Štev. 33. V Ljubljani, dm M. avgusta Leto MB^^SflM DOMOLJU ••iiiik-Cm mm * K »•— m M. - O* N«««* I u m AjmiHm to 4nf «4« Mm. K IM mh tuvflk* — >ndi|» H U GLASILO JUGOSLOVANSKE S 5 KMETSKE ZVEZE : s umi p«i |l(ftnlttn(0»il|tb>*, ——~ tlibUuM, K>*(Urt«T> ali«. Ustanavljajte kmetijske zadruge. 2e pred vojsko se je moglo opazovati, ia bo se gospodarske sile združevale vedno tesneje. V industriji, trgovini, prometu — povsod so nastajali veliki obrati Ta ve-lepodjetja pa so se združevala ie med seboj in so ustvarjala sindikate, kartele, tru-ste, ki so upravliali ogromne množine kapitala in proizvajali velikanske količine blaga. Na ta način se je nekaterim karte-lom posrečilo, da so obvladali popolnoma tržne razmere. Tekom vojske ia po vojski se ta smer t razvoju gospodarskih sil ni samo ni č zaustavila, ampak se je celo močno posplo41-la. Saj vidimo celo v naši nudi Sloveniji, kako se združeni kapital vedno bolj združuje. Razni verižniki, ki so si tekom vo ske z oderuštvom, goljufijo in podkupovanjem nabrali veliko premoženja, ustanavljajo močne trgovska družbe, ho teč zavarovati evoj položaj in Se nadalje izkoriščati na eni strani neorganziranega proizvu-jalca-knieia, na drugi strani konsumenta* Kakšne posledice ima taka gospodarja borba kapitalistov z gospodarsko šibkimi sloji, nam ni treba nadalje razlagati. Zadnji »Domoljub« je to zadosti jasno opisaL Za kmeta nastane vprašanje, kaj naj itori v tem gospodarskem boju, ki ga tišči' k tlom in mu jemlje vsako gospodarsko samostojnost. Ali naj mirno trpi, da bodo uživali sad njegovega truda razni mali in veliki prekupčevalci, mad katerimi je prav veliko takih, ki se doslej niso nikdar ba-vili a trgovino, ampak so se šele m»d vojsko začeli baviti z oderuškimi kupčijami? Ali naj prekrižanih rok gleda, lutko se svojevoljno nastavljajo cene blagu, katerega potrebuje v kmetijskem gospodarstvu? Ali naj brezbrižno potrpi, ko diktirajo cene njegovim pridelkom ljudje, ki te pridelke potem z ogromnimi dobički dalje prodajajo? Čas je že, da tudi naš kmet izpregleda« ia tako ne sme in ne more več dalje iti. tTreba je, da se tudi naš kmet že enkrat zave svojega položaja in da stopi na plan v varstvo svojih koristi Vsak delavec j® vreden svojega plačila. To velja za vse in mora veljati tudi za kmeta. Uresničiti se pa da to načelo najbolj« ln najhitreje — z organizacijami, Kakor se združujejo delavci, da združeni varujejo svoje interese nasproti velekapitalu, kakor je kapital niočan le vsled svoje organi- pl zacije, tako bo tudi naš poljedelec edino bc le po organizaciji prijel do gospodarske mr*ŠL Dokler bor'? naši kmetje needdni in ne bodo skupno nastopali kot celota, toliko časa bodo igrača v rokah špekulantov. To. spoznanje je deloma že prodrlo tudi ▼ vrste našega kmetskega stanu. Od kmetov se v zadnjem času čuje zahteva, naj s* začno snovati nakupovalne in prodajalne zadruge, ki naj dajo kmetskemu stanu trdnejšo zaslombo in ga varujejo oderuštva v blagovni trgovini. Kakor so naše posojilnice osvobodile ljudstvo denarnega odera-štva, tako naj te nove zadruge napravijo konec neznosnemu izkoriščanju pri nakupovanju kmetijskih potrebščin in pri pro-> daji kmetijskih pridelkov. Jugoslovanska kmetska zveza je po j vsestranskem preudarku sklenila priporo-; čati da se povsod snujejo kmetijske na-! kupovalne in prodajalne zadruge, Id ima-i jo namen: 1. ivojim članom f.o ugodnih pogojih nabavljati v kmetijskem obratu potrebna obratna sredstva, zlasti umetna gnojila, krmo, semena, živino, stroje in orodje Itd., oziroma pri nakupovanju takih predmetov za svoje člane posredovati; 2; nakupovati na lasten račun kmetijske stroje in orodje in jih posojati članom; 3. vnovčevati kmetijske pridelke svojih članov ali posredovati pri prodaji takih pridelkov, posebno pa na račun članov in na svoj račun prevzeti dobavo kmetijskih pridelkov in izdelkov za državo, okraje, občine, družbe in druge velike odjemalce; 4. jemati gospodarske pridelke svojih zadružnikov v skladišča, jih predelovati ter potem vnovčevati; 5. oskrbeti si v dosejjo teh namenov potrebne stavbe in tehnične naprave in si pridobiti morda potrebne koncesije; 6. v slučaju potrebe napraviti na pripravnih krajih zadružna skladišča in podružnice; 7. širiti med svojimi člani strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi shodi, predavanji, z izdajanjem primernih navodil in razstavami in jim dajati nasvete v gospodarskih zadevah, Iz opisanega delokroga teh zadrug j« razvidno, da hočejo svoje delovanje razviti zlasti v dveh smereh: varovati *voie Člane pri nakupovanja kmetijskih Potrebščin in na drugi strani pri prodaji kmetijskih pridelkov in živine. Potom skupnega nakupovanja poljedelskih potrebščin, kakor so n, pr, umetna gnojila, krmila, semenja* modra tfalica, lem. živina, orodje, stroji se dajo doseči loljše cene. Saj je splošno znano, da »• čfo bi blago, ki se nakupi skupaj v večji množini. po znatno nižjih cenah, kakor v nadrobni trgovini. Kdor kupi blago ▼ celili vagonih, ga bo stal meterski stot mnogo manj, kakor če bi isto množino kupil večkrat, pa vselej le v malem. Tudi stroški za preVoz so v takem slučaju znatno manjši Poleg tega odpadejo razni stroški, ki n*> stanejo trgovcu za detajliranje, za skladišča, za izgubo in zmanjšanie~vrednosti bl&> ga, za njegov trud in rizito pri izterjava* nju dolgov. Zlasti pa odpad« pri tem tu• dalo tovarnarje prisiliti, da bi izdelovali le dobro blago, ki tudi res odgovarja kupni ceni. Pii umetnih krmilih in jilih se n. pr. na zunaj nič ne pozna, Šno redilno in gnojilno moč imajo. Taka stvari je treba dognati še 1« z natančno kemično analizo. Kdor kupi takega blaga le par centov, temu bi prišli stroški za analizo pač previsoki Pri dobavah v celih vagonih pa so stroški za preiskavo blaga jako majhni. Zadruga vsled tega lahko nakupuje na ta način, da se dobavitelj zaveže dati blago, ki ima določeno množ:.no porabnih snovi v sebi; ako blago ne od* ovarja, mora primerno znižati kupnino, otem se ne bo dogajalo, da bi kmel gnojil z neko stvarjo, ki ni gnojilo, ali krmil s krmili, ki nimajo nobene redilnu moči in so morda celo škodljive zdravju živine. Na Nemškem dajejo zadruge v«e tako blago natančno preiskati. Na podlagi teh preizkušenj so uvideli, kako velikan' ska škoda nastaja kmetom pri nakupovanju slabih krmil in gnojil, Neka pre-iskovalnica je n, pr, dognala, da je ni6 manj nego ena tretjina tega dragega blaga manjvredna. Zadrug« bi v svojem okolišu tudi SV rile med kmeti zanimanje za pravilno u^on no- Stran 338 flOBRjfdS 1919 JteJB rabo krmil, gnojil, strojev itd, in bi a tem znatno pripomogle, da bi »e naše kmetij' stvo dvignilo na višjo stopnjo. Podobne koristi bi se dale doseči pri prodaji kmetijskih pridelkov, žitai vina, živine, sena, krompirja, sadja, fižola, ze« Ija itd. Sicer so razmere v tem oziru t posameznih krajih naše domovine različne in bi se mogle posamezne zadruge ba-viti v tem oziru le s prodajo takih kmetijskih pridelkov, ki se pridobivajo ondi t tolikšnin množinah, da se lahko odprodajo. Zadruge bi omogočile, da bi ne bil kmet prisiljen prodajati svoje pridelke ob času, ko imajo nizko ceno, ampak bi pridelke vzele v svoja sldadišča in bi Hh postavile na trg ob ugodnejšem času. Skrbele bi dalje, da bi se pridelovalo bol) enotno blago, ki fe potem oolj sposobno