lepi® mešajo. Zmešane žgance pokrijemo in pustimo nekaj minut počivati, nato pa jih zdrobimo in zabelimo z ocvirki. ŠanC8 ^ vroče serviramo. Žgance serviramo k obaram, kislemu zelju in repi, pa tul*' zraven ribjih jedi v omaki. PUSTNI KR OFI POTREBUJEMO: 1 kg bele moke, 8 rumenjakov, 10 dks masla ali margarine, 10 dkg sladkorja, 5 dkg kvasa, 2 vanilijeva sladkorja, 1 pecilni prašek, mleko, sol, 1/2 del ruma, olje za cvrenje, marmelado in sladkor za posipanje. Najprej postavimo kvas. V skodelico zdrobimo kvas, dodamo 1 žlioo sladkorja, 1 žlico moke in mlačno mleko. Vse dobro premešamo in postavimo na toplo-Posebej umešamo rumenjake, sladkor, vanilijev sladkor, top!jenC maslo in malo toplega mleka. Ko kvas vzhaja,ga zlijemo v presejano in slano moko, dodamo rumeni®-ke in začnemo testo utepeti-Utepamo toliko časa, da se testo loči od kuhalnice in sklede, nato dodamo rum in še nekaj 4®*® utepamo. Nato testo pomesimo in damo vzhajati. Dobro vzhajano testo razvaljamo in z obodcef izrežemo krofe. Krofe pokrijemos krpo in jih damo vzhajati. Ko n® eni strani vzhajajočih obrnemo n® drugo stran in pustimo še nekaj časa. Ta čas si pripravimo olje z® cvrenje. Vzhajane krofe pečemov neprevročem olju pokrite, ko P® jih obrnemo, jih pečemo odkrit® še približno 3 minute. Pečene zlagamo na papirnato servieto, d® se dobro odcedijo od maščobe. 5® mlačne nadevamo s prepasiranP marmelado in jih potresemo s sladkorno moko. KRHKI FLANCATI Potrebujemo: 10 nepolnih žlic moke, 4 rumenjake, 2 žlici belega vina, 2 žlici ruma, 2 dkg margarine, 1 dkg sladkorne moke. Iz mase naredimo testo in oblikujemo v hlebček. Testo pustimo počivati 20 minut. Nato testo razvaljamo in izrežemo večje kvadrate ter jih po sredini še dvakrat prerežemo in preganemo ter spečemo v vročem o^'u. Pečene odcedimo na papirnati servieti. Odcejene damo v skledo in jih posipamo s sladkorno moko. Zraven ponudimo vinsko omako ali šodo. VOJAŠKI KOTIČEK VOJAŠKA MOČ NEUVRŠČENIH Polk. mag. Todor Mirkovič je v „Vojnem delu" nedavno objavil daljšo študijo z naslovom ..Potrebe in možnosti neuvrščenih držav glede razvoja in proizvodnje orožja in vojaške opreme." Mirkovič uvodoma ugotavlja, da so potrebe po oboroževanju in krepitvi oboroženih sil in obrambnih sposobnosti neuvrščenih držav pogojene z okoliščinami, v katerih je neuvrščeno gibanje nastalo in se razvijalo kot celota in vsaka njegova članica posamič, pa tudi s sodobno vojaško situacijo po svetu. Prizadevanja neuvrščenih držav v zvezi z njihovim ekonomskim razvojem že dajejo začetne rezultate, toda kljub temu so razlike med razvitimi državami in državami v razvoju čedalje večje. To pa je eden glavnih vzrokov za nastajanje novih kriznih žarišč in spopadov na območju neuvrščenih držav. Značilen je podatek stockholmskega Mednarodnega inštituta za raziskovanje miru, da je bilo v obdobju 1945-1975 na svetu 119 vojn, ki so skupno trajale 350 let. Vse to neuvrščenim državam narekuje, da se oborožujejo in da so vsestransko pripravljene za obrambo. Ves svet porabi za vojaške namene približno 450 milijard dolarjev, od česar odpadejo tri četrtine na države pakta NATO in varšavskega sporazuma, četrtina pa na druge države. Neuvrščeni so udeleženi s sorazmerno majhnim odstotkom (10 do 12 %), toda zaradi njihovih omejenih ekonomskih možnosti in ogromnih potreb po gospodarskem razvoju je tudi to zadnje huda obremenitev. Devetdeset dražv, članic neuvrščenega gibanja, ima bruto narodni dohodek v vrednosti 765 milijard dolarjev letno ali po 457 dolarjev na prebivalca, kar niti ni tako malo. Podoba pa se močno spremeni, če pogledamo izvor in strukturo tega dohodka. Samo Indija ima namreč več kot 100 milijard dolarjev bruto narodnega dohodka, štiri države (Saudova Arabija, Iran, Indonezija in Jugoslavija) ga imajo med 50 in 100 milijard, trinajst držav med 10 in 50 milijard, vse druge neuvrščene pa manj kot po 10 milijard dolarjev. Nekatere države imajo zelo visok narodhi dohodek na prebivalca (Kuvajt 14.980dolarjev. Združeni arabski emirati 14.230 dolarjev, Saudova Arabija 8.040 dolarjev. Katar 12.740 dolarjev, Libija 6.910 dolarjev itd.), toda vse to so, razen Saudove Arabije, majhne države. Velika večina nauvrščenih držav ima manj kot po 1000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca. Bistveni dejavnik vojaške moči in obrambne sposobnosti neuvrščenih držav so njihove oborožene sile. Tako ima na primer 72< neuvrščenih držav v svojih mirnodobnih oboroženih silah 7,330.000 ljudi. Toda tudi tu so velike razlike in nekatere manjše države imajo le simbolične oborožene sile. Največ vojakov imajo I ndija (1,096.000 Ijudi), V ietnam (1,023.000 ljudi) in NDR Koreja (650.000 ljudi). Sorazmerno močne oborožene sile imajo še Egipt (395.000), Iran (415.000) in Pakistan (429.000). Armade devetih neuvrščenih držav: Argentine, Burme, Etiopije, Indonezije, Iraka, Jugoslavije, Kube, Nigerije in Sirije, imajo po 100.000 do 300.000 ljudi, medtem ko so, oborožene sile drugih neuvrščenih držav manjše. Samo Saudova Arabija ima vojaški proračun, ki letno presega 10 milijard dolarjev (14,2 milijarde), medtem ko je Indija v te namene načrtovala 3,7 milijarde dolarjev. Enajst neuvrščenih: Argentina, Egipt, Indonezija, Irak, Jugoslavija, NDR Koreja, Kuba, Nigerija, Pakistan, Sirija in Vietnam, daje za potrebe oboroženih sil od ene do treh milijard dolarjev letno, vse druge neuvrščene pa manj. Industrijsko razvite države dajejo za raziskovanje in razvoj novega orožja povprečno po 10 odstotkov vseh svojih vojaških izdatkov, za proizvodnjo in nabavo orožja in opreme pa 25—30 odst. Če bi ta ključ uporabili pri neuvrščenih državah, bi dobili 5,5 milijarde dolarjev za razvoj in okoli 15 milijard dolarjev za proizvodnjo in nabavo orožja in opreme. To pa je sorazmerno malo, kajti velika večina neuvrščenih držav nima inštitutov, laboratorijev in tovarn za proizvodnjo orožja in opreme. Nekoliko bolj razvito vojaško industrijo imajo le Indija, Pakistan, Egipt in Jugoslavija. Na področju raziskovanja, razvoja in proizvodnje orožja ter vojaške opreme ima med vsemi neuvrščenimi še največje možnosti Indija, Egipt se je zelo trudil na področju letalske in raketne tehnike, vendar so bili predvsem zaradi pomanjkanja strokovnjakov doseženi dokaj skromni rezultati. Pakistan ima razvito industrijo zlasti pehotnega orožja in streliva, Jugoslavija pa samostojno ali v sodelovanju z nekaterimi tujimi državami proizvaja skoraj vse vrste orožja, od pušk do letal, krije do 80 odstotkov potreb svojih oboroženih sil, del proizvodnje svoje vojaške industrije pa tudi izvaža, zlasti v neuvrščene države. Zaradi že omenjenih razlogov so neuvrščeni močno odvisni od tujih virov oskrbovanja svojih armad. Največji izvozniki orožja in opreme v neuvrščene države so ZDA in SZ pa tudi Francija, Velika Britanija in Kitajska. Velike sile od tega nimajo le ekonomskih koristi, s prodajo orožja skušajo razširiti tudi svoje vplivne sfere. Izvoz orožja in opreme ima pogosto obliko vojaške pomoči. Toda če pride politika države, ki dobiva tako pomoč, navzkriž z interesi države, ki daje vojaško pomoč, se nadaljnja dobava orožja in rezervnih delov praviloma ustavi, kar ima lahko daljnosežne politične, ekonomske in vojaške posledice. Vsaka hitra preusmeritev namreč zahteva organizacijske in formacijske spremembe enot, ponovno šolanje itd. V takšnih razmerah imajo nekatere neuvrščene države več možnosti za prodajo orožja in opreme drugim neuvrščenim državam, vendar brez pogojev in izsiljevanja. Toda doslej je bilo med neuvrščenimi premalo povezovanja in sodelovanja. Nobenega razloga namreč ni, da se ne bi neuvrščene države povezovale, kajti razvijanje vojaškoekonomskega sodelovanja ne pomeni organiziranja tretjega vojaškega bloka. Gre samo za širše in intenzivnejše sodelovanje pri razvoju, raziskovanju in proizvodnji orožja in vojaške opreme, pomoč pri usposabljanju vojaškega kadra in zlasti za dajanje moralne, materialne in druge pomoči vsaki neuvrščeni državi ali skupini držav, katerih svoboda in neodvisnost bi bili ogroženi. Reke so bogastvo, so vir življenja, ki ga z razvojem industrije in civilizacijskim napredkom nezadržno uničujemo. Čim dlje odlašamo s čistilnimi napravami in drugimi ukrepi za varstvo voda, tem hujše so posledice. Dolenjska ima srečo, da ni zabredla predaleč in da lahko ohrani svojo Krko s pravočasnim čiščenjem odplak. Življenje v tej reki je še zdravo, ker je ne zastrupljajo kemikalije, čeprav biološko ni več neoporečna. Drugače pa je s Savo. S seboj vali ogromne količine zdravju nevarnih snovi. Vzdolž njenega toka živi 8,5 milijona Jugoslovanov. Ob njej načrtujejo živahen industrijski razvoj. Sava razen tega namaka najplodnejše kmetijske površine v državi in je hkrati pomemben izvor hrane. Naredili bi nepopravljivo škodo, če bi zaradi neužitnih rib morali opustiti sladkovodno ribištvo v njej. Savo pa ljudje tudi pijejo. Samo v Zagrebu jo oživa milijon prebivalcev, zato se to mesto najbolj zaskrbljeno sprašuje, kdaj jo bodo nehali astrup Ijati. V Sloveniji so prvi dvignili glas ribiči. Z veliko vnemo so pomagali znanstvenikom zagreb škega Inštituta Rudjer Boškovič pri raziskovanju Save od Litije do Zagreba in Krke od Žužemberka do Mačkovca. Sodelovale so ribiške družine od Brežic do Brestanice, Sevnice in zasavskih mest do Litije, ob Krki pa sta se pridružili raziskovanju družini iz Kostanjevice in Novega mesta. Sprva so nameravali ugotavljati kakovost Save samo od Zagreba do Jesenic na Dolenjskem, po dogovoru z ribiško družino iz Brežic pa so raziskavo podaljšali do Litije. Tako so dobili mnogo bolj zaokroženo sliko o ekološkem stanju reke. Rezultati so porazni. Sava je tako onesnažena, da ribe v njej niso več primerne za človekovo prehrano. Prilagodile so se velikim množinam strupenih snovi, kijih zadržujejo v sebi in zato so vedno manj užitne. Posledice take prehrane so dolgoročne, še bolj zastrašujoč pa je vpliv onesnažene Save ..a ljudi, ki pijejo podtalnica Kemične primesi v njej so povzročiteljice raka in imajo nezaželene dednostne učinke. Oboje so znanstveniki proučevali na ribah. Začeli so pred dvema letoma in pol, ko so želeli ugotoviti, če bi toplo odpadno vodo iz zagrebške termoelektrarne lahko koristno uporabili za intenzivnejšo vzgojo krapov, ki jih sicer sedem mesecev v letu ne morejo loviti. Lovno sezono bi radi umetno podaljšali z izkoriščanjem energije, ki se zdaj brez koristi izgubi. To raziskovanje je spodbudila tudi gradnja jedrske elektrarne v Krškem. Poskuse so delali z enajstimi vrstami rib. Prinesli so jih iz čistih rek in spremljali tudi njihove bolezni. Vse do Litije so v savski strugi razpostavili kletke za pet, deset in 140 dni ter ugotovili, da so ribe preživele, rasle in se razvijale in da kuhane in pečene niso imele nezaželenih priokusov in drugih organoleptičnih napak. Kljub temu pa so dokazali, da za človekovo prehrano niso primerne. Vsebujejo namreč ogromno zdravju škodljivih snovi, ki jih použijejo s hrano in z