TA MESEC V SKUPŠČINI
Vsi trije zbori občinske skupščine bodo zasedali v sredo, 27. maja ob 15.30.
,  Delegati bodo obravnavali:
-  Razvojne načrte gostinstva
-  Predlog odloka o organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini Ljubljana Vič-Rudnik
- Osnutek spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 z opredelitvijo poteka avtoceste Ljubljana-Bregana na odcepu Malence-Cikava
-  Osnutek odloka o razglasitvi Turjaškega grajskega kompleksa za kulturni in zgodo-vinski spomenik ter naravno znamenitost
-  Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskem območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
-  Predlog sklepa o zaključnem računu davkov in prispevkov za leto 1986
TURIAŠKI GRAJSKI KOMPLEKS
Kulturno zgodovinski spomenik in naravna znamenitost
Z razglasitvijo Turjaškega grajskega kompleksa za kulturni in zgodovinski spomenik je to območje pri-dobilo svoje pravno varstvo. Sam kompleks pred-stavlja v umetnostnem in zgodovinskem pogledu za-okroženo celoto s prt>storsko kontinuiteto z antiko, srednjim vekom, v povezavi z vsemi pomembnejšimi zgodovinskimi datumi v razvoju fevdalne posesti na Kranjskem, z boji proti Turkom ter je pomemben za obdobje NOB na Slovenskem. Ima dokumentirano vrednost v nizu renesančnih trdnjavskih zasnov v srednji Evropi. V kompleks so vključeni naslednji arhiteklumi in umetnosti spomeniki: grad, osnutek pomožnih gospodarskih poslopij po*gradom, razva-line starejšega prvotnega gradu, pokopališče v goz-du; spomeniki oblikovane narave: nekdanja parkov-na ureditcv okolice gradu z grajskim drcvoredom lip na severni strani gradu v obzidju, divji kostanj ob ostankih gospodarskih objektov, grajski lipi ob gra-du, pobočje pod staro grajsko lipo, južno terasasto grajsko pobočje z ostanki rastlinjaka, severno poboč-jc ter rastišče lobodike - redke in ogrožene rastlin-ske vrste.
V odloku, ki oprcdeljuje to razglasitev so podobno navedeni tudi varstveni režimi, katere so dolžni spo-štovati tako imetniki kot tudi druge organizacije, ki bodo sodelovale pri nadaljnjih razvojnih usmeritvah tega kompleksa. Ne glede na prepovedi je dovoljeno izvajati dosedanjo gospodarsko izrabo prostora, ki ni v nasprotju z varstvenimi režimi, izvajatj gospodar-sko izrabo gozdov, turistično in rekreacijsko dejav-nost tcr učnovzgojno dejavnost. Financiranje obnove spomcnika se nadaljuje žc iz preteklih let, vključuje-ta se mestna in republiSka kulturna skupnost. V njunih finančnih načrtih je za lekoče leto predvideno 18,7 milijona dinarjev.
Kaj se piše viškemu gostinstvu?
Območje naše občine je prostorsko zanimivo, saj obsega del stare Ljubljane, turistično rekrealivnoi zaledje, številne kulturne in zgodovinske danosti pa tudi lokalnc centre. To pa daje tudi velike možnosti razvoju tradicionalnih gostinskih oblik. Danes lahko naštejemo 82 manjših gostinskih obratov (od tega 51 odstotkov na mestnem območju).
V združenem dclu naiSe oMine posluje le ena gostinska organizacija - Gostinsko podjetje Vič z enotami: gostilna Pod Rožnikom, Pod Vrbo, Vis, Vič,Pri Marnu, Vinska trta, bife v Živalskcm vrtu in na Dolenjski cesti (ter po vključitvi Šestice izven občine še Šestica, Pod Lipo, Sokol, Emona). Novi načrti naj bi temeljili na povečanju sedežnih in po-steljnih zmogljivosti. Sicer pa v GPV Vič največjo inveslicijo — 180 milijonov dinarjev načrtujejo v poslovni enoti Pod Rožnikom. Tako naj bi letos zgradili vezni dcl med obstoječo zgradbo gostilne in bivšim hlevom, drugo ieto bodo adaptirali hlev v
gostinski lokal z 200 sedeži, leta 1989 pa bodo pristo-pili k ureditvi okolice in gostinskega vrta - sicer pa nameravajo v gostilni Vis urediti sanitarije, pri Mar-nu urediti dvorišče, Pod vrbo urediti točilnico in obnoviti dotrajano opremo.
»POČASl SE DALEČ PRIDE«
Mnogo močneje je v gostinstvu zastopan zasebni sektor. Po podatkih izpred meseca dni obraluje v občini 72 zasebnih gostinskih enot (od tega 34 go-stiln, 14 okrepčevalnic in 24 bifejcv). Obtem pa velja zapisati, da se nadaljuje trend naraščanja števila gostinskih obratov z nezahtevno ponudbo (bifeji in okrepčevalnjce) pa tudi na račun opravljanja gostin-ske dejavnosti v obstoječih gostinskih lokalih. Vzro-kov je več. V prvi vrsti so potrebna večja finančna sredstva, ki jih je v ustanovitcv gostinskega obrata tipa gostilne potrebno vložiti neprimerno več kot v bifc, enakovredno temu je dejstvo, da je v obratih nižje kategorije potrebno bistveno manj živega dela in sevcda sredstev, ki v zelo kratkem času dajo ugodcn rezultat. Pa tudi sicer investicije v organizira-nje obratov nižjega standarda n^predstavljajp tvega-ne naložbe.              -•«.»-..-«••.
Skupna zmogljivost viškega gostiristva (družbeni in zasebni sektor) je 4421 sedežev v zaprtih prostorih in 2921 na prostem.
O razvojnih usmeritvah združencga dela (v GP Vič smo že pisali) povejmo, da namerava GP Daj-Dam zaradi pomanjkanja sredstev program Siritve postelj-nih zmogljivosti ob restavraciji Livada prenesti v letu 1989. SOZD Petrol pa prav tako zaradi obsežnih zemeljskih del in stroškov priprave zemljišča za iz-gradnjo motela v vrednosli 1200 milijonov din prena-ša v leto 1988. Ob Centru drobnega gospodarstva ob Tržaški naj bi že ob koncu leta zaživele 4 gostinske enote osebnega dela (slaščičarna, pizzerija, okrepče-valnica in bife)
Prenovo objektov starega Krakova in Trnovega v svojem programu vključujeta tudi gostinsko ponud-bo. Tako naj bi v Eipprovi 1 bila gostilna s prenočiš-či. In kakšna so razvojna snovanja v zasebnem sek-torju? Njihova razvojna snovanja gredo predvsem v smeri izboljšanja gostinskih storitev, urejanja obra-tov pa tudi prenočitvenih zmogljivosti. Letos priče-njajo z organiziranjem prcnočitvcnih zmogljivosti tri gostilne: Pcčarič, Vrhovci in Pri Žabarju. Gostilni Ob Ljubljanici in Pri Gorjancu bosta uredili svoje vrtove in povečali sedežne zmogljivosti, penzion Grandovec bo za 200 novih sedežev (v zaprtih pro-storih) povečal svoje zmogljivosti, dokončana pa bo ludi komplcksna ureditev Gostilne Kirn v Podpeči. Letos bosta odprti tudi dve novi gostilni in sicer na Dobrovi in na Rakitni.