z«, trg in verjenfštvo za finance izdalo poziv zanje, t katerem bo natančno povedano, kaj mq> rajo storiti, da bodo prišli do tvojega d# narja. Ko bo Izšel ta poziv, bo »Domoljub« obvestil pravočasno o tem svoje bralce ln Im natanko razjasnil, kaj morajo storiti. Iz Kmetskih Zvez. TREBELJEVO. Kola Kmetska Zve*a »e krepko M proti krivičnemu zatiranju kmetov od str« al davčne oblasti, ki Jim nalaga o^o^« vsot« osebnodobodnioskega davka. Sto?" ifeaom posestnikom a»*r»vJJ» fftet" «* ser krivično odmera tega cllavka, Čudno te nam i* zdelo, odkod te kmetom davčna frbUust mogla predpisali toliko dohodkov, da jim j« kar capo zaprlo, ko so jih brali Kmetska Zveza je poizvedela, da $e bila vsaka napoved o dohodnini pred davčno oblastjo le prazen nič, da samo nepotrebno idelo. Ogorčeni smo zato, zakaj če se kmetu nič ne verjame, zakaj ga pa pozivljejo, naj napoved vloži? Kmetje so vložili napoved čisto pra-/ilno izgotovljeno. Nobeden ni imel do t600 K dohodkov, odštevii dovoljene od-itke in razočaranje: davčna oblast mu je Eredpisala 2500, 3600, 5000, da celo 7000 roti in tudi več dohodkov. Ker pomislek Hi bil nikomur poslan, zato kmetje niso vedeli, odkod ta veliki račun dohodkov. Par posestnikov je vprašalo radi tega davčno oblast in dala je odgovor, da je povečala dvajsetkrat čisti katastralni donos posest-ra. To je krivica, posebno za naše razmere, ko je zemlja tajfo slaba, da ima mar-»ikateri posestnik več oralov zemlje, ki niti 20 vinarjev cel oral ni vreden, k&r nikdar nobene koristi ne dobi od nje. Ali misli res tudi davčna oblast delati s kmetom tako kot vsi njegovi zatiralci? Proti tej krivici, da se napoved za dohodnino ni upoštevala razen a starim avstrijskim absolutističnim naziranjem in na zastareli podlagi samolastno predpisal davek, Kmetska Zveza odločno ugovarja. V demokratični Idržavi jmo, zato nai se tudi kmetu dovoli pravica, da pojasni svoj« razmere, kakršne ima. Neki posestnik je pogorel, imel je tudi (isto srečo, da jo vpisan v imenik onih, ki plačujejo dohodninski davek, podal je veet-lo in natančno napoved. Ker v taki draginji, to, da more zopet postaviti hlev, skedenj in strehe, silno veliko stane, je moral najeti 8000 K posojila. Človek bi mislil, da te bo to vendar upoštevalo, ker ima tudi kopico majhnih otrok, da ga o proste dohodnine, toda do 60 K mora plačati. Menda je že metoda litijske davčne oblasti, da M že dolg mora obdavčiti. O tem še ne bomo molčali. — Kmetje, ki niste ie pristopili v Km etiko Zvezo, pristopit« še vi, nikar ne posht-lajte beganja liberalnih in socialno demokratskih kričačev, ter zadnji čaj vabil »kmetov« kapitalistov, ki hvalijo svojo ^Samostojno kmetijsko stranko«. Ne ver-, jamite laži, ki vam jih o Kmetski Zvezi tro-lijo, če pa jim verjamete, bote pa gotovo Izkusili, kaj hočejo z vami. Zato vsi v naie ognjišče, Kmetsko Zvezo, ki vam le pomagati želi. Nala Kmetska Zveza »tej« 430 članov, Se pa 130 ,kar je bilo v zadnjem »Douno-ubu« pomotoma označeno, ST. JANI NA DOLENJSKEM. V nedeljo dne 27. juKJa se j« vrifl pri M* ustanovni shod Kmetske zvez«. Počastil nas je s svojim obiskom državni po« »lanec in načelnik JKZ., g. Ivaa Brodar, naš stanovski tovarii, V svojem govoru aam j« pojasnil položaj država Is njigovth besed smo uvtdefi, da ima naža država vsa predpogoj« za svoj obstoj in nadaljnji ras« ►of. Ker je naia država agrarna, da tvori ftalp državo 80 odstotka* fcfaetofT, «*to uvidevamo, da je nujna pofrtba kmetskega nadaljnjega razvoja organizacija in gospodarske zadruge. Zavedajmo se, da v skupnem delu je moč! Oklenimo se zato« rej vsi brez izjeme naše stanovske organizacije — Kmetske zveze! Ne poslušajmo in ne dajmo se plašiti od različnih elementov, ki so nam samo v kvar, ki z našimi žulji polnijo svoje brezdanje žepel Oni niso nikdar čutili z nami, oni ne poznajo naših resničnih potreb. Možje, kdo najbolj nasprot uje naši organizaciji?! Razni »mešetarji« in prekupčevalci naše živine, našega lesa ter naših poljskih pridelkov. Če Bog da, bomo y kratkem imeli svojo stanovsko organizacijo, v kateri bomo mi sami razpolagali s svojim blagom in tudi iz nje dobili vse potrebščine, da ne bomo več pri vagonu petroleja dali dobička 3000 K, — Izvoljen j« bil sledeči odbor: Vodenik Josip, načelnik, Grom Anton, tajnikj odborniki: Jakoš Marko, Erman Alojzij, Zupan Franc, Repovž Janko, Strnad Franc, Starina Ivan, Erman Tomaž, Jonter Ivan, Stih Anton ml,, Ba-jec Ljudevit. Priglasilo se jih }e v Kmetsko zvezo res že lepo Število, a želeti bi bilo, da stopite še vsi ostali v našo organizacijo. Vedite dobro; V slogi je moči TREBNJE. Na občnem zboru Kmetske Zvez« za Trebnje so bil« sprejete sledeče resolucije: 1. V imenu r&vnopravnosti in pravice zahtevamo enako volilno pravico za žene vseh stanov, 2. Zahtevamo, da se carinski tarifi za »al, petrolej, sladkor in obleko ter za potrebščine, ki jih kmet rabi za obdelovanj« polja, takoj znatno znižajo, 3. Predsedniku vlade za Slovenijo dr. Brejcu s« izreče zahvala in priznanj« za negovo premišljeno in demokratično ravnanje ob času stavke. 4. Zahtevamo pojasnila, kaj se je zgodilo s tistimi vagoni blaga, Id ga je vlada pred nekaj časom konfiscirala? Komu s« j« izročilo? Po kakšnih cenah? Kako s« prodaja? 5. Zahtevamo, da se minimum za dohodnino zviša na 10.000 K. 6. Verižnike in tihotapce kaznuj vlada bolj kot dozdaj. V zaporih naj se hranijo na lastne stroške, 7. Zahtevamo, da se naredba, ki dovoljuje Solsldm otrokom pristopati v naraščaj Sokola in Orla nemudoma prekliče. Šolskih poslopij ne sme nobeno politično društvo izrabljati v svoje namene, 3, NajodločnejS« protestiramo protj icoiu, da minister prosvete tudi slovenskega Sokola proglaSa in priporoča kot držav-notvorno društvo. Slovenski Sokol je popolnoma k v prvi vrsti brezveraka organizacija. 9, KlnogledališČa so Sol« nemoralnostt. Zahtevamo, da se vsa podržavijo. Dokler se vse to ne zgodi, s« moralo postaviti pod najstrožjo kontrolo, kjer bo zastopnik star in učitelstra. 10. Sedanje vojaščin« so Sol« podivjanosti. Kmetski starii pošiljamo svoj« sinova tj« k vojakom, kakicMc 4* bi jih noslali v smrt, sedanja vojašnica je pa mrtvašnica plemenitosti, vere in nravnosti naših otrok. Zato dvigamo svoj glas proti militarizmui zato zahtevamo, da se ustroj vojaštva iz-premeni v tistem smislu, kakor ga je obstal major Pribičevič, 11. Ponavljamo svojo zahtevo, naj zo« pet vozi večerni vlak iz Ljubljane na Do« lenjsko. 12. Izjavljamo se proti maksimalnim cenam. V slučaju pa, da bi s« za kaki ca posamezen kmetijski pridelek določil« maksimalne cene zahtevamo, da njih viii* no določijo strokovnjaki-kmetje, PODRUŽNICA K. Z. V ŠT. JAKOBU 01 SAVL je imela sestanek v nedelo dne 3, avgust« v Duštvenem domu. Prof. Pengov je pojasnil razmerje Kmetskih Zvez do SLS., d« * socijalne demokracije in do liberalizma. P« končanem govoru prideta na shod dva tujca; eden, menda neki Glavič ix Dobra* ve, se oglasi za besedo in jo dobL Svetoval je prav prijazno, da pri«topimo osi v nov« »neodvisno kmetijsko stranko«, kjer sodelujejo v najlepši slogi liberalni, klerikalal in socijalnodemokratični kmetje. Pojasnil« se mu je, kako bo smešno videti poslano« te novi stranke ob prvi priliki v državni ali pokrajinski zbornici, ko bo prišlo trn vrsto kako vpraianje, ki ne bo stroM kmetijskega značaja, ampak bo zadevam kmetovalca kot človeka ali kot kristjan«« Liberalni neodvisni kmet bo glasoval z 2«tw javovo, socijalnodemokra&td s Kristanovo^ krščanski pa s S. L. S., torej kolikor gUt toliko misli. In, ko smo vprašali agenta teki samostalcev: »Ali je vaša nova stranka za krščansko Solo ali zoper njo?