dihanjem ter jih nato močno koncentrirane odlagajo v organizmu. V nasprotju s podustmi, kleni, mrenami in drugimi tipičnimi ribami za naše reke pa krapi iz čistih voda sploh niso prenesli onesnaženosti Save. Ta že od Litije dalje ni več primerna za pitje, v Zasavju in Posavju pa je uporabna samo še za plovnost, vendar niti plovna ni. Krapi so na primer v Brežicah poginili že po treh dneh. Nič bolje ni bilo v Krškem. To pomeni, da ribištvo kot gospodarska dejavnost v Savi nima prihodnosti, zlasti še če bo toplotni in klorov udar iz jedrske elektrarne v Krškem življenje v reki dokončno uničil. Ogrozil bo pitno vodo od Krškega polja do Zagreba in sprožil ekološko ATOMSKA ZGRAJENA^ NA POLOVIČNIH RESNICAH? katastrofo tja do Črnega morja, če Save ne bomo pravočasno zavarovali pred takimi posegi in jo očistili do drugega kakovostnega razreda. Tako bi bila še vedno uporabna za ribolov, za pitje, za napajanje, namakanje, ne samo za industrijo. Take so bile obljube, ko so začeli graditi jedrsko elektrarno v Krškem, pa se je vse zavleklo in zdaj mnogi dvomijo, da bodo do začetka njenega obratovanja končane čistilne naprave v Celulozi, Ta tovarna spušča v Savo po 220 ton odpadnih snovi na dan. Med njimi prevladujejo organski odpadki, nekaj ton pa je po oceni strokovnjakov iz Inštituta Rudjer Boškovič tudi barvil in drugih kemičnih primesi, ki zastrupljajo savsko vodo. Celuloza je po mnenju raziskovalcev iz tega inštituta glavna povzročiteljica kancerogenosti Save. Za ljudi, ki pijejo njeno podtalnico, pomeni to močno povečano nevarnost za rakasta obolenja, zlasti za Zagreb, ki je izredno gosto naseljen. Največje presenečenje za prebivalce brežiške občine in Zagrebčane pa je to, da so šele zdaj zvedeli za uporabo klora v vodi za hlajenje jedrske elektrarne v Krškem. Kloriranje ne bi bilo nevarno v zaprtem sistemu, čisto drugačen pa je učinek pretočnega hlajenja, kakršnega imajo Westinghousove elektrarne in ki je v Združenih državah Amerike in v Zahodni Nemčiji že prepovedano. Doslej smo se v Jugoslaviji ravnali po najstrožjih predpisih tujih držav, če nismo imeli svojih, tokrat pa smo tak varnostni ukrep opustili, Le zakaj, se sprašujejo znanstveniki in ljudje ogroženih območij. Škodljivih dednostnih vplivov klora niti raziskovalci dolgo niso poznali. Po izjavi dr. Branka Kurelca iz Centra za raziskovanje morja pri Inštitutu Rudjer Boškovič je znanstvena javnost v Združenih državah Amerike zvedela zanje šele v letih 1977 in 1978. Potemtakem je razumljivo, da v prvih letih gradnje jedrske elektrarne tega ni nihče omenjal. Ugotovljeno je namreč, je 30 odst klorovih molekul mutagenih, da škodljivo vplivajo na potomstvo in da je med njimi tri odstotke takih, ki jih ne more razgraditi nobena bakterija. Razen tega bodo velike količine klora takoj uničile ribji zarod in drugo življenje v Savi. Kloriranje bi lahko zmanjšali edino v primeru, če bi v JE dotekala že očiščena Sava, vendar tudi to ni rešitev. Nevarnost genotoksičnosti lahko ukroti samo zaprt sistem hlajenja. Ribjemu življu v Savi pa grozi tudi toplotni udar, saj bo hladilna voda pozimi tekla mimo Brežic ogreta na 21 stopinj Celzija. Nasilno mešanje pod jedrsko elektrarno ne bi prineslo koristi. Uničilo bi še tiste ribe, ki se bodo obdržale v neonesnaženem delu rečnega toka. „To pom eni da smo nemočni in da smo ves čas dobivali pomanjkljive informacije," se je na nedavnem srečanju dolenjskih ribičev, vodarjev in raziskovalcev iz Inštituta Rudjer Boškovič ogorčeno oglasil predstavnik izvršnega sveta občinske skupščine v Brežicah Stane Ilc in se hkrati vprašal, kaj bo s turizmom in s Čateškimi Toplicami,če bo mimo njih tekla mrtva reka. JOŽICA TEPPEY RAZOČARANI KUPCI ALI KAKO SO BILE ČEBELE 00 MED Dober mesec je tega, kar je „Delo" prineslo na ^ojih straneh informacije novomeške IMV, s katero tovarna sporoča kupcem ,,katrc", da jim 23 olajšavo doplačila razlike do nove cene ponuja oblačilo v dvanajstih mesečnih obrokih. Tako je 23 kupce, ki so plačali akontacijo avtomobila v tetu 1979, obročno posojilo brezobrestno, na niihova sredstva pa jim IMV priznava 12-odstotne obresti namesto zakonskih 7,5 odstotka. Enako brezobrestno odplačilo obrokov velja tudi za *uPce, kj so plačali akontacijo do 30. aprila lani. * nadaljevanju inform acije novomeške IMV pa je dobesedno zapisano tudi takole: ..Ne glede na to je IMV že vrnila sredstva Ptibližno polovici kupcev, ki so želeli razveljaviti Pogodbo, še preden je začela veljati nova cena. Ravno tako bo IMV vrnila kupnino do konca januarja vsem ostalim kupcem, ki se ne bodo odločili za obročno odplačilo razlike." Danes smo 12. februarja, januar je torej že krepko za nami, obljubljeni rok [MV Novo mesto za vročilo kupnin je potekel Še zmer^ pa na novomeško sodišče prihajajo zahtevki o sodni ♦ •zteijavi vplačil katrc, ki so se jim občani zaradi visokega dviga cen odrekli. Uradnega podatka o številu vloženih tožb nimamo na razpolago, verjetno pa številka 1.000 ni kaj daleč od resnice. Obljuba, resda ni prva, iz IMV je torej požrta, kratko so ponovno potegnili kupci, ki pa tokrat n rlfU. •. : iJja iP* vijugi varstvo svojih pravic iščejo na sodišču. Eni terja odškodnino, ker zaradi nedobavljenega zahtevajo vračilo vplačanega denarja, drugi, ki so avtomobila in krepke prekoračitve pogodbenega katrco pač vzeli (kaj drugega jim skorajda ni roka o dobavi katrce ni mogel voditi čebel na preostalo), zahtevajo vračilo zneska, za katerega pašo (!). Na sodnikih je, da odločijo o smotrnosti se je avtomobil podražil, nekaj jih je celo, ki takšnega zahtevka in morebitni višini odškodni- terjajo odškodnina V ilustracijo primer: nekdo ne. Zadnje dni, da ne rečemo tedne, pa smo vse pogosteje priča raznim kuloarskim govoricam, da novomeško sodišče dela z roko v roki z IMV in da namenoma zavlačuje z obravnavami sporov med kupci in IMV. To seveda ni res, pa čeprav smo lahko te dni v Politiki prebrali novico, da je beograjski odvetnik Slobodan Šoškič, ki je v imenu več kot 400 občanov vložil tožbo proti IMV zaradi nedobavljenih katrc, zahteval od republiškega sekretariata za pravosodje SR Slovenije, naj pospeši razpravo na novomeškem sodišču. Omenjeni odvetnik nadalje izjavlja, da je neuradno obveščen, da bo sodišče v Novem mestu zaradi prezaposlenosti o teh tožbah razpravljalo šele konec leta. Po njegovem je to predolg rok in zato zahteva od republiškega sekretariata za pravosodje, naj sprejme ukrepe, da bi bile tožbe čimprej na vrsti in da bi jih obravnali kot nujne primere. Šoškič tudi predlaga, naj se v primeru, če je novomeško sodišče resnično prezaposleno, določi drugo, kajti gre za interese velikega števila občanov. Čudno je po njegovem tudi, da sodišče zavlačuje s sprejetjem postopka, čeprav se da ta primer po njegovem rešitev enem dnevu. V odgovor Šoškiču in ostalim odvetnikom, ki so se postavili v zaščito kupčevih interesov, je dejstvo, da so bile prve tožbe med kupci in IMV rešene na novomeškem sodišču te dni. Ne.gre torej za nikakršno zavlačevanje, saj sodišče razpisuje obravnave in je vloge tudi sprejelo za prioritetne. Zaenkrat so prednost dobile vloge, kjer kupci zahtevajo vračilo vplačanega denarja, ker so se avtomobilu odrekli. S pravnega stališča je vsa stvar dokaj jasna in temu primerne so seveda odločitve. V korist kupcev. Nekoliko težje bo z razsodbami, kjer občani, ki so avtomobil že kupili in vplačali razliko v ceni, le-to zahtevajo nazaj, saj menijo, da so bili v nakup prisiljeni, da ne govorimo o težavnosti odločitve pri raznih odškodninskih zahtevkih. Ob takšnih razsodbah se bo novomeško sodišče prej posvetovalo še z Ustavnim in Višjim sodiščem v Ljubljani, saj gre za primere, ki jih v delu pravosodnih organov sila redko srečamo. Seveda ni mogoče reči, da odškodninski zahtevki, celo takšen, kot smo ga navedli v uvodu, nimajo pravne podlage tudi za ,.zmago". Za nameček še odgovor nejevernežem, ki nekakšno zavlačevanje postopkov očitajo celo novomeškemu javnemu tožilstvu Iz te pisarne je prišel kratek odgovor, da zoper IMV nimajo nikakršne prijave. BOJAN BUDJA Upokojenec Slavko Keresteny iz Naselja heroja Maroka v Sevnici ni eden tistih, ki bi jesen svojega življenja preživljal utesnjen v Štiri stene blokovskega stanovanja. Na prisojnem pobočju Zavin v hribih nad Boštanjem je pred dobrimi osmimi leti zasadil grme plemenitih vrst leske. Buldožer je v strm ino urezal terase podobno kot za vinograd, na dvajset izmed njih vseeno m prišla trta. Nič nima proti žlahtni kapljici, saj goji tudi trte, vendar, kot je dognal z leti, to ni edina kultura ki uspeva na naših pobočjih. ' Res je, da navadna leska med ostalimi neuglednimi grmičevji po robovih pašnikov in rečnih strug pritegne občasno komaj kakšnega ostarelega pletarja. Hrustava jedrca lešnikov ponavadi že na poti domov zmeljejo v ustih razposajeni otročaji. Človek jih je očitno bolj cenil v mlajši bronasti dobi. Sledove lešnikov so našli namreč v žganinah nekdanjih naselij iz tega časa. Navadna leska z drobnimi plodovi, težko jih je v šopku našteti več kot štu-i - Keresteny pa v svojem nasadu najde tudi take s štirinajstimi - kajpada ni gospodarna za sajenje na veliko. Keresteny je na okrog dveh kilometrih, kolikor dajo v dolžino terase njegovega nasada, posadil 450 plemenitih grmov. Poskusil je s petimi sortami, trenutno se bavi s šesto, tokrat lastnim križancem. »Istrska sorta je resnično vajena vsakršnega vremena, rimska se dobro oplojuje, vendar rada zataj i, obnesla se je sorta cosfort in tudi ha Iška," naštet. Nasad drži v obliki grmov, čeprav literatura ne omenja kakšne posebne rezi. Tisti, ki so okrog Poreča zastavili nasad v obliki dreves, so zabredli v velike izgube. Z žlahtnejšimi sortami o bičano niso rinili na slabšo zemljo. Res čudovito poženo korenike iz plodov v kompostu, tudi grmi v boljši zemlji prehitevajo v rasti tiste v slabši zemlji. V Zavinah so podobno kot v večini vinogradov ilovnata tla. »Poslužujem se le naravnega gnojenja iz gozda. Opažam, da bolje uspevajo leske v vrstah, v katere sem iz gozda speljal jarke Deževnica prinaša tako po njih hranljive snovi. Travo med grmi redno kosim," pojasnjuje Keresteny. Divji lesniki v soseščini niso noben nebodigatreba. Da bi izboljšal opraševanje, je v smeri vetrov zasadil nekaj navadnih grmov. ‘ _ y *°>er" nasadu i« opazil še nemajhno prednost. Poljščinam pa tudi trtam in drugemu sadnemu drevju po hribih običajno divjad ne prizanaša. Niti srne niti zaci se ne lotevajo leske, korenike očitno ne teknejo niti ZAKAJ NE BI POSKUSILI Z LESNIKI? voluharjem. Miši in podobno nadlogo ne pustno blizu mačke, ki domujmo pod sušilnico. Zaradi njih tudi ni blizu veveric in polhov. Ptiči se doslej še niso izkazali za večjo nevarnost. Keresteny doslej še nikoli ni škropil. Maja ali že prej oprezuje po grmih za lešnikarji. Zužkaste rilčkarje otrese na ponjave in pokonča. Med obrano letino je zelo majhno število naluknjanih lešnikov. Sicer pa utegne biti ta škodljivec izredno neprijeten; ko lešnikar plod