« je odgovoril: »Naša stranka ni bila nikoli zop«n vero.« Na ta način znajo ti škrateljd skriti svoj vražji repek in se umikati pravem« odgovoru. Za neizobraženega človeka re« nekoliko nevarni tičarjL Vprašali srno gs* kdo vodi njihovo stranko. Mož j« bil vid«« presenečen, ko je čul cele litanije kranjh skih mešetarjev, vele trgovcev, oStirjev ta podobnih »kmetovalcev«, ki tvorijo nad polovico njihove »neodvisne kmetijsk« stranke«, pri kateri mora biti vsak, ki ho6« kaj govoriti, žigosan z žulji na rokah. A4> tator je trdil, da to piše »Domoljub«, d« se pa možje, kot so PucljU Engelmanl It podobni ne nahajajo v njihovem listu. K«n ko grdo je zatajil rodnega očetal Prlčuto« ča posestnica Frančiška Grad je izjavila« da je bila sama na ustanovnem shod« »samostojcev« in da se je čudila, da j« bik zraven tako malo kmetov, toliko pa go« spode; in še izmed tistih malo kmetov s« »samostojni kmetje« v mešetarskih stile* njah enega (g. Župana Karpeta is Most) zs* voljo njegove krotke, a možate besed« vrgli na tla in hodili po njem i kovanimi čevlji. Na ta način al seveda ni nobefi pravi kmet več upal oglasiti k besedi Samostof na kmetijska stranka je ob svojem rojstvu napravila natančen vtis boljševilke vlad« rajnega Bela Kuna v Budimpelti ali Ljenia* Trockija na Ruskem. Na agentovo kleveto, da so doslej vsfl druge stranke kmeta le izmozgaval«, pojasnil g. župnik Jemec, da kažejo tak« besede človeka, ki aH nevedoma laž« sil pa je prespal zadnjih 20 let« Če je že sam fll> hodil po slovenskem svetu z zaprtimi očmi. naj bi pa vzel vsaj v roko knjižico , 3. J. K. Z. naj posreduje pri državni fcpravl, da se skočnlca žrebccv zniža od 40 na 5 kron. - ^ • 4. J. K. Z. se naroča, naj skrbi, da dr-lava prevzame zavarovalnico ea živino ter ffoslopje ln drugo. 5. Naj J. K. Z. poskrbi za nabavo umetnih gnojil, ter naj drsava določi maksimalne cene na umetna gnojila In vsfl feruge potrebščine za kmetijstvo. — v . OKRAJNA KMETSKA ZVEZA V ST. PETRU PRI NOVEM MESTU fe napravila 3. avgusta 1919 v odborov! »eji v šmarjeti te-le važne sklepe: 1. Carinski tarifi na nujne življenjske potrebščine (sol, petrolej) naj se odpravijo, na druge potrebščine znižajo 2. Naj se že enkrat nastopi z vso energijo proti verižništvu tel" določijo trgovcem cene vsaj nekaterih vrst blaga. Ponekod se prodaja n. pr. usnje kg po 120 kron, drugod po 80 kron. Kmet je izročen na milost in nemilost kapitalistom in oderuhom I 3. Deželna vlada naj oskrbi za bližajočo se zimo revnejšim slojem usnje po znižanih cenah I 4. Odprle so se meje za proizvode Kmetskega stanu, kakor: zmleti koruzni storži, bar, strkovo seme — reči, ki so po večini za naše kraje brez pomena ozir. Izvoza. Odpro naj se meje za predmete, katerih je tu preobilica, a se izvažati ne smejo, n. pr. prašiči, osobito mali, goveja ihina itd. 5. Dež, vlada na) skrbi, da dobijo tukajšnji vinogradniki pravočasno (vsaj do 20. sept. t. I.) zadostno množino sladkorja ra napravo petijofa, pa ne proti oderuškim cenam. 5, Dela naj se na merodajnem mestu na to, da ne bodo presitni pri izmenjavanju slabo žigosanih bankovcev. Dobršen del ljudstva je v nevarnosti vsled zadnje čase vedno bolj strogih t07ade^nih odredb. 7. Poštna zveza med Novim mestom, St. Petrom in Smarjeto naj posluje vsak dan, Poštne pristojbine so vedno višje, trikratna tedenska vožnja pa spominja na prav stare čase. Zahtevamo poštno zvezo vaak dan; če ne zmorejo, da bi se poŠta vozila, naj se pa nosil 8, Med Novim mestom ln Drago, torej na daljavo 14 km ni čez Krko nobenega Srevoza za vozove in živino. Obe plati Life sta gosto obljudeni. Levi breg Krke je v veliki skrbi za drva, dočiin je istih preobilica onstran Krke v graščinskih fozdih, a prevoz fe nemogoč. Most v St. etru se obljublja občinstvu 2e leta. Naj te ustreže opravičenim željam, če ne za enkrat z mostom, pa vsaj t brodoml NA OVSISAH PRI PODNARTU je bil v nedeljo, 3. avgusta 1919., ustanovni občni zbor podružnice Kmetske: zveze za občino Ovsiše. * . Dr. Josip Lovrenčič je stvarno poročal o delovanju poslancev Vseslovenske ljudske stranke v narodnem predstavništvu v Belgradu. Omenjal je, kako je neumorno delavni minister dr, Korošec tire-dKl prehrano v celi Jugoslaviji v splošno zadovoljnost. Tudi pri agrarni reformi, je rekel, se trudijo poslanci S. L. S. za ure-dStev v korist potrebnih kmetskih slojev« Pojasnil nam je, da je sol, petrolej, sladkor zato tako drag, ker jih dobivamo Iz tujih dežel ter moramo zanje plačevati visoko carino. Ko je vojno ministrstvo Izdalo poziv k orožnim vajam', je zopet naš poslanec Štrcln, posredoval pri omenjenem ministrstvu, naj se za vojake kmetskega stanu ob nujnih poljskih delih, orožne vaje prelože na poznejši čas. Pri tako imenovanem dohodninskem davku so zahtevali naši poslanci, naj se Se-le pri letnih dohodkih 10.000 K ali višjih dohodkih predpisuje omenjeni davek, ne pa že od 1606 K letnih dohodkov. Dobili so zagotovilo, da se bol fa njih zahteva tippšjevaJ* Mož]« ln fantje, ztfimŽeni v podružnici Irmetske zv» za občino Ovslše, kličemo g. dr, Josipi Lovrenčiču za njegovo zanimivo poročilo-»Bog plačajl« Nato je bila volitev odbora podmi-nlcc Kmelske zveze za občino Ovsiše Župnija Dobrava je dobila 5 odbornikov uprav toliko župnija Ovsiše, Za načelnika naše podružnice smo izvolili občespojto. vstnega posestnika na MišaČah, Petra Si. tar, ki zastopa našo občino tudi pri okrami Kmetski zvezi za radovljiški okraj h kateri spadajo občine Radovljica, Predtrg, Lancovo, Lesce, Breznica, Beguni«, Mol-nje, Lcše, Ljubno ter Ovsiše. Podnačelnik je Janez Vovk, posestnik na Češnjici, Uj nik pa Jožef Ocepek, župnik na Ovsišah, Udnino, 1 K za vsako leto, bomo plačevali blagajrtiku Francu Špendalu, posestniku i Spodnje Dobrave. Nazadnje so bile soglasno sprejete sledeče resclucije: 1. Možje in fantje, zbrani na ustanovnem občiiem zboru podružnice Kmetsk« zveze za občino Ovsiše dne 3. avguslt 1919., izrekamo vsem poslancem S. L. S, zlasti načelniku S. L. S., ministru dr. Ko-rošcu, za njegov trud v narodnem predstavništvu najtoplejšo zahvalo ter jim iz. ražamo neomajno zaupanje, 2. Protestiramo najodločnejše proti le* mu, da bi se pri preuredbi šolskega pouka s 4. razredom na srcdn$hsšolah prekinilo s krščanskim naukom, katerega potrebujejo naši sinovi in hčere posebno dandanes. — - 3. Zahtevamo, da se državni pašnik/ na gorovju Jelovca razdele med upraNite-ne sloje kmetskega stanu občine Ovsiif. 4. Zahtevamo, da se zajec prišteva med škodljivce, da ga smemo torej ustreliti vsak čas. 5. Prosimo poslance S. L. S., naj posredujejo, da se zniža cena vožnje 3. razreda po gorenjski železnici. 6. Uredništvo »Domoljuba« prosimo, naj prinaša »Domoljub« v vsaki številki, če mogoče, tudi dnevno ceno oglja ter tržno ceno kmetskih pridelkov. 7. Odklanjamo odločno novo tako Imenovano »kmetijsko stranko«, v kateri so trgovci, gostilničarji ter drugi naši »prijatelji«. Vsak kdor ustanavlja novo stranko, ne kmetih, je naš škodljivec, ker nas bo-če razcepiti. Ne maramo nobenega nove ga kmetijskega lista, naše strokovno glasilo je edino »Kmetovalec«, politično pa »Domoljub«. ,' Podružnica »Kmetske zveze« na Ovsišah šteje že okoli 80 udov, in še vecbd se priglašajo novi udje: vsi možje, fantje* žene ter dekleta, ki ste dovršili 21 , v »kmetske zveze« za naie pravice, , V ŠMARTINU (SP. TUHINJ) ' se je ustanovila v nedeljo, 3. avgusta podružnica 'Jugoslovanske kmetske zveze, Pristopilo je veliko število mož, ki »o 5« jedrnatega govora poslanca Strelna t poznali velik' pomen Jugoslovanske kmetsk* zveze za prospeh kmetskih koristi. Za načelnika je bfl izvoljen posestnik ln župan Luka Hočevar Iz Hruševk«. Kmetje! Le * Jugoslovansko kmetsko zvezo dela ln M dekla za valo korist. Zato oa vsi v kmet- »Vas *8 »amostojno, liberalno kmetsko stranko in bi vam vsiljeval prazen njen Kmetski list, pokažite hrbet, ŽT. VOD NAD LJUBLJANO. It. seje Okrajne Kmotske Zveze dno .'7. julija t. 1., navzočih 38 zastopnikov podružnic. Seje sta so udeležila tudi tajnik J. K. Z. dr. Kulovec in predsednik Gospodarske zvezo ekonom Markež. 1. Okrajna Kmetska Zveza s sedežem y. St. Vidu nad Ljubljano obstoji za ob-Mne Št. Vid, Zg. Sifika, Medvode, Šmartno pod šmarno goro, Ježlca, Črnuče, Vič, Log, Brezovica in Dobrova. Načelnik je posestnik Franc Mihovec X Sp. Senici pri Medvodah, njegov namestnik Matiju Sušnik, posestnik Isto« tam. * Tajnik: Anton Babnik, tajnik hranilnice in posojilnice v Št. Vidu; odborniki so vsi načelniki posameznih v okraj spa-iajočih podružnic Kmetske zveze. . 2. Gospodarski ln gospodinjski tečaji. Potreba takih tečajev io nujna, zato naj Bdbori posameznih podružnic narede kra-jevniin razmeram primerna sklepe ter poročajo poverjoništvu za kmetijstvo, kdaj Kel6 kak tečaj in kakšnega obsega naj bi bil zaželjcnl tečaj. 3. Nabavne in prodajalne zadruge. Samo potom teh zadrug se bo naš kmet mogel obdržati v ravnotežju z drugimi organiziranimi stauovi. Zato se poziva vas kmete, naj pristopajo k takim zadrugam. Pojasnila in navodila daje Jugoslovanska 'Kmetska Zveza v Ljubljani. 4. Poročilo člana Franceta Erjavca o enketi za zavarovanja živine se vzame na znauje. Okrajna Kmetska Zveza Št. Vid nad Ljubljano so strinja a tozadevnimi sklepi enkete in'teli, da ta zavarovalnica takoj pričns svoje delo. Vojni dobički vnovčevalnlce za živino, centrale za krmila in vojnega žitnega zavoda naj bi •• odstopili zavarovalnici za živino. " 5. Elektrificlranje ljubljanske okolice. Okrajna Kmetska Zveza z veseljem pozdravlja vsako namero in prizadevanja, da se kmetu čimpreje d4 v uporabo električni tok. Zato naj deželna vlada gmotno podpira ustanavljanje električnih central, a še bolj moralno s tem, da skrM, da bodo tako centrale tehnično pravilno in solidno zgrajene. Se boljiJe p® to, č« vlada sama flmproje xgradi e.io Mino veliko centralo na Savi ter tako vso okolico preskrbi z električnim tokom. 3. Ceste so v izredno slabem stanju zlasti v občinah Dobrova in Šmartno pod Šmarno goro. Cestni odbor se na to opozarja ln naproša, da to. cesto čimpreje popravi. 7. Škoda ob vodah. Deželna vlada a« opozarja na veliko škodo, ki Jo povzročajo vode Sava (Medno—Brod), Gradašica in Horjulšlca, ki travnike in polja leto za jetom deloma poplavijo, deloma odnašajo. 8. Avtonomija občinskih ln šolskih' tastopov. Deželna vlada se naproša, da tlmpreje prekliče naredbo, s katero Je do-rolila šolska poslopja v uporabo katerimkoli Javnim društvom in dovolila ljudsko-Solskl naraščaj t?lflV£duih društev. S tsra se zanaša politika v Bol« na veliko kvoe in Skofto ljudskošolski mladini, IS ČRNEGA VRHA NAD POLHOVIH GRADCEM. V nedeljo, dne 3. avgusta smo tudi x naši občini ustanovili podružnico J. K. Z. Kmetje so se v prav. obilnem številu odzvali povabilu. G. Stanovnik lz Horjula je y navdušenih in prepričevalnih besedah razjasnil pomen K. Z. ln kako stališče da zavzemajo v verskem ln gospodarsko-političnem osli ru. Cel govor so pi-eglnjala krščanska načela in krščanske ideje. Po končanem govoru smo. ustanovili podružnico »J. K. Z.« Priglasilo se je takoj 50 članov; upati pa je, da se jih priglasi še veliko. Tudi ženske naj se ojunnčijol Izmed teh članov smo sestavili odbori Predsednik g. Josip Trobec (župan); tal« nlk Isti; blagajnik g. župnik J. Benedlčlčj odborniki: Sova, filovnlk ln Tlostenjak. Vso slavnost tega zborovanja pa so povadignill nasprotniki, katerim sta na-čelovala g. llamškar, posestnik iz Brezovice ln gosp. Glavič, obrtnik iz Polhovega gradca. Nepoklicani gostje so bili vsi pristaši »N. K. S.« Gospodje so sa nameravali vsesti k pogrnjeni mizi — pa jim je iz-podletelo na celi črti I Ujeli niso niti enega zavednega črnavršca v svojo past, dasl-ravno so vsiljevali našim ljudem svoj« hinavsko glasilo »Kmetski list«. Ml pa tem nikoli ne bomo. vorjell, ker so sami preslepUenll ŠMARTNO PRI LITIJL Pri odborovl seji Kmetske zveze s šmartnem pri Litiji z dna 27. Julija m bile med drugimi sprejete tudi sledeča resolucije: 1. Tukajšnji posestnik g. Ferdo To« marin je postavljen od vlade kot nadzornik štirih tukajšnjih veleposestev: graščina Ponoviče, pos. .Windlschgraetzovo, posestvo barona Apfaltrerna in pl. VVurv bacha. Glede teh posestev daje informacije vladi v LJubljani, ne da bi večina tukajšnjega kmetskega ljudstva kaj vedela o vsebini teh informacij. Imenovani nadzornik ni v nlkakem stiku s kmetskimi organizacijami. Kot voditelj demokratska stranke stopa pač v stik s svojimi somišljeniki in s posameznimi somišljeniki SLS, toda nujno bi bilo potrebno, da * svrho rednega dela za pravično socializacijo zemije stopi v stik tudi s Kmetsko zvezo. Nadzornik naj dobi od vlade ukaz, da stopi v stik s kmetijskimi organizacijami in naj so mu prida nekak odbor kmetov, s katerimi naj bi bil v vodnem stiku ln kateremu naj bi poročal vsa ukrepe gledo uprave ln delitVe veleposestva. To je zahteva pretežne večina kmetovalcev. ■ S. Osebna dohodnina v sedanji obliki je krivična za kmetske posestnike: a) po bistvu, ker Jemlje kot najnižjo podlago za obdavčenje samo 1600 K, kar je za sedanje razmere naravnost Ironljfi; *ib) po izpeljavi, ker se ne ozira dovolj ua izdatke;. t) ker je omejena samo na Slovenijo tu Hrvatsko. , T Enaka bromena vsem državljanom. 3, Kmetska zveza odobrava lnterp* ladjo Jugoslovanskega kluba glede do« bava usnja. Obžaluje pa, da se vlada u« gane * tem oziru ter nujno zahteva, 00 •e tej interpelaciji ugodi. Zadeva j« n*r odložljiva. j Poskrbi naj sa za odpravo carina na železo, ker je cena aedaj tako vUoka, Cm jo kmet na zmaguj«, ^ušu^ui^l/ KMETSKA 2VEZA .V ZASAVJU. Na shodu Kmetska zveze dna 8. a» gusta so bile sprejet« med drugimi tudi sledeč« resolucij«; 1. Pozdravljamo vsak pravičen načd razdelitve veleposestev. Glede grajščin« ■ -Ponoviču, kl j« Italijanska zasebna laa^ zahtevamo, da s« gotovo razdeli med da* sedanj« najemnik« li občin« Konj, Hotlfl ln št. Lambert, kar brez tega zemljišča ji v. veliki nevarnosti vs« gospodarsko žiš* ljenje, posebno x občini Konj. .V dotlčnlg komisijah morajo biti zastopani župani imenovanih občin in ša dva avetovalca. Razdeliti aa morajo tudi gozdovL 2. Skrajni čas Je, da sa zgradi most čez Savo v bližini savskega kolodvora, za kateri most sa pehamo t« leta ln leta za« stoaj. Gradben« strošk« naj prevzam« X prvi vrsti država ln južna železnica. Dr« tava bo rabila most za izvažanja lesa la gozdov slatenske grajščine, kar bo po« vzdignilo promet na savskem kolodvoru! obenem se bo omogočila poštna zveza Sava a Polšnlkom. • Obenem z mostom naj se Izpelje tudi okrajna cesta od Pas Joka do Zidanega • mosta na desnem savskem bregu, da dobi Konjšica ln drugI tu ležeči kraji bolj«« prometna zveze, za kar sa j« t« močn^ trudil rajni poslanec Povše. 