navrta, ga z^justi, kakopak, ko je brez jedrca Dober gojitelj lešnikov ni nikoli v zadregi za nove poganjke in grme. Keresteny meni, da to sezono lahko oddvoji najmanj tisoč sadik za nove nasade. Vsa ta leta je skrbno opazoval padavine. „Tod okoli po teh hribih so že bogate rose," opozarja na ugodne razmere. Zanima ga, če se bo kdo tudi tostran Sotle kaj koreniteje pozanimal za načrte zagrebškega Kraša in tamkajšnjega Poljoprivrednega kombinata, ki bi rada spodbudila sajenje lešnikov na okrog 1000 hektarih površin. Proizvajalci slaščic so namreč prisiljeni kupovati lešnike za drag denar na tujem. Pred novim letom je samo Krši uvozil na tone lešnikov. Akcijo za sajenje lešnikovi* nad tri mesece širi zagrebška televizija. »Zemi® skupnosti in kmetijske organizacije bi morale spodbuja j kooperante, predvsem joa delo osredotočati na opuščen* zemljišča po hribih," govori Slavko Keresteny <*'. piobudah naših tovarn. Njegov nasad šele prihaja v polno rodnost, ki i! nekako okrog deset let po sajenju. Iztroši se P* štiridesetih letih. Zadnja leta je vreme kmetijcem vednoi zelo nagajalo. Hudo je bilo lani. Keresteny je vseeno bt»| po deset kilogramov lešnikov na grm. Pri lupinarjih marsikoga moti zamudno drobljenj1. Tolčenje lešnikov je podobno kot pri orehih lahk^ prijetno zimsko opravilo za veselo omizje v družinske11 krogu, če je treba speči potico ali dve. Če pa je trebe odstraniti te sicer tako trdne luščine z nekaj deseti" kilogramov lešnikov, pa postane to opravilo resnične utrujajoče. Keresteny ni odnehal, dokler ni izdele posebnih klešč za drobljenje orehov. Ta izdelek je bil5-oktobra 1967 vpisan v jugoslovanski seznam patentov Na oko sta to dve preprosti kladi. Na eni strani je roč4 na drugi nekakšen tečaj. Skozi odprtino gornjega d®l* padajo med kovinski matrici orehi, posebna kljuka °° vsakem dvigu izvleče jedrce in naredi prostor za oreh. 2 malo vaje je človek kos različno deba^ orehom. Bolj podobna zaklopu strojnice je naprava^ strojno luščenje. Bat pri njej namesto vešče roke uStatem ostrmi nad čudežem: kajti to, kako lahko Jugoslovani igramo enakovredno košarko, sodi po temeljiti primerjavi v območje čudeža ali vsaj znanstvene fantastike. Da ne bo kdo mislil, da najjeljujem vodo na mlin jugoslovanske košarke, naj kar takoj postrežem s podatki, ki osupnejo že laovršnega spremljevalca naše in svetovne košarke. Odštejmo, da na svetovna prvenstva Američani pošiljajo slabše repvezentanoe, a vendar izračunajmo, kaj smo v košarki osvojili zadnjih deset let mi in kaj oni: Jugoslavja — olimpijsko zlato in srebro, dva naslova svetovnih prvakov in enkrat srebrno medaljo. Američani — olimpijsko zlato in srebro in nobenega svetovnega prvenstva. In zdaj primerjajmo ta podatek z osupljivimi številkami: v Ameriki igra košarko več ljudi, kot ima Jugoslavija prebivalcev. Takih lig, kot je naša prva liga, bi lahko sestavili vsaj deset. Medtem ko pri nas gledamo na košarko s povsem amaterskimi očmi, kar se tiče strokovnega dela (razen redkih izjem), je tam vedenje o košarki postalo znanost. V državi Nebraska, kjer sem prebil skoraj ves čas, ki meri približno toliko kot Jugoslavija in ima toliko prebivalcev kot Slovenija, je zajaoslenih 1500 košarkarskih trenerjev. Če bi v Sloveniji sešteli vse trenerje,- ki delajo v košarki, ne bi prišli do polovice te številke; če bi sešteli le tiste, ki poklicno delajo kot trenerji, bi se ustavili pri stokrat manjšem številu kot v Nebraski. Pogoji za delo so onkraj luže znatno boljši kot pri nas, zavest igralcev višja kot naših, pokritih košarkarskih površin je ogromno, košarka sodi med pet najbolj popularnih športov, o njej izčrpno poročajo vsi časopisi, tekme prenašajo po televiziji, starši plačujejo sorazmerno visoke cene, da se njihovi otroci lahko poleti v posebnih košarkarskih taborih učijo te igre — in na koncu se zgodi, da z vso našo netemeljitostjo, imjjrovizacijo in nedoslednostjo praktično že dve desetletji enakovredno tekmujemo z njimi. Edini piametni razlog, ki sem ga v tem neverjetnem čudežu odkril v našo korist, je po mojem ta, da v Ameriki od preveč znanstvenega’dela, od prevelike natančnosti in od prevelike množice igralcev v košarki izgubijo individualnost. In prav tu smo v Jugoslaviji neprekosljivi mojstri, saj znamo ob naj resnejših izidih in v zadnjih trenutkih odigrati prav teko nenavadno kot na začetku tekme, V ameriški košarki jaa je preveč kalupa, preveliko znanje je (vsaj za zdaj) zadušilo lastni izraz’ posameznikov. Vse skujjaj se mi je zdelo podobno naši in njihovi hrani: pri nas dobiš v vsaki gostilni kakšno posebno domačo jed, skuhano na prav poseben način. Pri njih pa ogromne svetlobne reklame opozarjajo, da je Mc Donald pripravil že toliko in toloko milijard hamburgerjev. Toda ti hamburgerji so enaki v New Vorku kot v Lincolnu, v Chicagu kot v Los Angelesu. In ko si pojedel enega, imaš v ustih okus za vse ... Še nekaj je, kar povzdiguje ameriško košarko nad vse druge. Gledalci so šolani kot igralci: ni jih mogoče prevarati z nekaj koši in se na ta način odkupiti za slabo igro. Obožujejo obrambo; izboren obrambni igralec je več vreden od najboljšega strelca! Ljubezen do igre v obrambi jim z navdušujočim postopkom vcepijo že v otroških letih. Nič nenavadnega ni, če na velikem semaforju nad sredino igrišča spodbudijo gledalce, naj nagradijo igro v obrambi. In tedaj cela dvorana, običajno več kot 10.000 gledalcev, v divjem ritmu skendira: ,,De — fen — se" ( obramba). In ni je večje nagrade, kot 4® obramba prepreči koš . Takrat v oglušujočem tepetanju po tribunah ni mogoče slišati niti najbližjega soseda. Košarkarji univerze iz Lincolna so bili na eno izmed prost ih nedelj demonstratorji na enodnevnem taboru z® otroke, stare približno deset let. Otroke so razdelil' v. šest skupin in v vsaki skupini so v krožni vadbi dobi1' eno izmed temeljnih znanj košarke: o skoku, prodoru-metu na koš, vodenju žoge, pivotiranju in zaustavljanju in kajpak o igri v obrambi. Sedel sem zraven te zadnje skupine in si ogledal, kako je 22-leten igralec znal navdušiti otroke zA igro v obrambi, za element torej, ki ga v naši košarki igralo' najmanj spoštujejo, da, celo sovražijo. Po petih minutah sorazmerno trde vadbe so se otroci gibali v košarkarski preži, kar je bolj naporno od drugih elementov v drugih skupinah, zraven pa so skandirali: „De - fen — se,de " fen — se". V tem, mislim, jeosnovna razlika med njihovo in našo košarko! JOŽE SPLICHAL Čisto po pravici in resnici je urezal šansonjer Andrej Šifrer tisto svojo, ki poje, da „vse manj je dobrih gostiln". Ne ve se natančno, kje se mu je utrnilo to bridko spoznanje, lahko pa si mislimo, da je moral obresti precej slovenskega sveta. Zanesljivo je le, da ni dobil navdiha v Novem "lestu, saj bi moral sicer svojo peto izpoved začeti nekoliko drugače: da „vse manj je gostiln". Dandanes je dolenjska metropola z gostilnami Pfav ubožna. Na psu Na prste ene roke lahko Preštejemo oštarije, ki še delajo. Po drugi svetovni vojni so gostilne v Novem mestu kopnele kot majski sneg. Zapirali so jih zaradi nedonosnosti, nekaj pa tudi na pritisk inšpekcij. Z njimi je moral na neslavno pot pozabe tudi Pečin življenja meščanov. To ni žalovanje za minulimi časi, ampak ugotavljanje dejstev. Ni še tako dolgo, ko je bilo v Novem mestu toliko gostiln, da je po njih slovelo deleč naokrog. Bile so novomeška značilnost, sloveča nič manj kot znameniti pročelni oboki Pe danvvšnjem Glavnem trgu. Pravo življenje je teklo v gostilnah. To niso bili le prostori, kjer si se ga lahko pošteno nacedil, ampak tudi in Predvsem nekakšna središča družabnosti in kulturnega življenja. Največ gostiln je Novo mesto menda premoglo v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1875 jih je bilo nič manj kot 34 ali na vsakih 63 prebivalcev ena. Na gosto posejane so bile zlasti v Kandiji, tako da je Janez Trdina v svoje veselje ob poliču vina nemudoma zapisal v beležko: „Kjer je hiša, je tudi krčma". Na prelomu stoletij, okoli leta „VSE MANJ JE DOBRIH GOSTILN” 1900, je štelo mesto 2.750 duš in 22 gostiln ali na vsakih 83 prebivalcev eno. Štirideset let kasneje, leta 194 0, je bilo v Novem mestu odprtih »vsega" 22 gostiln, tedaj pa je prišla ena »komaj" na 183 meščanov. Gostilne so doživljale vzpone in padce, slavni in manj slavni dnevi so del njihove zgodovine in novomeške preteklosti kot take. Nikoli ne bomo natančno vedeli, kakšna je bila njihova dejanska usoda, razen za tiste, o katerih so ohranjeni kakršnikoli viri. Ohranjene dokumente in druge dokaze, je nedavno tega zbrala in uredila Slavka Ložar iz Dolenjskega muzeja. Plod tega njenega več kot dveletnega temeljitega dela in raziskovanja bo v drugi polovici februarja razgrnjen v Dolenjski galeriji. Na pregledni razstavi bo na ogled gradivo o življenju in delovanju novomeških gostiln in gostilničarjev od 1810 do 1940. Izšel bo tudi obsežen katalog s študijo o gostilničarstvu, obogaten z več kot 70 fotografijami. To bo bržkone prvi prikaz dejavnosti, katere najslavnejši časi so del novomeške preteklosti. Ložarjeva se zgodovine novomeškega gostilničarska ni lotila naključno. Povod za to delo ji je pravzaprav dal že oče, znani gostilničar, ki je dočakal visoko starost - 95 let »Večkrat mi je pravil, koliko gostiln je bilo v Novem mestu in kakšne so bile," se spominja. »Načečkala sem na papir te podatke in jih ohranila. Potem me je imelo, da bi jih uredila in preverila. Imela sem seznam starih ulic, hišnih številk in lastnikov teh hiš in kmalu ugotovila, da je imel oče izredno dober spomin." Dokopala se je do biografije očeta Božidarja Jakca, dobila lastni življenjepis dr. Milana Škerlja, poiskala dva seznama novomeških gostiln iz let 1810 in 1856, ki ju hrani Dolenjski muzej, preverila stanje prek vložnih številk na zemljiški knjigi, poleg tega pa prečesala vse, kar je bilo napisanega o gostilnah v Dolenjskih novicah, Bleivveisovih »Kmetijskih in rokodelskih novicah" in obilico ostale literature. »Poslužila sem se tudi ustnih virov pri starih Novomeščanih in gostilničarjih, ki so vedeli povedati marsikaj takega, česar v napisanih dokumentih ni bilo. Mislim, da sem zbrala vse, kar je ohranjenega in dostopnega, kajpada tudi bogato slikovno gradivo, ki lepo dopolnjuje dokumentacijo." Vpogled v gradivo dovoljuje zaključke, ki do zdaj niso bili možni ali pa so bili slabo pretehtani in ne dovolj utemeljeni. Ta, da je bila gostilna od nekdaj zbirališče pijače in družbe žejnih obiskovalcev, je splošen, znan in neizpodbiten. Toda v gostilni se ni samo pilo, jedlo in prepevala Na Bregu so, denimo, ob poliču mestni možje dokončno odločili o gradnji Narodnega doma, v Kokličevem hotelu so uprizorili Linhartovega »Matička", v Windischer-jevi gostilni je bila znamenita slikarska razstava pod Jakopičevim pokroviteljstvom. ,,V gostilnah so bili koncerti, pevski in glasbeni nastopi. Gostilničarjj, kot so bili Tuček, Pintar (Pri lipi), Z ure (Pri Stemburju), VVindischer in Jakše so rwdi dovoljevali kulturne prireditve