8. Izboljšajo, oziroma na novo naj M lzpp!'*!r» tudi ceste v občini št. Lambert) ker st d.inje ceste so v tako slabem stanji^ da so zelo nevarna ljudem in živini. 4. Ker so nekat«jrt kraji v občini St Lambort brez zadostna vode, naj se naredi dovolj velike kapnlce, da ne bo živinoreja zlasti ob suši ondi opešala in da n« bo— Sklenilo se je vprašati na pristojno me-»to, kaj je z odškodnino za konje in opremo, ki so jih posestniki svoječasno posojili vojaštvu za razne prevoze, a se do da-tes še nikdo ni zmenil za plačilo. — Splo-ina pritožba se je čula, da ne »prejemajo *a pošti in po trgovinah slabo žigosanega denarja, dasi ga mora občinstvo vzeti. Iz pisarne J. K. Z. Pozivamo kmete, da plačajo nemu-ioma hišnorazredili in zemljiški davek za leto 1919, in tudi morebitne ostanke za druga leta. Ta davek je stalen in »e bo plačeval v bodoče r isti višini, kot do •edaj, neglede na valuto. Primer: Če plača »edaj N. N. hišnorazrednega davka 7 kron M vin. in zemljiškega davka 13 kron 24 vinarjev, bo ▼ deboče plačal isto vsoto, lo je hišnorazrednega davka 9 dinarjev 10 para in zemljiškega davka 13 dinarjev El para. — Ker ne vemo, kakd se bo va-tno vprašanje uredilo, svetujemo, da se Ia davek plača nemudoma. Pozivamo Kmetske Zveze, da vse pri-ložbe in vloge, kjer prosijo za posredovanje, primerno utemeljijo in navedejo ♦•dno potrebne podatke. Imena, kraj, datum in vse druge okolščine morajo biti ♦edno navedene. Kmetske zveze brez rednih te/ so mrtve. Posvetujte se in pošiljajte poročila Jugoslovanski kmetski zvezi v Ljubljani. Davščina od vrednostnega prirastka. |P1 še deželni »vetnik dr. Josip D e r m a -• Ua.) (Nadaljevanje.) Od česa ce odmerja davščina od vred- I •ostnega prirastka? Davščina se odmerja od prirastka na j ♦rednosti nepremičnin. Kaj velja za prirestek na vrednosti? j Za prirastek na vrednosti velja raz- ! Hka med otujilno in pridobitno vrednostjo nepremičnine (§ 5 zakona). j Kaj je otujilna vrednost in kaj je pridobitna vrednost7 Otujilna vrednost je vrednost nepremičnine ob tistem p,r e n o s u , ki daje , povod za odmero davščine. Pridobitna vrednost pa je tista vrednost, ki jo je imela nepremičnina takrat, ko jo je otujitelj avojedobno pridobil. V popolno umevanje naj »luži nastopni primer. Janez Brdavs je prodal dne ID. julija 1919 svojo njivo v Bizaviku za 7000 K. To njivo je kupil dne 10. decembra 1910 od Jerneja Bogataj za 4500 K. O t a j i 1 n a vrednost je vrednost dne 10. julija 1919, pridobitna vrednost pa vrednost dne 10. decembra 1910. Vrednostni prirastek znaša 7000 K manj 4500 K, torej 2500 K. Ker je vrednostni prirastek enak razliki med otujilno vrednostjo, je vrednostni prirastek tem manjši, čim večja je bila pridobitna vrednost in čim manjša otujilna vrednost. Čim manjši je vrednostni prirastek, tem manj je plačati davščine. Ako pa vrednostni prirastek ne presega lO.cdstotkov — to je desti del — pridobitne vrednosti in po tem je prenos davščine od prirastka na vrednosti popolnoma oproščen (§ 3, štev, 1, zakona). Kaj velja kot pridobitna vrednost nepremičnin, ki so bile pridobljene po prenosih, ki davščini od vrednostnega prirastka niso bili podvrženi (§ 4. zakona)? Ako je pridobitelj nepremičnino pridobil po kakem prenosu, ki n i bil davščini od vrednostnega ptirastka podvržen (§4. zakona), je smatrati za pri dobi t-n o vrednost tisto vrednost, ki jo je Imela nepremičnina pri zadnjem prenosu, ki ne spada med prenose, navedene v § 4. V ravno omenjenem § 4. zakona so našteti oni prenosi, ki niso podvrženi davščini od prirastka na vrednosti. Te prenose smo navedli ie višje, ko smo obravnavali davščini od vrednostnega prirastka nepodvržene prenose. Vsled posebne važnosti poudarjamo še enkrat, da day-ščini od vrednostnega prirastka mej drugimi ni podvržen prenos, ako je pridobitelj nepremičnino podedoval ali dobil podarjeno aK pa kupil od s v o j i h sorodnikov v navzgornjl vrati — kakor od staršev, starega očeta, »tare matere — ali od tasta ali tašče ali pa od svojega zakonskega druga. Nastopna primera naj služita v pojasnilo. Sin Janez Brce je prodal s kupno pogodbo z dne 4. marca 1919 svoje posestvo za 50.000 K. To posestvo mu je leta 1913 izročil njegov oče, ki je posestvo kupil s kupno pogodbo z dne 16 novembra 1903 od Antona Logarja za 32.000 K. — Ker prenos od očeta na sina davščini ni podvržen in je ■ takim prenosom pri izraču-nanju prirastka na vrednosti ravnati tako, kakor bi se po njem sploh ne bila Izvršila nobena prememba posesti, velja kot pridobitna vrednost kupna cena po 32.000 K, za katero je oče leta 1903 pridobil po-setvo. Jože Rogovilec je prodal Francetu Eržen s kupno pogodbo z dne 14. maja 1919 travnik za 10.000 K, katerega je podedoval leta 1914 od svoje tašče, ki je travnik kupila leta 1906 od svojega moža, kl je travnik dobil podarjen od »vojetfi očeta leta 1904. oče pa ga je bil kupil leta 1902 za 5000 K. — Vsi zgoraj navedeni Erenosi davščini od vrednostnega prirast, a niso podvrženi, vsleo česar je v svrho izračunanja prirastka na vrednosti i njimi tako ravnati, kakor bi se po njih sploh ne bila izvršila nobena prememba posesti. Pri ugotavljanju vrednostnega prirastka se torej ne vzame za podlago pridobitna vred-nost travnika leta 1914., niti ona 1. 1906 ali leta 1904, ampak leta 1902. Vrednostni prirastek znaša torej 5000 K. Pridobitna in otujilna cena. Davščina zadene vrednosti prirastek, t J. razliko med pridobitno vrednostjo in med otujilno vrednostjo (§ 5. zakona). Za otujilne in pridobitne vrednosti veljajo načeloma otujilne in pridobitne cene, ki to po navadi navadene v po-godb enih listinah. N. pr. Jurij Žgur je kupil s kupno pogodbo z dne 14. aprila 1902 hišo za 32.000 kron. To hišo je s kupno pogodbo z dne 1. aprila 1919 prodal Andreju Karabonu za 50.000 K. Za otujilno in pridobitno vrednost velja otujilna in pridobitna cena, ki je iz listin o kupnih pogodbah razvidna in sicer pridobitna cena 32.000 K in otujilna cena 50.000 K. — Vrednostni prirastek /niša 18.000 K. Pridobitne in otu iln« cene se le y toliko odmeri za podi go vzamejo, v «j. likor se dado ugotoviti in v kolikor ni utemeljenega pomisleka, so li ugotovljene cene občni vrednusti nepremičnine ob času pridobitve, oziroma otujitve primarne. N. pr. Matevž Vodopivec je s kupno pogodbo z dne 15. Julija 1904 pridobil rd Franca Zaje posetvo za 15 000 K. To posestvo je Franc Zaje prodal s kupno pogodbo z dne 30. jufija 1919 svojemu zvestemu hlapcu Jerneju Petelin za 16,000 K. Vsakdo mora uvideti, da v kupni pogodbi z dne 30. julija 1919 navedena otujilna cena posestva ne odgovarja občni vrednosti, kajti vrednost posestev se ie v zadnjih dveh letih za več nego polovico dvignila. V predležečem primeru bode torej odmeri za podlago vzeti iz kupne po-odbe z dne 15. julija 1904 razvidno pri-obitno ceno 15.000 K; — kot otujilno vrednost pa občno vrednost posestva ob času otujitve in ne otujilno ceno, ki je iz kupne pogodbe z dne 30. julija 1919 razvidna. (Dalje) Važno za napredek kmetijstva. »Domoljub« št. 29 prinaša članek pod naslovom »Žitna žetev«, kjer piše med drugim, da si lahko posestniki, ki imajo kosilne stroje za travo, preskrbe tudi napravo za žetev žita k tem »trojem ali pa stroj za žetev žita z grabljami za odkla-danje. Kjer imajo'njive skupaj, bi bilo to kaj pripravno in koristno in tudi delo bi šlo mnogo hitreje od rok. Kdor ima pa mnogo, a majhnih njiv, tisti pa strojev »ploh ne more rabiti. Pri nas na Gorenjskem je skoraj večina kmetov » srednjimi kmetijami po 15 do 20 ha zemlje, od kate- re odpade na njive 4 do B ha. Na prianer Jaz imam 7 h« in 85 a njiv, in ta zemlja j« razdeljena sedaj tako, da je samo iz teh sedmih hektarov njiv 26 paroel, torej meri {vsaka njiv« povprečno 30 arov. Da sa pa na takih majhnih njivah ne morajo v večji meri z uspehom rabiti raznovrstni kmetijski stroji, j« vsakemu jasno. Pa ne samo, da nam v tem poloiaju ne kaže rabiti v večjem obsegu poljedelskih strojev, ampak se tudi zamudi skoraj Četrtino več časa, ker j« tukaj ena njiva, draga pol ur« cv stran, tretja zopet na drugem koncu S olja, tako da je vse navskrižem zmešano, udi nadležni plevel se na majhnih njivah ne more tako z uspehom zatirati, ker veter z njive malomarnega gospodarja prinaša pleveino seme v zraven ležeč« Ičiste njive. Tako torej imajo majhne njiv« veliko slabili strani, ki izdatno ovirajo kmetijski napredek. Zato pa kmetje zahtevamo, da se naj iemlja znova razdeli tako, da bi imel vsak kmet kolikor mogoče malo parcel, k bi te bile toliko večje. Tako bi se torej Halo napraviti iz šestih hektarov dv«, kvečjemu tri parcele, v ugodnem slučaju tudi samo ena. V nekaterih krajih pa ima-, jo vaščani en« vasi zemljo precej različno, na primer tukaj pri nas; na vzhodni stra« ni vasi je zemlja lahka, apnena, na zahodni pa težka, ilovnata. V tem slučaju nai bi se zemlja razdelila tako, da bi im*l ,vsak posestnik eno parcelo na lahki, dru« 8o pa na težki zemlji, ker okopavin« in etelj« uspešneje rastejo na lahki zemlji, Hočim žit« na. težki dobro uspevajo, ' Ako imajo posestniki zemljo zloženo ;v velike parcele, se vsa dela na njih boli enotno opravljajo, tudi je mogoče rabiti različne poljedelske stroje, s katerimi se 'dela veliko Lahkeje, hitreje in cenej«. Pri teh razmorah hi s« kmetskemu ljudstvu tudi veliko hitreje vzbudilo zanimanje, u rabo teh strojev. 4 Tudi zložitev travnikov bi sa dala « malim trudom izvesti, kar bi tudi kmetom olajšalo delo ia stroške. Gledati bi s« mor fcolo tudi pri ureditvi zemljišč na to, da H i« odmerila zemljišča, kolikor mogoč« ravna in na štiri ogle, ne p* na. tri aH pet kakor so sedaj. Zlaganj® zemljišč i« eden glavnih pogojev za povzdig našega kmt-Ujatva na višjo stopinja Doki««- imamo po nekod njive in travnik« raztrošen« po celi bli i« več katastr&lnih občinah v majhnih krpah, tako dolgo ni misliti na dobička-posno izrabo oaboljših poljedelskih »tip- Zato naj a« tudi Jugoslovanska kmet-tka zveza zavuun* sa to vprašan]« b naj deluj« na to, da «« zemlja čimprej uredi« ker bi bila taka ureditev nam kmetom h t korist in bi nam tudi omogočila rab« vsakovrstnih kmetijskih ttxx}«v in ■ tem plajfiala delo ia gmotni napredek, kar U bas kmet« precej povzdignilo na pinjo kmetijska Izobrazbe, Kmetsko zveze posvetujte se o kmetijskih zadrugah, o katerih berete v današnjem »Domoljubu". M Domolfubova" pisma. 17. i m Misel slovenskega gospodarja o raz poroki. A, L t J, — »Domoljub« Vam je zelo hvaležen za Vale opombe o razporoki. Po pravici pravit«, da bi bilo silno žalostno^ posebno za otroke in za žene, ko bi se sovražnikom Cerkve kdaj posrečilo zapeljati ljudstvo v razporoko. Kako bi bila ponižana žena in kakšna krivica bi s« ji godila! Pri hiši je pustila svojo najboljšo moč, svojo mladost, svojo lepoto, vse, vse, in sedaj bi jo vrgel mož, ko se j« je naveličal, kakor izžeto limono na gnojišče. Kakšno sirote bi bili otroci! Že sedaj je tako hudo, če umrje mati in pride k hiši druga. Kako žalostna je pesem sirote o pisani materi! Mati, mati, mamica! Kak imam hudo mačeha Preden še dani zvoni, Petelinčki odpojo. Me pokliče, m« zbudi. Moram gnati vole past Tjekaj v reber zeleno. Mati, mati, mamica, Kak imam hudo mačeha Peče mi s pepela kruh, Z drobnim peskom ga soli, In kadar mi reže ga, Ureže mi tak tenkega. Da s« vidi skozenjga. Mati, mati, mamica, ' Kak imam hudo mačeha Posteljca tak trda je, Nikdar ne postelje je, Nikdar ne zrahlja mi je, Devlje v zglavje trnje ml, Devlje v znožje pesek mi. MatL mati,' mamica, Meni ni-biti več doma! Vsi vemo, da ne smemo t« pesmi po besedi vzeti. Pesem nam odkriva le tisto globoko žalost sirote, kp ni več ljube mamice. nj« mehke roke, nje skrbi, nje ljubezni Časih j« pa mačeha tudi res tuja in trda. Koliko huje bi bilo, ko bi prava matt š« živela. Tedaj bi mačeha otroka po n«-kem naturnem nagonu sovražila in preganjala, ker bi se bala, da n« bi otroška ljubezen spet spravila in združila očeta in Erav« matere. Bila bi res pisana mati, ker 1 Jo vest grizla, da j« s svojo nesramno zapeljivostjo sirotam mater vzela. Uboiga sirote, kiko b išele tedaj klicala materi Mati, mati, mamica, -Meni ni biti več domu! Recimo pa tudi, da bi prava mati s seboj vzela otroka. Po postavi n« vemo, č« N vedno šlo. Najbrže da ne. A recimo, da. Sirot« bi bile sirote. Bile bi pri mamici, a nekaj temnega bi padlo na njih mladost. Ko bi se jim začela vzbujati zavait in bi začel« spoznavati svet, kako grda misel bi jim oskrunila dušo mise na očeta, ki j« pahnil dobro mamico od sebe, da bi živel z vlačugo! Ne, ne, ni mogoče domisliti do konca, kaj bi bile take misli tako tenkočutne otroške duše! Vse to je »Domoljub* že bolj ali manj jasno povedal. Razporoka bi bila za naš« ljudstvo prava narodna nesreča. Vi ste pa dodali 5e neko Čisto novo misel z gospodarskega stališča. »Domoljubov!« bralci bodo gotovo hvaležni, če jim kar do bese« den navedemo tisti odlomek iz Vašega pisma. Ko ste govorih o škodljivosti razpok roke, — tako nam pišete — bi bili morali poudariti še to, da so zoper razporoko tudi tehtni gospodarski pomisleki. Žena pri hiši tri vogle podpSra, pravi pregovor. A to velja le o ženi, ki kaj razume, a ženi, ki se z dušo in telesom žrtvuje za moža in hišo. Taka požrtvovalnost je pa le mo« goča, če je zakonska zveza neločljiva, če je zakon nerazvezlfiv. Žena-mati ve, da b® ostala do smrti pri hiši. Ve, da bo to, kal! bo s svojo pridnostjo in varčnostjo prida« bila, na starost uživala rama in njeni otroci. Kako bi pa bilo, ko bi bil zakon ločljiv? Vedno bi živela v skušnjavi, čeB, kaj bi se toliko mučila, čemu varčevala?, Čez dest, petnajst let se bedeva sprla, lo« čila, potem bo druga uživala sadove mojega truda. Namesto deset prašičev bom redila samo dva, bom manjkrat mokra ia blatna ter ne bo treba tolikiat težkih po-mijnikov prenašati! Privošči si to in ono, čemu boš za drugo hranila? .Vprašam to>« rej, katera ženska bi bila tako velikodisf« na, da bi se tako žrtvovala za hišo kako« se sedaj, ko ve, da bo do smrti pri hiA ostala? Kdor razmišlja gospodarski po« men zakona, mora priti do sklepa, če bi po božji naredbi ne bil zakon neločljiv, bi ga morala država ravno zaradi gospodah skega pomena napraviti neločljivega. So« veda, ljudje, ki se jim ni treba ubijati za kruh, ki nič ne vedo kaj naše ljudstva trpi, takšni ljudje si lanko izmišljujejo, kje bi bilo zanje novih dražil in užitkov. Kme« tiško življenje je pa resnobno delo, ne pK samo hlepenje po uživanju! To so tehtne misli 'in naše ljudstvo jih' ne bo pozabilo, če se bo bil boj za ra*< poroko in proti razporoki! 