in organizatorje tudi sami spodbujali. Zanimivo pa je, da izkupiček takih prireditev ni šel v žepe posameznikov, marveč vselej v dobrodelne namene." Gostilne so bile vselej na eni lokaciji. Stavbe stoje še danes ali pa so na njihovem mestu zrasle nove. Samo dveh stavb, kjer sta bili gostilni, danes ni več: Kuntnerjeve gostilne, kije stala pri kandijskem mostu na levem bregu Krke, in Košove gostilne, ki je bila na kraju, kjer je zdaj mestna tržnica. Zelo znano zabavišče, ki ga omenja tudi Vrhovec v svoji »Zgodovini Novega mesta', je bilo na Rotovžu. Vrhovec piše, da so imeli vstop le imenitnejši ljudje, mestni veljaki. Eden od znanih mož, ki so bili lastniki Rotovža, je bil učitelj Krištof. Slovel je po izredni podjetnosti. Najprej je v Kandiji odprl trgovino. Kot trgovec pa je kmalu propadel, zato je šel za nekaj časa učiteljevat. Brž ko se mu je ponudila priložnost, je učiteljsko haljo spet obesil na klin. Tako je storil tudi, ko je bil Rotovž »izprazrgen". Precej je odprl gostilno in koval debele denarje. Zgodovina novomeškega gostilničarstva ga omenja še po nečem. Krištof je dal svoji gostilni na Rotovžu ime »Pri dolenjski železnici". Najbolj zanimivo, je, da se je ime dolenjske železnice bleščalo na Glavnem trgu že tedaj, ko o pravi »železni cesti" na Dolenjskem ni bilo še duha ne sluha. Dobrih in znanih gostiln ter imenitnih in iznajdljivih gostilničarjev je bik) nekdaj v Novem mestu tako rekoč na pretek. Dandanes pa je tako, da le še kateri od lokalov, ki ima nad vhodom stari, dobri slovenski napis gostilna, resnično zasluži to ime. In proti temu menda ni več človeške pomoči! I. ZORAN — Dolenjske gradove, ki so nekoč služili kot bivališča in kraji zabave ter užitkov tedanjih fevdalcev, so naselili ljudje, ki so tako ali drugače nadnu socialne lestvice, pa taki, ki zaradi lastne nezmožnosti ali nerazumevanja v delovni organi-23cij i ne morejo dobiti stanovanja. Pa vendar ne Moremo reči, da se ti problemi ne bi reševali. Vsako leto dobi po nekaj_ stanovalcev nova stanovanja bodisi od delovne organizacije, bodisi •z solidarnostnega fonda, vendar se v izpraznjena 9rajska stanovanja vedno znova naselijo novi stanovalci. Zdaj so to mladi pari, potem delavci iz drugih naših republik in tako naprej brez konca. Seveda tudi stanovanjskim skupnostim ni lahko. Gradovi terjajo večinoma drago vzdrževanje, ki , Pe ga z najemninami ni moč pokriti. Po drugi strani pa jih težijo še zahteve spomeniškega varstva, ki terja, da se gradovi obnavljajo z ustreznimi materiali in načinom, da le ne bi bila skažena stoletna dediščina, kar še veča stroške vzdrževanja. Trebanjska občina ima na svojem ozemlju Vrsto gradov, vendar so le trije v upravljanju trebanjske skupnosti za stanovanja. Najbolj znan Je trebanjski grad, kjer je dvanajst stanovanj, grad Kot v Tršteniku premore osem_ stanovanj, v Škrljevem pri Šentrupetru pa je šest stanovanj. Obisk v teh gradovih, pri katerem je sodeloval tudi Alojz Rajer, referent stanovanjske skupnosti, ie vse prej kot spodbuden. Povedati je treba, da vsi stanovalci gradov takoj »napadejo" referenta z vprašanji, kdaj bodo prišla nova okna, kdaj bodo popravili strop ali zid, kdaj bodo popravili streho, da bo nehali zamakati. Največkrat so referentove besede samo obljube, čeprav popolnoma razume stiske stanovalcev. »Poglejte," Pravi, »spomeniško varstvo terja, da vgradimo Posebej narejena okna, katerih ne moremo kupiti v trgovini. In strošek takoj naraste. Potem je tu Posebna opeka itd." Že sprehod skozi grajske hodnike in sobane, ki so nekoč bržkone služile kot saloni za sprejem, razkriva prvega stanovalca, mislim namreč njegova oblačila in gumijaste škornje, v steklenicah zmrznjeno vodo ali kakšno drugo tekočino, ki jih lahko vidiš. Skozi vsa okna na prostranem grajskem hodniku v prvem nadstropju namreč piha leden veter. Ta stanovalec menda niti ni vpisan pri stanovanjski skupnosti, tako da od njega ne dobijo niti dinarja najemnine za »komfortni apartma". Na koncu velike sobane vodijo vrata v majhno polkroglo sobo, kjer se stiska Mikčeva družina. Mati Elizabeta, zaposlena v novomeškem IMV, oče Franc, kije nezaposlen, in trije otroci, ki se skrivajo pod odejami, medtem ko oče sedi na trajnožareči peči. V sobi is mrzlo, čeprav je, kot je povedal Mikec, veljala kurjava celih osem tisoč dinarjev. Kdaj je v sobi toliko toplo, da se otroci Mojca, Franci in Igor, NEPRETRGANA VERIGA »GRAŠČAKOV” stari od štirih do dveh let, lahko spravijo izpod odej, nam ni uspelo izvedeti. V gradu so seveda še veliko bolj udobna in urejena bivališča, saj je precej prepuščeno lastni iznajdljivosti stanovalcev. Tako je v stanovanju Marije Jugovič, ki je bila nekoč predsednica hišnega sveta, dokler je ni eden izmed stanovalcev fizično napadel, prijetno toplo, urejeno. Obisk v njeni spalnici pa odkrije tudi tu, da se grad ruši, da ga je napadla goba ali kakšna druga stvar; niti s skupnimi močmi ne moremo ugotoviti, kaj naj bi to bilo. Podobno je v gradu Kot v Tršteniku, kjer je Rajerja pričakala stanovalka z vprašanjem, kdaj bodo vstavili nova okna. Tu ni bilo treba hoditi po stanovanjih, saj menda živi v enem izmed njih, pravzaprav v eni sami sobi, okoli devet ljudi. Tako pa je treba reči, ker se kot stanovalec v tem grajskem stanovanjskem čebelnjaku lahko čez noč pojavi nov, dva pa ta čas odideta, tako da pravo število nikoli ni znano. Podobno je v trebanjskem gradu, kjer je največ stanovalcev in je po svoje tudi najslabše vzdrževan. Če pa bi hotela stanovanjska skupnost odpraviti največje napake na strehi, bi potrebovala sedemdeset milijonov dinarjev. Kot je povedal tajnik trebanjske stanovanjske skupnosti Jože Klemenčič, imajo kar največje razumevanje za probleme grajskih stanovalcev. Vendar pa. se razumevanje neha, ko začne delovati hladna logika ekonomike. Mnogim izmed, stanovalcev so namreč že pomagali rešiti stanovanjski problem, nekateri pa se za nova stanovanja niso mogli odločiti, ker ne bi zmogli višje najemnine. Tako bo prav Marija Jugovič iz grada Skrljevo še naprej morala vztrajati v grajskem stanovanju, čeprav je že imela na voljo novo solidarnostno stanovanje na Mirni. Prav tako je velik problem, ko gre za odpravljanje napak v gradovih. Samo opravljanje najnujnejših vzdrževalnih del daleč presega vsote, ki jih dobe z najemninami. »Treba se bo usesti za skupno mizo z vsemi zainteresiranimi in se dogovoriti glede končne namembnosti gradov. Če bi jih hoteli zdaj, tako razpadajoče in rešetastih streh, v resnici obnoviti, bi samo za trebanjski grad potrebovali več kot dve stari milijardi. Podobno vsoto bi potrebovali za grad Škrljevo", pravi Jože Klemenčič. In za tako rešitev naj bi se v kratkem dogovorili tudi na skupnem sestanku med občinskim izvršnim svetom, družbenopolitičnimi organizacijami, spomeniškim varstvom in stanovanjsko skupnostjo. Do tedaj, ko bo vsem tem uspelo najti rešitev, pa bodo morali stanovalci še počakati pod rešetasti-mi strehami in za razpokanimi zidovi, za katerimi lahko pride tudi do nesreče. * J. SIMČIČ Tekma predic z društveno veselico 11. avgusta 1935 je bila zadnja prireditev v okviru DKFID Mlake. M ladina je tisti dan prihajala na Krasinec s pesmijo in vzkliki. V vasje prikorakalo blizu 15 članov DKFID Gradec, ki so že iz Gradca krenili v sprevodu s plemensko, t. j. takrat prepovedano slovensko zastavo. Tudi-članstvo DKFID Mlake je prikorakalo s prepovedano zastavo na čelu. Na tekmi predic v prostorih gostilničarja Zupaniča — tekmo in veselico so društvu nenaklonjeni Krasinčani bojkotirali z odhodom na veselico na Pravutino — so sodelovala dekleta iz Prilozja, Boginje vasi. Boršta in Grma z lastnimi kolovrati. Zmagovalni venec iz povesma prediva si je prislužila Jožefa Črnič iz Boginje vasi. Slovenska zastava je bila neposreden povod za prepoved delovanja obeh društev. Razpustitve na dekreta imata isto številko Pov. II/2 No 1042/3, izdana sta bila isti dan, oba je podpisal ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen. Po vsebini se le delno razlikujeta. V gradaškem je poleg zastave očitani greh tudi članstvo Jakoba Butale, ki je imel v društvu tolikšen vpliv, „da so se v njem pokazale gotove komunistične tendence", npr. pobiranje podpisov za osvoboditev političnih zapornikov. Skupni očitek je motenje verskega fantovskega sestanka pri cerkvi v Kloštru „z vzkliki političnega značaja" dne 15. septembra 1935. Ohranjeni nepopolni razpustitveni dekret za DKFID Mlake se glasi: ,,.... Društvo KFID na Mlakah (v Beli krajini) ... se na osnovi paragrafa 11 zakona o društvih, shodih in posvetih iz I. 1931 razpušča, ker je prekoračita svoje statutarno delovno področje. Razlogi: Društvo je po paragrafu 2 svojih pravil nepolitično. Udejstvovalo pa se je tudi politično, kar izhaja iz naslednjega: Dne 11. avgusta 1935 je priredilo naslovno društvo veselico v Krasincu. Društveni člani so šli na veselico skupno s plemensko zastavo, ki jo je nosil društveni predsednik Klepec Martin. Ne glede na to ali je društveno vodstvo sklepalo ali razpravljalo o nošenju plemenske zastave, je dejstvo, da je društveno članstvo korporativno nastopilo pod plemensko zastavo in s tem politično manifestiralo ter kršilo obenem predpis č. 29. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, po katerem se smejo izobešati in nositi samo državne zastave... tudi sicer se je opažalo, da se članstvo aktivno udeležuje gotovega političnega pokre-ta, dasi j e društvo nepolitič no". DUHOVŠČINA SLAVI ZMAGO Na prepoved obeh društev pa je dejansko vplivala intervencija duhovščine, saj je obdolžila člane DKFID Gradec, da so na taboru Marijine kongregacije fantov v Kloštru - pobuda zanj je prišla oelo iz partijskih vrst -organizirali protivzklike, kar je prišlo na sodišče. Neizpodbitno pa to dokazuje naslednji citat: ,,Dne 15. septembra je bilo v Kloštru zborovanje belokranjskih fantov kongreganistov. Po opravilu v oerkvi smo zborovali v gozdu blizu mlina v Dolenjcih. To naše zborovanje so motili naši domači komunisti in metali kamenje in kričali in delali opazke. Vendar so odšli, preden smo zborovanje zaključili. Zato smo potem poskrbeli, daje banska uprava razpustila kmečko društvo v Gradcu in Podzemlju." (Podčrtal A. Š.). Duhovščina je slavila zmago. To so leta, ko je bila marsikatera prižnica spremenjena v propagandni oder, s katerega so duhovniki „pbjasnjevali bistro in pogubono-snost komunizma". Te neverske pridige so dosegale pričakovani učinek predvsem pri starejših vernikih, medtem ko so mlajše silile tudi k premišljevanju in gledanju na svet z lastnimi očmi in razumom. Vodstvo ZKFID, ki je bilo najprej obveščeno le o razpustu DKFID Gradac in si je zaman prizadevalo, da bi pripravilo društvo do pritožbe zoper razpust, je to takoj skušalo doseči vsaj pri DKFID Mlake. Predsednik Kronovšek je v pismu, naslovljenem na prejšnjega predsednika Šuštariča, zahteval, naj mu pošlje razpustitveni dekret, in mu svetoval, naj takoj napiše ugovor, kajti ,,na vsak način se moramo braniti in