18. J. J. v J, — Na Vaše vprašanje, kak® J« z načeli katoliških shodov, ali so šo t veljavi ali ne, odgovorimo prihodnjič, kef je stvar važna in jo je treba nekoliko bol) pojasniti. Za sedaj pravimo samo to; Krščanska načela so važna, za vse čase le kraje, posamezna navodila katoliških shodov so pa tako le za neke časovne in kra. jevne razmer. Pozdravljeni! Bod!mo značaju!. (Dopis z dežele.) V letošnji 24. štev. »Domoljuba« ]• Izšel pod naslovom »Hočemo kremenltllt mož« članek, ki zasluži, da ga vsak Član naših organizacij prečita ln tudi vpošteva. K dotlčnemu članku sem hotel omeniti š« par besed. V nalHh družbah ozlr. društvih imamo včlanjenih veliko uglednih mož ln poštenih mladeničev, ki kljub vsej današnji pokvarjenosti pošteno in zgledno žive. Ali premnogim Izmed teh manjka poguma, da bi si upali pokazati svoje krščansko prepričanje tudi v javnosti, zlasti v različnih družbah. In to nikakor ni prav. 7l Kamorkoli pridemo dandanes, zade-emo na ljudi, ki blatijo in preklinjajo 3oga, cerkev, duhovnike, cerkvene obrede m sploh vse, kar ima količkaj verskega aa sebi. To so gotovi ljudje, katerim je lo vsakdanji posel; o Čem drugem se takten Človek sploh ne meni; on Je zadovoljen, da le more komu čez cerkev ali duhovnike lagati. Takšen človek je videti /es srečen, ako zadene na tovariša, ki njegovo govorjenje odobrava. In kaj vendar te ljudi k temu satanskemu govorjenju Iako nagibtje? Po mojem mnenju nič dru-tega, kot njih pekoča vest. In kdo >o ti ljudje? O tem se naj vsak v svoji najbližji okolici sam prepriča; saj so to povsod eni in isti, in to so: pijanci, prekli-njevalci, pretepači, prešestniki, razni goljufi in pravdarji; sploh ljudje, katerih družinsko Življenje Je vse prej kot ispo. In te kreature imajo vsepovsodi največ govoriti. Teh ljudi se mora vsak človek, ki Ima šc količkaj dostojnosti v sebi, le cgibati in sramovati. Poučevati te ljudi naj ne bo naša naloga; to prepustimo so-cialnodemokratski stranki, katero zvesti zagovorniki so tudi navadno. Kakor že omenjeno, se je takih ljudi aajbolje ogniti; saj vemo, da sta nož ln iol njih zvesta spremljevalca. Ali dostikrat pride naš pristaš slučajno v tako dru*L)o in kako se tedaj premnog, navidezno naš pristaš obnaša? Mar mu ugo-vara? O kaj še! S svojim smehom ali celo z besedami mu še pritrjuje In s tem daje poguma mesto da bi mu povedal par krepkih, r11 pa če mu to ni mogoče, naj bi sc vsaj v znak, da s takim govorjenjem ne soglaša, odstranil. Tako neznačajno vedenje raznih šviga - švag nam dostikrat več škoduje kot pa govorjenje gobezdača. Resna beseda poštenega moža ali fanta bi gotovo tudi v družbi naredila boljši vtis kot pa govorjenje klofača. In ko bi se vsak član naših organizacij ob taki priliki obnesel kot značajen mož, ki marsikateremu teh ljudi zavezali Jezik. O tem naj bi tudi naša društva poučila svoje člane; tistim pa, kateri se v Javnosti sramujejo zagovarjati naše ideje, pokazati vratal Kmet S K a 1 a. Skrb za bodočnost. Popis s kmetov.) Preteklost s svojimi grozotami {e za nami, na nebu vstaja nova zarja slovanske bodočnosti. Srce nam igra veselja ob pogledu na priborjeno prostost obenem pa »e nam usiljuje nova skrb, kakšna bo naša prihodnjost. — S propadom denarne vrednosti ho osirotelo na tisoče ljudi, ki so si z največjo varčnostjo prihranili nekaj novcev. Brez lastne krivde bodo izpostavljeni bedi in pomanjkanju in marsikdo se bo na starest moral opreti na beraško palico. — Ati se je v merodajnih krogih že razmofrivalo, kaj se jim bo dalo za odškodnino? Pa še druge reveže imamo. Vojni invalidi. ki so delGma za delo nesposobni, od n clo nakazane preskrbnine ne bodo mogli živeti. Mnogim pa se pri nadpre-8' Žledu odbije le ta podpora. Svojčas se j« ivalidom obstala prodaja tobaka, * aa danes se nahajajo trafike ie vedno * rokah premožnih rfostSlničajev in trgovcev, ki bi jih prav lahko pogrešali, — Lahke službe se invalidam baje redko dele. »Že mesece moledujeu okrog uradov, — mi Je pravil neld pohabljenec, — »pa ie vedno nimam zaželjenega mesta.« Koliko pridejo ti siromaki v poitev pri razdelitvi vele-posestev, ie ne moremo reči; nekemu invalidu, ki Je poudarjal svojo po vojni povzročeno nesrečo, se je v neki pisarni dejalo: »Pomaga naj vam Avstrija, ki vas ie ooesrečila.« — Smilijo se nam te sirote, Id v sedan;em obupnem stanju, ne morejo ptičakevati lepe bocočnosti, zato tem o«t>-eje obsojano trdcsi čnost onih, ki bi Jim toliko pomagati. Padanje cen kmetskih pridelkov, nesramno veriženje in oderuška draginja pije naio srčno Kri. Poznam pridne gospodarje, Id so že sedaj primorani najemati posojila. Opravičeno zdihujejo naši srednji in mali posestniki: kaj bo, kaj bol Koliko stanejo kmeta delavci, ti pa zopet tožijo, da jim nič ne ostane. Tovarniški delavec mi je osebno pripovedoval, da si v zadnjih dveh letih ni mogel prihraniti niti toliko, da bi si kupil obleko in potrebno obuvalo. Bolj kot kdaj preti nevarnost izseljevanja v tuje kraje. Koliko jih te komaj čaka, da se odpro meje, in kakor hitro jim bo mogoče, odrinejo v tujino. Ti s« nam bodo odtujili po duhu in letesu in naie najboljše delavne moči bodo bogatile tuje države. Merodami iaktorji naj temeljito razmišljajo in ukrenejo vse Eotrebno, da postane naša domovina lju-eča in za vse skrbna mati. Zidajo naj se nove tovarne, urede rudokopi, v katerih bodo delavci varni življenja, zacvete naj trgovina in domača obrt in imeli bomo obilo fa> dobrega kruha na lastni zemljL Pred vsem pa je treba olajšati breme kmetskemu ljudstvu. Vlada naj ne bo samo sa pobiranje davkov, ampak mirfi naj kmetu tudi potrebne opore, da ne omaga, z drugo besedo: podpira naj težnje kmetskega stanu. Koristi bo Imela le država. Kmetska zveza naj bi pričela izdajati gospodarsko poučne knjige, navodila o sestavljanju raznih prošenj in prizivov, pojasnila o pravnih zadevah, da ne bomo primorani za vsak najmanjši nasvet plačevati odvetniku. Ako bi naša dična Mohorjeva družba poleg mo-litvenikov in drugih nabožnih knjig izdala tudi omenjene knjige, bi ?i bili iz srca hvaležni. V naših društvih bi želeli o gospodarskih zadevah več predavanj, v katerih naj M bili na razpolago tudi v to vrsto spadajoči časniki in poučne gospodarske knjige. Pregovor: »Pomagaj si sam ...» bo prišel le tedaj do polne resničnosti in veljave, kadar bo naše kmetsko ljudstvo d o-v o 1 j izobraženo, da si bo z n a I o in moglo samo pomagati. _ Skrbi nas prihodnost, če bomo morali molčati »nižji«, med tem ko bodo g o-YOJ i 1 i »višji«, miren pa nam je pogled v bodočnost, ako bo kmetsko ljudstvo imelo besedo v javnosti, Kosežan, Mir ljudem na zemllii ■'ifc. 