tudi razpustitve ne smemo gladko prenesti". Zveza se je obvezala, da bo sestavila pritožbo. V odgovoru je Šuštarič navedel razloge za razpustitev in zapisal, da so pri sprevodu res nosili 12 let staro slovensko zastavo, ki je v časih, ko se je lahko še svobodno razobešala, vihrala vrh mlaja. To da so storili iz -epoznavanja razlike med državno in slovensko zastavo. Glede pritožbe je prevladalo stališče, da odloka banovine, ,,ki ga ne morem poslati, ker ga bomo potrebovali za boljše čase", notranje ministrstvo gotovo ne bo razveljavilo. PUHLI RAZLOGI ZA RAZPUST V novem pismu je Kronovšek menil, da je škoda, ker niso vložili pritožbe, kajti razlogi za razpust so puhli in bi jih lahko izpodbili. Tudi sicer bi bilo potrebno to storiti, da bi imeli „v rokah še en dokaz več in celo od slovenskega ministra dr. Korošca. Dokazov si hočemo nabrati, katere bomo rabili ob raznih prilikah". Dekret o prepovedi ni prišel nepričakovano. Predsednik DKFID Gradac Matija Novak, ki je bil občinski odbornik, je o tem obvestil Nandeta Butalo, ta pa Viktorja Kureta. Zato so blagajniško knjigo ponaredili tako, da so prikazali le manjši presežek. Knjige iz lastne knjižnice v Prilozju, bogate z napredno literaturo, so razdelili med članstvo. Statistične listine in ostalo dokumentacijo je županstvo občine Gradac zaplenilo. V nasprotju z Gradcem, kjer je v Sokolu vladalo demokratično vzdušje, se člani prepovedanega DKFID Mlake niso vrnili v sokolske vrste. Žb po prepovedi je bil v „Ljudski pravici" objavljen dopis iz Podzemlja, ki govori o uspešnem delu društva v boju za izboljšanje položaja vseh izkoriščanih, medtem ko si njihovi nasprotniki prizadevajo, da bi s klevetami in očitki o »protidržavnih elementih” zasejali razdor v njihove vrste. Na veliki in dolgotrajni tiskovni tožbi pred okrožnim sodiščem v Mariboru leta 1936, ko so mnoga društva kmetskih fantov in deklet v Sloveniji tožila urednika tednika »Slovenski gospodar" Januša Golca zaradi obrekovanja, se je toženi zaradi zapisanega stavka ,,lz nekaterih krajev so nam poročali, da so društva kmečkih fantov in deklet postala zatočišča komunističnih elementov” branil s tem, da se je skliceval ravno na razpustitveni dekret za DKFID Gradac in Mlake. ENOTNOSTSLOVENSKEGA IN HRVATSKEGA LJUDSTVA Z razpustom DKFID Mlake revolucionarna dejavnost na območju KS Podzemelj ni zamrla. Iz pričevanj in ohranjenih sodnih aktov povzemamo le najpomembnejše predvojne dogodke. Že 10. novembra 1935 se je shoda združene opozicije v Jurovskem brodu poleg 7000 Hrvatov udeležilo nad 2000 Slovencev. Partija, ki je izkoriščala vse oblike boja zoper obstoječi družbeni red, vključno z dajanjem podpore gibanju dr. Mačka in njegovim kandidatom na volitvah, kar pa ne pomeni, da se je v celoti strinjala z njegovo politiko, je tudi za ta shod mobilizirala Belokranjce. Koloni, prihajajoči iz gribeljskega in gradaškega konca, s transparenti, izpisanimi z zahtevami za osvoboditev političnih zapornikov, za svobodo tiska in govora, za svobodo združevanja, in slovenskimi zastavami, sta se združili v Podzemlju in nadaljevali pot na zborno mesto, kjer se je prvič v tolikšnem obsegu manifestirala enotnosthrvatskega in slovenskega naroda. Dne 1. m^a 1936 je na piramidi na Kučarju vihrala rdeča zastava z napisom „Dol s fašizmom, dol z vojno!" Izobesila stajo Franc Kovačič in Avgust Doltar, oba iz Gradca, ki sta enemu od domačih fantičev naročila, naj to, kar je napisano na zastavi, pove vsakemu v vasi. Ne enega ne drugega jima sodišče ni uspeta dokazati, medtem ko je Kovačiča, ki je 10. maja na gasilski veselici v Otoku nagovarjal fante, naj vpijejo „Žvio revolucija! Živio republika!", okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo na šest mesecev strogega zapora, vendar mu je izvršitev kazni odložilo za dobo treh let, in ker v tem času ni storil ničesar kaznivega, mu kazni ni bilo treba odsedeti. Med izobešanjem zastav so Kovačič, Doltarr in Nande Butala ponoči izobesili slovensko zastavo na lipo pri gasilskem domu v Gradcu. Zjutraj so ugotovili, da je obrnjena narobe, zato je Doltar opoldne, ko so šli žandarji na kosita, ponovno splezal.na lipo in zastavo obrnil. Žandarji so poizvedovali, toda nočnih plezalcev niso odkrili. * Za prvi maj 1940 sta na piramidi izobesila rdečo zastavo Nande Butala in Tone Šober iz Kloštra. Na istem Kučarju, ki je najpomembnejše arheološko najdišče v Beli krajini, so se konec septembra 1037 zbrali člani generalštaba starojugoslovanske vojske in vojaški atašeji tujih držav. Na obeh staneh Kolpe je bilo polno vojaštva, težke oborožitve, z avioni v zraku. Vse je bilo pripravljeno za zaključek velikih manevrov. Mimohod enot bi se moral odvijati na Zaluškem polju na Hrvatskem, a se je zaradi povodnji izvršil na cesti pod Žakanjem. PREPREČILI POTVORBO VOLITEV Volitve v narodno skupščino 11. decembra 1938, zadnje v stari Jugoslaviji, so močno razgibale prebivalstvo. Tako kot leta 1935 v črnomaljskem srezu je tokrat v celi Beli krajini na listi združene opozicije dr. Vladka Mačka kandidiral veletrgovec Peter Koren iz Črnomlja, njegov namestnik pa je bil Niko Jakofčič s Cerkvišč. Pristaši opozicije, predvsem iz Gradca, ki so zvedeli za namero klerikalcev, da pred pričetkom volitev zasedejo volišče, ki je bilo za občino Gradac v stari šoli v Podzemlju, so svoje idejne nasprotnike prehiteli in zasedli vhod v šolo pred njimi. Čez dan so vodili evidenco o oddanih glasovih, saj se je vedelo za vsakega volilca, koga bo volil. S tem je bilo volilni komisiji onemo gočeno, da bi se lotila kakršnihkoli potvorb, zlasti še ko so fantje predsednika volilne komisije opozorili, da bodo volišče razbili, če ne objavi izida takoj po zaključku volitev. Popoldne je skušal obiskati volišče vladni kandidat v Beli krajini dr. Jure Koce, a ga je pr j župnišču ustavila skupina opozicionalcev. Pavle Lužar, ki je že od jutra vzklikal za opozicijo in dražil volilce vladne stranke, je dr. Koceta sprejel s klici „Žvio opozicija!" Ko je skupina obkolila njegov avtomobil, Kocetu ni kazalo drugega, kakor da je v naglici odpeljal. Lužarju je še uspelo z roko udariti po njegovem avtomobilu, nato pa je za njim kazal fige. Na zaslišanju je Lužar priznal le, da je vzklikal »Živio kralj Peter II". Dr. Koce je že v dneh pred volitvami trosil volilne propagandne letake, ki pa so bili z organizirano akcijo takoj pobrani. Njegovo predvolilno zborovanje v Podzemlju je bilo pod vodstvom članov partije razbito. Po objavi zmage opozicije se je na desetine pristašev opozicqe med vzklikanjem parol in petjem borbenih pesmi odpravilo v Gradac. Zvečer so se z vlakom odpeljali v Črnomelj, kjer so s pridruženimi Črnomaljci nadaljevali z demonstracijami, ne da bi se ustrašili z baklami in mestno godbo na pohod po mestu pripravljajočih se črnomaljskih klerikalcev niti ne kordona žandarjev s puškami v rokah, ki so jim brezuspešno skušali preprečiti pohod v središče mesta. Demonstranti so do poznih večernih ur vzklikali opoziciji in dr. Mačku ter proti režimu in pristašem vladne stranke. Zaradi vzklikov „Dol z vlado! Dol s terorjem! Dol z bajoneti! Dol s fašizmom!" ter „Dol z napihnjenim Korošoem! Dol z ritnimi zamaški!" — pri slednjem so bili miš(eni pristaši dr. Korošca — je državno tožilstvo v Novem mestu vložilo obtožnico zoper Pavla Lužarja in Janeza Smuka iz Mlak. Maja naslednjega leta je bil Lužar, o katerem je žandarmerija zbrala podatke, da ,,se druži s komunistom Butala Jakobom iz Gradca in z vsemi levičarsko razpoloženimi in nezadovoljnimi osebami v rajonu", ki pa na razpravo ni prišel, obsojen na 7 dni zapora in 240 din denarne kazni. Postopek proti Smuku je bii ustavljen, ker je medtem odpotoval v Ameriko. Slabo leto pozneje (1939) je bil po Beli krtini razširjen razglas Zveze delovnega ljudstva Slovenije „Kaj hočemo? ". Med petimi podpisniki tega razglasa v Beli krajini je bil tudi član prepovedanega DKFID Mlake Niko Jakofčič s Cerkvišč. PREMESTITEV NAPREDNEGA ŠOLSKEGA UPRAVITELJA V decembru 1939, ko je oblast zaradi naprednega delovanja „po službeni potrebi" po 1 5 letih službovanja v Podzemlju premestila na Štajersko šolskega upravitelja Matka Ljubiča, je v šolskem okolišu zavladalo močno nezadovoljstvo, ki ga je partija usmerjala v odpor zoper vladajoči režim. Od njega se je 14. decembra na železniški postaji v Gradcu poleg šolske mladine poslovila množica odraslih ne glede na politično prepričanje. Tudi tokrat so odmevale protirežimske parole. Z nagovorom se je hotel v imenu vseh od njega posloviti Jakob Butala, vendar so mu to prisotni orožniki že po uvodnih besedah preprečili. Jože Sladič s Krasinca se je z Ljubičem peljal do Črnomlja, da se je prepričal, če ga morebiti ne peljejo v tamkajšnji zapor. Večja skupina kmetov se je napotila celo na glavarstvo v Črnomelj in si, kljub temu da jih glavar ni hotel sprejeti, izsilila pot v njegovo pisarno in zahtevala, naj takoj po telefonu sporoči banu Natlačenu zahtevo prebivalstva šolskega okoliša za preklic premestitve. Janez Šimec iz Grišičev in Niko Žunič iz Krivoglavic sta 19. decembra po vaseh šolskega okoliša nagovarjala ljudi, naj ne pošiljajo otrok v šolo vse dotlej, dokler se premeščeni upravitelj ne vrne. Ker sta nagovarjala na »šolski štrajk" v znak protesta proti premestitvi, sta bila obtožena, da sta skušala povzročiti »nerazpolženje zoper naredbe oblastev". Okrožno sodišče v Novem mestu ju je 27. marca 1940 obsodilo: Janeza Šimca na 20 dni zapora in 300 din denarne kazni, Nika Žrniča pa na 15 dni zapora in 120 din denarne kazni^ Njun priziv je apelacijsko sodišče v Ljubljani zavrnilo. NEZADOVOLJSTVO PREKIPELO NA BOŽIČ Val nezadovoljstva je dosegel višek po polnočnici 25. decembra 1939, čepravje namenoma prišlo v Podzemelj več orožnikov, da preprečijo pričakovane demonstracije, kajti med prebjvalstVom so se vse bolj omenjale osebe, ki so bile krive Ljubičeve premestitve. Skupina fantov iz Gradca in Vranovičev — Anton Petrič, Leon Cerjanc, France Jakša, Julij Malešič in Stane Cuznar — je po poprejšnjih navodilih Jakoba Butale vzklikala: »Dol s kundaki! Dol karabinke! Dol špice! Dol bajoneti! Živel Stalin! Živela Rusija!", zaradi česar so bili aretirani in približno 14 dni v preiskovalnem zaporu v Metliki, obenem pa je bila proti njim vložena obtožnica. Okrožno sodišče v Novem mestu jih je na razpravi ob izključitvi javnosti dne 25. junija 1940 oprostilo vsake krivde, med drugim tudi zato, ker sodišče zaupnika, ki je obtožence naznanil, ni moglo zaslišati, kajti orožniška postaja Gradac zaradi čuvanja službene tajnosti ni smela povedati njegovega imena. Matko Ljubič se je leta 1941 vrnil v Beto krajino. Na ustanovni skupščini Strokovne zveze učiteljev in profesorjev sredi novembra 1944 je bil izvoljen za njenega predsednika. Pred vojno, v letih 1939 in 1940, so prihajali na sestanke in konference belokranjskih komunistov nekateri člani osrednjega slovenskega partijskega vodstva. Na konferenci julija 1939 v gozdu pri Črnomlju, ki sta ji prisostvovala člana CK KPS Vida Tomšičeva in Franc Leskošek, je bilo ugotovljeno, da se zlasti razpuščeni društvi kmetskih fantov in deklet na Mlakah in v Gradcu po svojem delu nista mnogo razlikovali od skojevskih organizacij. Tem partijskim delavcem je bilo potrebno zagotoviti varno bivanje. Zanesljivo zatočišče in oskrbo je nudila tudi samotna domačija Janeza in Marije Butala v »Kanadi" v Podzemlju, kamor je Jakob Butala usmerjal partijske voditelje. Med njimi je bila največkrat Vida Tomšičeva, inštruktorica CK KPS za belokranjsko in novomeško okrožje. CVETK OVIČEVE LJUBEZENSKE STRASTI Naslednji dogodek ni v zvezi z opisovanim revolucionarnim dogajanjem, je pa po svoje zgovoren za čas, ko je v Evropi že besnel boj na življenje in smrt. Kronist ga je zabeležil z besedami: »V začetku avgusta (1940) JK* večkrat prišel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v Gradac k Šuteju na obisk. Navadno se je pripei®| aeroplanom v Otok, od tam z avtom. Bil je vedno incognito. V gradu namreč se je en čas zadržW***j njegova ljubica." Domačinu, na čigar travniku je leta pristalo, se je zaradi razmetane^ sena oddolžil z bogato denarno nagrado. Domači orožniki so v času njegovega obiska stražili dohod v grad. To je bil tisti Cvetkovič,ki| je 25. marca 1941 podpisal na Dunaju pakt o pristopu J ugoslavij e k silam osi. V počastitev oktobrske revolucije so bili po sklepu partijske celice v noči na 7. november 1940 po hišah v Gradcu in Podzemlju narisani znak srpa in kladivaiter izpisana gesla „Dol krvava vojna! Živio Rusija! Živi0 Stalin! Dole s popovi! Živio pravična Rusga! Dol z vojno!", česar je bil osumljen le žandarmeriji znani komunist Nande Butala iz Gradca. Bil je takoj aretiran in zaslišan na okrajnem sodišču v Metliki. Pta0 odhodom vlaka proti Metliki se je kljub prisotnim žandarjem od svojega brata in komunista Juli3 Štampoharja poslovil s stisnjeno pestjo. Nande Butala je bil tretji dan izpuščen iz zapora, na razpravi pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Dejansko je on pisal parole po Gradcu, pri čemer sta mu pomagala Milan Kovačič in Jilij Štampohar, medtem ko sta v Podzemlju nalogo opravila Emil Dolar in Franc Jakša. Poleg Nka Črniča sta bila konec januarja 1941 z območja KS Podzemelj odgnana v Medjurečje še brata Janez in Franc Šegina iz Prilozja. PAVLE LUŽAR NAPADE HITLERJA Poziv je dobil tudi Pavle Lužar, tedaj stalno stanujoč v Gradcu, ki je zaradi tega v prometni pisarni železniške postaje Gradac v prisotnosti žandarmerijskega kaplarja kljub njegovemu opozorilu, naj o tem-ne govori, izjavil, da so ga kot politično nezanesljivega očrnili klerikalci, ki jim bo že pokazal, ko se bo vrnil. Dodal je še, da ne bo služil vojaščine „niti za Italijana niti za Hitlerja, dočim za Jugoslavijo vedno, a za tega Hitlerja prasca—svinjo, ki je stokrat prašeč, pa nikdar ne bo služil, ako pa naša država drži s Hitlerjem, pa naj gre vse skupaj k vragu". Žandarmerijska postaja Gradac ga je zaradi tega prijavila, češ da je kršil nevtralnost, žalil tujega poglavarja in se nedostojno obnašaL Državni tožilec v Novem mestu je primer posredoval višjemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, to pa se je obrnilo na ministrstvo pravde v Beogradu, ki se je strinjalo s predlogom, da pregon zaradi žalitve tujega poglavarja ni potreben, ker za to ni bil podan predlog diplomatskega zastopnika Nemčije. Primer ni bil zaključen še po prihodu Italijanov, kajti spisa, kakor tudi drugih aktov in stvari okrajno sodišče v Metliki od takrat, ko je nemška vojska zapustila pisarniške prostore sodišča, ni moglo najti. Sicer pa je Pavle Lužar s posredovanjem na raznih krajih, celo osebno v Beogradu, dosegel, da mu ni bilo treba iti v Medjurečje. Po sovražni zasedbi je bilo glavna naloga od srede leta 1940 ponovno v samostojni celici Mlake organiziranih komunistov in njihovih simpatizerjev tolmačenje nastalih razmer in izvajanje priprav za oboroženi odpor. V tem delu je bil v začetnem obdobju, dokler mu je zdravje dopuščalo, neutruden zlasti Janez Marentič. Enega prvih terenskih odborov OF jev septembru 1941 >r Ir lit o n n ac t /n na Cerkviščih ustanovil Niko Jakofčič, ki je že konec junija skupaj z Leopoldom Šegino iz Gribelj ustanovil v _ partijsko celico v AdlešičiflI V tem času je v Podzemlju f ‘ el organiziral odbor OF aktivist Martin Mencej, ki je od * * novembra 1929 do septembra 1930, ko je odšel na,'i . enoletni študijski tečaj, poučeval na osnovni šoli v jj 1® Podzemlju. ,1 tui Pričajoči pregled revolucionarne dejavnosti na tem ./ Vei koščku slovenske zemlje nedvomno pove, da so domači po komunisti z roko v roki s komunisti iz Gradca in v j Ijg sodelovanju z desetinami somišljenikov že z delom v je društvu kmetskih fantov in deklet in po njegovi prepovedi z drugimi oblikami boja kljub preganjanju vztrajno in uspešno razbijali okove izkoriščevalskega družbenega reda. PO VOJNI SPOMENIK V spomin na začetke organiziranega delovanja domačih komunistov in društva kmetskih fantov in deklet v Mlakah je bil maja 1977 postavljen spomenik pod vasjo Boršt. Posebej so se domačini oddolžil' svojemu velikemu sinu, revolucionarju, inž. agronomij® Janezu Marentiču, vendar opis njegovega življenja in dela presega namen tega prispevka. Njemu je posvečena spominska plošča na stari osnovni šoli (odkrita 1976); maja 1977 je skupščina cfočine Metlika po njem imenovala osnovno šoto Podzemelj, aprila letos pa je bil pred novozgrajeno šolo odkrit njegov doprsni kip, delo kiparja Zdenka Kalina. Med narodnoosvobodilnim bojem na ozemlju KS Podzemelj ni bilo, razen partizanskih letališč, kakih izjemno pomembnih vojaških ali političnih dogodkov, s čimer pa ni rečeno, da je vladalo zatišje. Italijanska posadka v Podzemlju je strahovala okoliško prebivalstt® od vsega začetka. Julija 1942 so zagorele prve hiše, več deset prebivalcev pa je bilo odgnanih v internacijo. V noči na 17. februar naslednjega leta je odšlo na desetine fantov in mož v partizane iz vasi Krasinec, Boginja vas, Boršt, Prilozje, Otok, Grm, Primostek in Zemelj. Črn dan j e bil za vaščane Krasinca 10. marca 1943 italijanski vojaki so, ker so imeli partizani ponoči v vasi sestanek, požgali domove ali gospodarska poslopja 1/ gospodarjem. Od kapitulacije Italije pa do konca vojne so se tod občasno zadrževale razne partizanske enote, z delovanjem letališč od druge polovice leta 1944 pri Otoku in pri Krasincu — na letališču pri Mlakah je zaradi zamočvirjenega zemljišča pristalo le eno letalo — pa so bile po vaseh nastanjene ekipe, ki so skrbele za njihovo varnost in nemoteno delovanje. V Podzemlju je našel svoje prostore Materinski dom, župnika Andreja Ilce, enega od treh podpredsednikov v Gradcu ustanovljenega Rdečega križa Slovenije, pa je ljubljanski škof po posredovanju vodstva Osvobodilne fronte imenoval za generalnega vikarja za Belo krajino, kar je pospešilo normalizacijo odnosov med novo ljudsko oblastjo in cerkvijo. O krvavem davku v boju za svobodo priča osrednji spomenik (1965) poleg cerkve v Podzemlju. Od okoli 1120 prebivalcev dvanajstih vasi jih je 55 padlo v boju s sovražnikom, 14 pa jih je umrlo kot žrtve fašističnega nasilja (skupaj 69 ali 6,1 %). Med borci, zapisana z zlatimi črkami tudi na spomeniku v rojstnem Zemlju (1978), sta Lojze Jaklič in Lojze Muc, borca Prve belokranjske partizanske čete, padla v za belokranjsko partizansko usodni noči v začetku novembra 1941 na Gornjih Lazah. ANTON ŠTAMPOHAR ki na ac Pc Pr v Vri mi sn os vi aktivistova zgodba Cankarjeva založba je pred ratkim izdala novo knjigo ranča Šetinca z naslovom Aktivist". Že podnaslov ,»Pričanje o nekem času'' opozar-da ne bomo brali kakega r|ročnika, marveč pripovedno po. Zgodbo neke generacije rtivistov, ki j0 želi pisatelj, kot Llvi v uvodu, rešiti pozabe, •sem o življenju, ne pišem ne * i H )IT|ana ne povesti," stoji prav i 'm-_ In zatem: „Na papir se mi 1 '^aj0 besede kot pričevanje, ' 0 .dokument nekega časa." rati nam je torej zgodbo, ta pa 5 , i vseskozi zanimiva, od prve do ' :: adnje (približno 280.) strani. 'n naj takoj dodamo: „Akti-v, vist" je napisan v lepem, kle-P r,em slovenskem jeziku. G lavni junak pričujočega .mčevega pripovednega dela Žc P°9°[elec- Lahko bi bil J) l.1 ,Franc Šetinc sam, saj je ec kot očitno, da je pisatelj . Popisal lastno življenjsko pot in judi, ki jih je srečeval. Ta pot )e. ^stavljena iz mnogih epizod, 1 kažejo Jožeta Pogorelca v najrazličnejših življenjskih situ-'Jah in preizkušnjah. Njegova > ki se je začela v revnejši notarski družini, nadaljevala nemškem taborišču in po nitvi v domovino kolebala sm °bl°čitvami, verujoča v er'ki jo je narekoval čas po viV,°r5ditvi' Pa sPet čisto akti- vistič no zagledana v lepšo pri- hodnost slovenskega človeka, nikakor ni edino veljavni vzorec za to, kako postati aktivist Ne, to je samo ena od možnih izbir poti, ki jih ponuja življenje; če je Šetinc po njej „poslal'' svojega Pogorelca, je to storil iz prepričanja, da to — svojo — ppt najbolj pozna, zato jo bo tudi najlaže opisal. Aktivist kot tak ni nekaj slabega, vendar pa ne vselej tudi netragičnega. Slednje se pokaže, kadar mora človek v koži aktivista svoje lastno prepričanje podrediti višjim, često dirigiranim ukazom in smotrom in nastopati proti drugim celo proti svoji volji. To, se zdi, pa je eno najpomembnejših sporočil Šetinčeve knjige. |. z. nof retete Še pred poldrugim desetletjem so zgodovinarji lahko le ugibali o osebnosti starodavne egipčanske kraljice Nof retete, 1965 pa se je sodobna znanost dokopala do povsem neoporečnih podatkov o tej skrivnostni ženski. Navedenega leta sta dva ameriška arheologa začela v bližini Amonovega svetišča v Karnaku odkopavati popisane apnenčeve drobce; sprva še slutila nista, da je na blizu 30.000 kamnih razložena zgodovina Egipta pred več ko 3000 leti, s pomočjo računalnika pa sta se dokopala do spoznanja, da je svečeniška besedila moč brati kot knjigo, ki govori o davnih življenjskih, družbenih in političnih razmerah, v središču katerih je bila Nofretete. To vznemirljivo odkritje je nemški jezikoslovec in umetnostni zgodovinar Philipp Van-denberg (poznamo že njegovo knjigo o faraonu Ramzesu) izrabil za sestavo „arheološkega življenjepisa", kakor je podna-slovil knjigo o Nofretete, knjigo o lepotici, ki tokrat ni prikazana kot igračka čudaškega faraona Amenofisa IV., temveč kot vladarica, ki je skoraj dve desetletji sama odločala o usodi države in je bila deležna pravcatega božjega čaščenja podložnikov. Pisec je razkril ozadje vladaričinega odnosa do moža, otrok, tudi njeno erotično življenje je popisano, ta zasebna plat Nofretetine pojavnosti pa je vgrajena v očrt dvornih in siceršnjih družbenih razmer ta- dih, : Philipp Vfetdeobog nofretete kratnega Egipta, ki je občutil vladaričina prizadevanja po preureditvi verstva Vandenbergova knjiga je poljudnoznanstveno delo in omogoča podrobno seznanitev s tistim kosom egipčanske zgodovine, ki je bil dolgo zavit v temo; slikovne priloge, časovne razpredelnice in druga pomagala dajejo knjigi strog znanstveni videz, ki pa ni strašljiv, saj se delo bere kot izvrsten zgodovinski roman. knjige primerna, a draga Slovenci se res ne moremo pohvaliti z bogato enciklopedično literaturo, kar je v ostrem nasprotju s siceršnjo zelo razvito enciklopedistiko v Jugoslaviji. Prav zaradi tega je vsak izid enciklopedije v slovenskem jeziku pomembno založniško dejanje, ki zasluži vso pozornost. Državna založba Sloven§e je pr ičela izdajati Medicinsko enciklopedijo. Na tržišču je že prva knjiga, ki zajema gesla od A do J. Slovenska izdaja je pravzaprav prevod in priredba poznane medicinske enciklopedije francoske založbe Larousse. Prevod so oskrbeli naši zdravniki, ki so pozornost posvetili tudi slovenjenju mnogih strokovnih izrazov, tako da je besedilo enciklopedije razumljivo tudi tistim, katerim medicina ni poklic. Zato je Medicinska enciklopedija široko uporaben priročnik, katerega pomen je tudi v preventivi, se pravi pravočasnem odkrivanju bolezni in zdravljenju. Seveda to ne iz izložbe Sploh ni kratek seznam člankov, razprav in podobnih besedil pa celo knjig, ki z narodoslovnega vidika obravnavno raznovrstne plati slovenskega življa. Do pred kratkim, ko je pri Cankarjevi založbi (v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje pri SAZU) izšla knjiga ,,Slovensko ljudsko izročilo", pa smo premogli le dvoje del, ki sta v celoto združevali poglavitna dognanja otl ljudski kulturi. Pričujoča knjiga (nastala je iz besedil, namenjenih za slovenski prispevek v tistem delu etnološke enciklopedije Slovanov, ki bo prikazal narodoslovje južnih Slovanov) je na moč strnjen, a vseeno dovolj izčrpan povzetek slovenske etnologije. Ne posveča pozornosti le starosvetni kmečki kulturi, temveč kaže že kar način življenja na slovenskih tleh pri vseh skupinah ljudi in v vseh dobah do zdajšnjosti. Ko sedemnajst piscev besedil govori, denimo, o različnih oblikah gospodarstva, stavbah, hrani, noši, družbenem življenju pa šegah, verovanju ali znanju, jih posamezne kulturne prvine zanimajo tudi v njihovem razmerju do družbenega okolja, v katerem je ta ali ona prvina nasta(ja)la. Da bi bil način življenja obdelan še bolj nazorno, pa pogosto onemogoča dejstvo, da slovenska etnologija še ne premore dovolj stvarnih spoznanj. Knjiga obsega tudi narodopisne raziskave ustnecp slovstva, glasbe, plesa in likovne umetnosti (kot svojevrstnemu predmetu etnologije smo tokrat priče proučevanju pesništva, glvvsbe, likovne umetnosti in mitingov med narodnoosvobodilnim bojem), torej kulturnih dosežkov, ki so deležni raziskav v okviru drugih ved, zato se ponekod zastavlja vprašanje meje med etnologijo in drugimi vedami. Za knjigo kot celoto pa veljajo tele besede iz predgovora urednika Angngelosa Baša: „lz posameznih poglavij je dodobra razvidno, katera vprašanja so zadosti obdelana, katera premalo in katera sploh še niso načeta, saj so tu objavljeni le povzetki danih ugotovitev, ne zaokrožene podobe o posameznih temah." Pisani del ».Slovenskega ljudskega izročila" je bogato dopolnjen s slikovnim gradivom, knjiga prinaša tudi Slavka Kremenška shematičen prikaz razvoja slovenske etnologije, katere zametke je najti že ob koncu 17. stoletja, posamezna poglavja so opremljena s seznamom najvažnejših virov, dodani sta še kazalo slik in stvarno kazalo. D. R. ________________________________________J pomeni, da bi prebiranje te enciklopedije nestrokovnjaku omogočilo pravilno določanje bolezni. Za to je še vedno pristojen le zdravnik. Gotovo pa razumevanje bolezni in osnov zdravljenja nikomur ne škodi. Medicinska enciklopedija je opremljena s številnimi ilustracijami, tabelami, črno—belimi in barvnimi fotografijami, kar vse ji daje dodatni mik. Nemi-kavna, če ne celo odbijajoča, pa je cena: prva knjiga bo kupca olajšala za 1.500 dinarjev. Kako ozdraviti to bolezen slovenske knjige — previsoke cene — omenjena enciklopedija ne pove. MiM priročniki Centralni zavod za napredek gospodinjstva je tudi za pričujoče leto izdal ..Gospodinjski koledar", priročno knjigo za zapisovanje prejemkov, izdat- kov in drugih podatkov o vodenju gospodinjstva, dodani so številni kuharski nasveti pa kup novic s področja prehrane, zdravja, nege ipd. V okviru založniške dejavnosti je omenjena ustanova pred kratkim ponudila še dvoje del: „Hitro kuhinjo" pa ..Zelišča za zdravje". Prvo knjigo so sestavili trije domači kuharski strokovnjaki (učiteljica gospodinjstva Pepika Levstek, dietetičarka Jožica Pirc in slaščičar Štefan Pogačar), prinaša pa vrsto kratkih, z nazornimi risbami in barvnimi slikami dopolnjenih receptov za hitro kuhanje raznovrstnih jedi, bodisi da so to namazi, kruhki, solate, omake, jedi iz različnih vrst mesa, gob, sira, krompirja, testanin, riža — in še bi lahko naštevali. Za ponazoritev pa dodajmo tele recepte za pripravo (traja 15 minut) ocvrtih jeter. Po navedbi potrebnih sestavin beremo: „Na zrezke' narezana jetra samo popopramo, nato jih povaljamo v moki, jajcu in drobtinicah. Panirane zrezke spečemo v vroči maščobi, nazadnje jih posolimo in postrežemo na opranih solatnih listih." Francoskega zeliščarja Mauri-cea Messegueja poznamo tudi na Slovenskem, v knjigi, ki jo je poslovenil Andrej Novak, pa je opisal sto zdravilnih rastlin, kolikor jih je menda dovolj za izborno založeno domačo lekarno. Govor je o koprivi, plavici, regratu, praproti, zelju, česnu..., izvemo, kje in kdaj rastline nabiramo, kako vplivajo na človekovo počutje, oz. kako si z njimi pomagamo pri zdravljenju, podani so napotki za pripravljanje čajev, zavrelice, obkladkov, kopeli. Besedilo je dopolnjeno z risbami in slikami, pred vsebinskim in stvarnim kazalom pa najdemo abecedni seznam bolezni in drugih nadlog, pri katerih si človek lahko pomaga z obravnavanimi zdravilnimi zelišči. De more kar tako ugasniti Soteska je z razvalinami mogočnega gradu in Auspergove žage danes ostala manjši kraj z nekaj več kot petdesetimi hišami, . -tavljenimi na strmem vinorodnem hribu ob znožju mogočne ešivice. Če ne bi bilo Hudičevega stolpa in table z imenom kraja ‘D0! K »b asfaltni cesti, bi človek Sotesko zlahka prezrl. Soteska je ^ihen kraj z velikimi ljudmi. Ni ga prebivalca v zgornjem toku "K . e Krke, od izvira tja do dolenjske metropole, ki ne bi poznal ^prostih soteških kulturnikov. Domala vsak tretji prebivalec iraJa, kjer prebivajo po večini delavci in kmetje, je član ^Durno—prosvetnega društva Zarja, ki slavi letos svoj osmi rojstni Pod kulturnim dežnikom pa je kraj že nepretrgoma skoraj pol rastja, saj bodo Soteščani letošnjo spomlad slavili 45-letnico - ^Urnega delovanja v kraju. y ^lani danes močne gledališke skupine vedo povedati, da so imeli !?''ko srečo, saj so na tamkajšnji šoli vselej poučevali učitelji, ki so pripravljati igre in jim ni bilo žal večerov za kulturno Osvetljevanje krajanov. Ko so v Soteski zaprli šolo in je iz nje še zadnji učitelj Filip Rihar, je režiserske posle prevzel njegov /~ehec, takrat že prekaljeni igralec Janez Vovk. Takoj je okoli sebe 'Ofal staro igralsko ekipo, pri tem pa mu je v mnogočem pomagal za kulturo zagreti domačin Anton Virant. Lotili so se šaljivih tekstov, saj so si bili edini, da zahtevnih in resnih del ne bi bili zmožni dobro predstaviti. Kot posebnost so namesto v knjižnem jeziku igrali v narečju. Tako sta jima bila tekst in igra bližja, pa ne le igralcem, temveč tudi gledalcem. Kjerkoli so razobesili svoje plakate, povsod so bile dvorane nabito polne. Res je, da soteški amaterji nikoli niso razmišljali, da bi tekmovali z ljubljansko Dramo niti niso poizkušali narediti gledališko revolucijo. Kot preprosti ljudje so nastopali za preprosto občinstvo predvsem delavce in in kmete, za njihovo razvedrilo in ne nazadnje za njihovo kulturno prosvetljevanje. Nemalokrat se je zgodilo, da so med igro tudi kakšen kozarček preveč zvrnili v grlo in to ne na račun preganjanja treme. Režiser Vovk je to početje takole pojasnil: „Naši gledalci so se vselej v igro tako vživeli, da so verjeli le pravim rekvizitom in ne plastičnemu krompirju. Golaž je moral biti golaž in še kaditi se je moralo iz njega. Skoraj po vsaki igri se je našel kdo, ki nas je zaslišal, ali smo pili pravo kapljico; še poizkusiti smo mu jo morali dati." Ko so bila pod Vovkovim vodstvom na oder postavljena že dramska dela, kot so Klobčič, Zdravnikove laži. Trije tički. Zgledna devica, Domen in Pričarani ženin, je prišla igra, ki je pomenila prelomnico v načinu igranja Soteščanov. Za igro Cvetka Golarja Dve nevesti so menili, da jo dovolj dobro zaigrajo in da gredo z njo lahko tudi pred zahtevnejšo novomeško publiko. Tako so se 1979 prijavili na občinsko revijo gledaliških skupim Upanje v uspeh jim je vlila tudi nekdanja gledališka delavka iz Ljubljane Ana Mlakar, ki si je njihovo igranje ogledala v Dolenjskih Toplicah in bila navdušena ob uporabi narečja. Dvorana Doma Kulture v Novem mestu je bila skorajda zasedena. Marica Fifolt se dogodkov takole spominja: „Ob koncu igre so gledalci vstali in ploskali. Kar trikrat smo se morali pokazati. Dobili smo rože in knjige, uspeli smo." V gostišču na Loki, kamor so bili povabljeni na večerjo, so se veseli obrazi Soteščanov kmalu pomračili. Njihovo igro so si namreč ogledali tudi Marjan Belina iz ZKO Slovenije in predstavnika ZKO Novo mesto. Mož izLjubljane je ostro kritiziral način igranja, uporabo narečja, še posebno pa se je ,,zapičil" v izbor igre. „Zakaj kmečka dela in Cvetko Golar, ko imamo na voljo dovolj sodobnih avtorjev," je letela kritika skupaj z nasveti. „Kako to?" so se spraševali Soteščani. ,,Povsod navdušenje, nabito polne dvorane, ocena pa taka? " Izgledaio je tako, kot bi v šoli vse znal in dobil nezadostno. Po tem srečanju so se Soteščani pogreznili v enoletni kulturni molk, režiser pa v razmišljanja, kako naj se delavci in kmetje lotijo Shakespeara, Hienga ali Cankarja. Na prigovarjanje se je režiser končno omehčal in soteški amaterji so spet stopili v svoj kulturni hram. Tekst nove igre ..Poslednji mož" iz meščanskega življenja je režiser dramaturško obdelal, igralci so se otresli narečja, ostala pa je tradicionalna šegavost. S tako spremenjenim načinom so stopili pred gledalce in povratek je več kot uspel, nova veseloigra je Soteščanom vrnila skorajda zapravljeni ugled. Nova in močno pomlajena soteška Zarja stopa sedaj po novi poti, za njeno bodočnost pa jamčifb krajani, njihov pokrovitelj tozd TPI Žaga Soteska in letošnja igralska skupina, v kateri so Anton Virant, Marica Fifolt, Ana Volf, Jožica Kralj, Roman Zupančič, Franc Vovk, Fra nc Lavrič, Brigita Fifolt, Sonja Novak, Peter Zupančič, Marjetka Novak, Polona in Milka Metelko, in kar je nenavadno, v svojem sestavu imajo tudi traktorista Braneta, ki skrbi, da kulise pravi čas prispejo do dvorane. Taka Zarja res ne more kar tako ugasniti. JANEZ PAVLIN mmmm ZAKL AOf na koncu je > zmagala harmonika W3lmi mm s aa flSIŠIElli ««siS!i MMMi ii§g«l«lSP ..VSEGA PO MALEM PA DELATI JE TREBA" Le poredkoma smo imeli priložnost, da bi se pogovarjali s starostnikom, ki bi lahko tako podrobno odkrival svojo življenjsko pot, kot prav Krajnčev ata iz Lončarjevega dola 5 pri Sevnici. Do potankosti razgrne otroštvo, mladostna leta in obdobje ..zrelosti," če lahko tako imenujemo čas, ko je Franc Krajnc, mcžak manjše postave in vedrega duha, končno našel zase več — časa. Malce zasopihani smo prišli pod vrh strmega hriba nad vasjo, kjer je prijetna domačija Krajnčevih. Sina Franca, ki je bil po 28 letih dela v Jugotaninu in poldrugem letu na žagi invalidsko upokojen, smo ravno zmotili, ko so njegovi spretni prsti pletli velik koš iz jesenovega šibja. Lani jih je napravil kar 13 in še 9 košar. Naredil bi jih še več, če bi imel dovolj kostanjevega in jesenovega lesa. Povprašamo po očetu in zvemo, da je zunaj pri kozolcu. Gospodinja Marjana nam je pokazala poslopje slab streljaj od hiše, kajti Krajnčevega ata smo hoteli presenetiti prav pri delu, ki je očitno oblikovalo pošten značaj tega 90-letnika. Srečamo ga oprtanega z zvrhanim košem slame. Marjana pravi: „Ata je bil vedno tako priden. Kala drva, lušči fižol, jeseni je še kosil." Da je Krajnčev ata še močan možakar, povedo tudi sosedje. Zanimivo je slišati, zakaj se je preselil z Mrzle planine nad Zabukovjem, kjer seje rodil 13. julija 1980, semkaj, „v dolino". ..Poglejte, tam gori, po domače se je reklo na Trankah, sem bil doma. Še sedaj vidite sneg in tega sem se močno naveličal. Vedno sem zrl proti dolini, kjer življenje morebiti le ne bo tako trdo." Franc, najmlajši otrok v 6-članski revni kmečki družini, je že pri dvanajstih ostal brez očeta, v 24. letu je umrla še sestra. Ostala sta le še starejša brata. „Najstarejši, Anzek, je ostal na zemlji. Kmetija je merila sedem juh. (Dva juha sta približno hektar.) Redili smo junčke, prodajali vole. Lahka zemlja je obrodila res veliko krompirja; repe in boba je bilo tudi precej. Le pšenice ni bilo dovolj, zato je bilo tudi kruha zelo malo. Pogosto nam je še toča zagodla in uničila skromen pridelek." Krajnčevega sta poprosimo, da potegne vzporednico med včeraj in danes.,,Danes trikrat bolje živimo kot pa včasih. Ja, kaj pa mislite, da sem vedel, kaj so to 'povštri' in postelja? Z bratom sva ležala v hlevu na slami. Namesto rjuhe smo imeli hodne. To je tkanina iz lana, ki so ga včasih sami predli." M; Leta 1912 se je pričela 7-letna odisejada Franca Krajnca. Tri leta je moral služiti artilerijo na Dunaju, ko pa se je pričela I. svetovna vojna, so šli avstroogrski vojaki na fronto v Srbijo. „Leta 1915'so nas Rusi okoli 120.000 zajeli pri Krakovu. Nemce so takoj poslali v Sibirijo, nas ter Čehe in Slovake pa v ujetništvo v Taškent," pripoveduje. V ujetništvu je bila voda izredno slaba. Razsajal je tifus. Vsak dan so iz barake, kjer je bilo od 300 do 400 vojakov, potegnili najmanj 25 mrtvih. Ko so Rusi hoteli pritegniti vse Slovane v svojo vojsko, je Francu Krajncu zelo prav prišlo 2nanje nemščine. Namesto na fronto je moral kot domnevni Avstrijec, za katerega se je izdajal, na prisilno delo. Od leta 1916 mu v Rusiji pravzaprav ni bilo več težko. Vajen kmečkih opravil, je oral nepregledna polja, ki sojih zasejali s pšenico. Čeprav je bilo belega kruha na pretek, ga je vse bolj dajalo domotožje. Konec 1918. leta •je bilo le končano tudi prisilno delo in Franc je šel „k nogam", kakor imenuje pešačenje. Sedem dni je hodil od vasi do vasi in povsod so ga toplo sprejeli. „Ej, tovariš, nate kruh, sladkarije. Od Borska se je Krajnc z železnico hitreje približeval domačim krajem. Toda takoj ko je prišel domov, so že potrkali po vratih orožniki: „Gremo na Koroško!" Tam so stražili kanone, v brezdelju so celo igrali karte. Zalotili so jih in lahko bi se kaj slabo končalo. Franc je s kolegom pobegnil domov in nihče ju ni pogrešal. „13. oktobra 1912 sem šel v vojsko, jeseni leta 1919 pa sem le prišel domov," se živo spominja kmečki očanec. Ker kmetija pod Mrzlo planino ni dajala dovolj, je Franc že pred prvo svetovno vojno iskal zaslužek drugje. Delal je na Bohorju železniške pragove, slabih pet let pa v hrastniškem rudniku. „Leta 1923 smo v Sevnici pomagali Francozu Reju zidati Jugotanin. V stari Jugoslaviji je bil Jugotanin bogatejši kot zlata jama, saj sem v dveh tednih zaslužil za dobro kravo. Slovenec inženir Marusik in hrvaški direktor Kostijan sta bila izredno dobra strokovnjaka in dobričini. Delavci v drugih tovarnah so nam bsli kar malce nevoščljivi, ker smo tako dobro zaslužili. V Jugotaninu smo imeli na uro šest dinarjev, v VVinklejevi kopitarni pa dva manj!" zadovoljno pripoveduje Krajnčev ata. V Jugotaninu je 25 let delal na izparilniku. Po osvoboditvi so ga znova poklicali v tovarno, saj ni bilo nikogar, ki bi znal spraviti v pogon izparilnike. Ko je bil leta 1951 upokojen, ga je nasledil sin Franc, ki pa je bil po 28 letih dela v Jugotaninu invalidsko upokojen. Pa še nasvet za tiste, ki bi radi doživeli visoko starost „Vse rad jem po malem, samo kurjega mesa ne morem videti, ker smo ga imeli v Rusiji vsak dan na krožniku. Najrajši imam jabolčnik, predvsem pa popijem veliko mleka in pojem dosti mlečnih izdelkov," brez pomisleka razloži skrivnost dolgega življenja Krajnčev ata in še doda, ,,pa delati je treba." PAVEL PERC Ker smo Slovenci znani predvsem kot pevski narod, bi se danes verjetno marsikomu zdelo čudno, če bi govorili o slovenskih ljudskih inštrumentih. Vendar ohranjeni viri dokazujejo mnoge posebnosti slovenske instrumentalne ljudske glasbe, ki je največkrat služila za spremljavo plesov in šeg, pa tudi preprosto domačo godbo so včasih prav na hitro sestavili, ko si je mladina zvečer po ličkanju koruze, po preji ali po kakšnem drugem podobnem opravilu zaželela plesa. Ta ko je v taki godbi na Dolenjskem nekoč eden igral melodijo na orglice, drugi je s piskanjem na glavnik posnemal klarinet, takt je dajal žvenket pokrovk, zvončki so bili za okrasek, namesto basa pa je nekdo tolkel po tleh z ročajem metle. Včasih je zadostoval le glavnik in pokrovke, kasneje pa so v godbi sodelovali zvoki piščalke, rogov, kupljenih petelinčkov pa harmonike, ki je naše najmlajše godčevsko glasbilo, je pa v zadnjih desetletjih skoraj izpodrinila vsa druga ljudska glasbila Marsikdo bi mogoče imel tudi pomisleke, da preproste otroške zvočne igrače uvrščamo med glasbila, ki jih je veliko v našem izročilu. Vendar moramo vedeti, da je glasbilo lahko vsak predmet, iz katerega hote izvabljamo zvoke, ki nam pomenijo glasbo, ne glede na njihov prvotni namen. Kdo še ni piskal na cvet trobentice? Morje • zvočnih igrač govori o neverjetni domiselnosti in iznajdljivosti malih otroških glav. Tako je zelo znana tudi prda, preprosta piščalka iz lubja, rog iz lubja, pa iz koruznih stebel narejeno klepetce in goslice, najrazličnejše ropotulje, iz polovice orehove lupine, povezane z nitko in lesenim jezičkom v sredi, narejen brlek (brklja), iz celega oreha in skozenj vtaknjene paličice z navito nitko narejena drdra ali raglja itd. Zanimive so tudi lončene piščalke, ki so jih v obliki vrčka, lončka ali ptička z odprtino zgoraj izdelovali štajerski in dolenjski lončarji. Brez vode te piščalke dajejo en sam, visok glas, če pa se vanje nalije voda, piščalka ob pihanju res zažvrgoli kot ptiček. Od tod tudi ime: žvrgolc, žvrgolica. Bolj znane so lončene piščalke v obliki ptičkov in konjičkov, ki so bili posebnost ribniških .lončarjev. Brez luknjic prebiralk so te piščalke dajale le en ton, z dvema luknjicama na bokih pa se je dala zaigrati že cela pesmica. Med preprostimi domačimi glasbili, ki so bila lahko tudi kupljena, naj najprej omenim pero. Piskanje na list — hruškov, bukov ali bršljanov — je bilo znano po vsej Sloveniji, dajalo pa je zelo prodoren, klarinetu podoben glas. Piskali so tudi na travo, ki je morala biti široka, ostra in trda, glas pa je bil podoben klicu čuka, zato so lovci z njim vabili divjad. Uporabljal se je tudi čivink, list trave med dvema paličicama. Že Valvasor je poročal o rabi alpskega roga, ki je bil pred 300 leti znan tudi na Dolenjskem, danes pa je tako rekoč pozabljeno glasbilo. Membranofoni, glasbila, narejena, da se z njimi dela hrup, na Slovenskem niso bili posebno razširjeni. Seveda pa je poznan bas (boben), iz glinastega lonca ali vrča z napetim svinjskim mehurjem čez odprtino in sjaalčico v sredini mehurja narejeno glasbilo. Ce se jc drgnilo po paličici gor in dol. Se je opna zatresla in lonec je ,,brundal" z močnim glasom v dveh različnih tonih. V Beli Krajini je tako gudalo rabilo za spremljavo plesa, na Dolenjskem pa največkrat ob svatbah. Po vsej Sloveniji so bile nekdaj znane tudi orglice (trstenke). Sestavljene so bile iz različno dolgih votlih stebelc trstike, povezanih med dve deščici, tako da je bilo v sredi najdaljše, ob straneh pa najkrajša stebelca. V Halozah so poznali šežveglo, piščal iz lubja iz d/užine prečnih flavt s 6 luknjicami. Ponekod je potrjena tudi raba okarine (priložnostno v Črnomlju), verjetno iz Italije prinesenega glasbila, glinaste piščali jajčaste oblike z 11 luknjicami prebiralkami. Svojevrsten zvok pa se da dobiti tudi z igranjem na glavnik, prekrit s tankim papirjem. Pol domača, pol godčevska inštrumenta so bile dude in citre. Dude so že zdavnaj iz rabe in se jih le malokdo še spominja, so pa bile nekdaj precej razširjene. V Beli krajini so do prve svetovne vojne spremljali z njimi kresne kolednice, o njihovi rabi v naših krajih pa priča tudi freska v cerkvi v Mirni na Dolenjskem iz 15. stoletja. Naše dude so bile take kot drugje: sestavljene iz meha, dveh ali ene dvojne piščali in iz zvočne cevi. Samo v Beli krajini so bile poznane tudi dvojnice ali diple — v en kos lesa izvrtani dve cevi z različnim številom luknjic prebiralk, vsaka cev pa je imela pisek iz leskovega lesa, pa seveda tamburice. Slovenci so imeli včasih zelo radi strune in tako je bil oprekelj, glasbilo s strunami, do pojava harmonike poglavitno glasbilo vaških godcev. Glasbilo je trapezaste oblike, s kobilico ob desni strani in proti sredini, strune pa so napete po dolgem in pod njimi so v trupu lepo izrezljane odmevne odprtine. Na strune se je udarjalo z lesenimi kladivci, ki so bili na eni strani obloženi s klobučevino. Razmeroma zgodaj so naši godci igrali na klarinet, zelo pa so bile priljubljene tudi citre (na Dolenjskem znane še kot švrkovence), ki so bile ponekod domač izdelek, še pogosteje pa tovarniški. Harmonika, kije stara šele okrog 150 let, je zašla med nas ob koncu 19. stoletja in kmalu izpodrinila skoraj vsa druga glasbila. Uveljavil seje zlasti tip diatonične harmonike, znan kot frajtonarica. Harmonika je danes naše najbolj razširjeno glasbilo, ostala, ki smo jih skušali I opisati v tem zapisu, pa skušajo v zadnjem j času skupaj s staro ljudsko pesmijo iztrgati i pozabi in jo predstaviti mlajšim rodovom le posamezni zagnanci, kot npr. zanimivi trio Mira Omerzel—Terlep, Matija Terlep in Bogdana Herman, ki smo jih imeli pred kratkim priložnost poslušati tudi v Novem mestu. ZDENKA LINDIČ-DR AGAŠ