'A-, „ Svetovna vojaka pel J« dokazala i« aekai družeča« ka* Je • predstojefim t zvezi, samrsd > potrebo prijateljstva med posameznimi stanovi. Pomanjkanje različnega potrebnega blaga nI povzročila samo ta okolnost, da se k nam nI moglo uvažati iz drugih dežel, ampak tudi to, k er Je manjkalo delavcev« Vzemimo en pnmer: Zakaj je manjkalo sladkorja? Sladkorja smo v bivii Avstriji in Ogrski pridelovali poprej toliko, da smo ga zelo veliko izvažali Med vojsko smo ga sicer tudi izvažali, sflio ga ratiK celo z» izdelovanje dinamita, a vse to bi ne bila prineslo tako velikega pomanjkanja, kakršno je zavladalo letošnjo rimo, ako bi bili Imeli dovolj — premoga. A premoga se je izkopalo komaj za potrebo železnic in za tiste tovarne, ki so delale orožje ia municijo, manjkalo ga ie pa za sladkorne tovarne, ki so imele dovolj sladkorne pese na razpolago, a niso mogle delati vsled Eomanjkanja premoga. Vati vemo, da j« ilo ob razsulu Avstrije na Hrvatskem dovolj moke in masti, medtem ko je v Ljubljani tega manjkalo. Zakaj? Zato ker je železnica slabo vozila. Železnici je deloma manjkalo premoga, deloma so pa vagoni polomljeni in stroji slabi, ker se e med vojsko popravljalo vse !e toliko, da se ni podrlo in cia se je dalo za silo še rabiti. Tudi ac j« dostikrat na železnici bliflo kradlo, ker ni b 'o do/cli ljudi na r^zp(• lago, da bi bili gledali ra prste raznim zmikavcem v ponošeni in gosposki obleki. Ml vidimo, da nam naših življenjskih potrebščin ne pomagajo preskrbeti samo vse dežele, ampak tudi vsi stanovi. Sedaj je čas košnjf; nekje je že minul, dtugod pa bo pela kosa ie skoro cel mesec Če Di človek premišljeval, koliko stanov je bilo treba, da se je napravila kosa, ki si o kupil v bližnji prodajalni, bi jih dobil epo vrsto. Treba jt bilo rudarja, ki je izkopal železno rudo; treba je bilo rudniškega inženirja, ki je napravil načrt za izrabo železnega rudnika, in stavbenetji inženirja, ki je napravil načrt za tovarno, v kateri so topili ln kalili železo ter delali kose. Tovarno so zopet delali zida'|i; v njej so kurili premog, ki ga je izkopal rudar v premogovniku. Ko je izdelala tovarna koso, so jo naložili na želznico. Pri želcznici pa je v službi zopet nebroj inženirjev, uradnikov, mašinistov, strojevodij, izučenih in navadnih delavcev. Ker pa Inženirji niso padli učen! z neba in do danes žaiibog še niso iznašli takega lijaka, da bi ga človeku nastavil na glavo in mu vlil vanjo učenosti, je treba za izšolanje inženirja in uradnikov mnogo učiteljev za ljudske, srednje ln visoke šole. — Vidimo torej, da je samo za izdelovanje kose treba vse polno stanov, od katerih v tem kratkem opisu šc daleč nismo vseh našteli. Podobno je skoro pri vsakem blagu, ki ga kupiš v prodajalni. Rekel bo kdo: »Železnica je res potrebna; saj bi bil naS les brez vrednosti, ^e bi mi ne imeli žcleznic, kakor je bil £aro brez vredno«« pred doferimd 50 I*t£ Tod« toliko ioi m nI treba.« A po leta, kar rano sedaj videli, razum« vsakdo, da k tisti, Id hoče imeti železnice, noče pa Imeti iol, podoben tistemu, ki je žagal rejo, na kateri j« sedel. Železnic« je treba ▼viko popravljati in d*latl vedno nov«. Navaden delavec pa n« more narediti na-ftrta z« ogromne mostove, ne more napraviti načrta za tunele, tako natančnega načrta, da se prične lahko istočasno delati »a obeh straneh in pridejo deUvci v sredi tfore skupaj. Če ne bomo imeli inženirjev, Bomo morali delati tunele tako, kakor je to razlagala Ivanka TrebuŠniku: treba bo naučiti krte, jim privezati ipago za nogo In jih spustiti r goro, da bodo prerili skoznjo! Ljudje imamo različne talente: eden j« rad kmet, druzega veseli čevljarska obrt, tretjega trgovina, četrtega šola, petega mornarsvo. Svarnik nam je dal različne talente. Nam vsem gre najbolj**, ako dela vsak to, za kar je najbolj sposoben; vsak dela s tem v korist vseh, ako je polten delavec in ne zahteva pri svojem de-hi oderuške plače. Če pogleda*«, po kroga •vojih znancev, boste videH da lahko ži« vite v prijjreteljstnt z vstzai Ija-Jrai, ki žir* od svojega def.T, a na cd Izkoriščanja drugih. Tedenske novice, Jnaosiavijc. j Mk.Jstrska kriza It ved»> li rešena. Med seboj te lastijo liberalci in radikale!, kdo bo imel pivo besedo, državna uprava Ea med tem gnije naprej. Sodalno-demo-ratska stranka, ki ga vedno in povsod temeljito polomi, kadar le količkaj vzame vladne vajeti v roke in te počuti najbolj zdravo, kadar samo od strani zabavlja, je že pravočasno izstopila iz vlade. To je dobro sicer bi bila kolobocija še večja, — Sedaj je poveril regent sestavo novega ministrstva demokratu Davidoviču, Vi je bil dosedaj minister prodret«. če k. mu bo posrečilo ukrotiti svoje t etične tovariše in zloglasnega Pribičevi&i slepa odstraniti od vlade, bo lahko novo vlado sestaviti. j Dopusti sa poljedelska dela. Letnikom 1895—1893 so dovoljeni 25 dnevni dopusti za poljedeiaka delt. j Demobilizacija. Ker je Irvežbanje rekrutov uspelo izredno dobro, se vrše na pristojnem mestu priprave, da te v enem mesecu izv.de demobilizacija vse armade. j V Velikovcn s« otvori letošmo jesen I, razred gimnazije (z opisnim risanjem) in 1, letnik učiteljišča. j Zopet bogat plen. V noči od 5. na 6. t m. je naša finančna straža v Špilju v vozu I. razreda osebnega vlaka št. 35, ki vozi v smeri Spilje-Gradec, našla nad tO kg težak zaboj, ga zaplenila ter naSla v njem aame zavoje napolnjene k zlatniki ln sicer a turSkimi zlatimi funti ln francoskimi franki. Ko Je finančna straža po-praševala po vozu po lastniku, se ni nihče oglasil. Davčna oblast Je naštela: 1060 komadov turških funtov v zlatu, 4230 komadov francoskih zlatnikov po 20 frankov in 422 komadov po 10 frankov. — V istem vlaku §o prijel! nekega Franca Bajta, doma li Plcterulce r Slavoniji. Imel je pri ■ebl 105 bankovcev po 1000 rubljev. Finančna straža je rublje zaplenila, Bajta pa aretirala. j Prekmurje — jugoslovansko. Francosko poslaništvo (e obvestilo kraljevsko vlado, da je mirov** konferenca v Parizu definitivno prizn?.?* asiemu kraljestva ozemlja Prekmur'®. H da je pri»Wlo na to, da to ozemlje tak"i zasedejo naš« Domače d Dopisnik« »Domoljuba« us.frljud-neje prosimo, naj bodo kratki ▼ tvojih poročilih, sicer bodo dopisi Tomalt v koš. d Duhovno sorodstvo. Dne 27, julija j j« imela liberalna stranka za celjsko okrožje shod zaupnikov. Med drugimi so ; ti gospodje zaupniki soglasno izrekli že-I ljo, da se novi kmetijski ttranld odstopi ! nekaj poslanskih mest na škodo drugih | strank. Navada ni, da bi si stranke kar ! iz prijaznosti odstopale poslanska mesta, | če pa se liberalna stranka čuti t kmetijsko j stranko tako zelo edino, da si kar lahko j izmenjavajo poslanske mandate, je iz tega | precej Jasno, da je kmetijska stranka libe-j ralni stranki prav zelo blizu. Sicer pa nI ! čudno: ogromna večina voditeljev kmetijske stranke je sestavljena iz liberalnih gostilničarjev in drugih obrtnikov ln ti ljudje svojega notranjega prepričanja pač nliso izpremcnili. Čudno pa je, da nekateri ticer vrli kmetje ne uvidijo, kako jih rav-i no ti kmetje, ki niso kmetje, hočejo sčasoma po ovinkih pripeljati v kapitalistično liberalno strujo, d Ne morejo spati. Socialnodemokra-tičnemu »Ljudskemu glasu« klerikalci !n j »Domoljub« ne dajo spati spanje pravičnega, Ker razni z delavskimi žulji prebo-gato plačani tajniki socialn mo kmalu razpošiljali položnice. d Sestanek zaradi zatvornic. Dne 30, /ulija t. 1. jc bil v Ljubljano sklican sestanek, na katerem jc bilo zastopanih po svojih odposlancih 20 občin ljubljanske okolice, katerih posestniki imajo svet na barju ali bližini tega. Po podanem poročilu in ostri debati se je soglasno sklenilo: 1.) Po poplavi napravljene škode naj s* takoj od deželne vlade za Slovenijo precenijo in odškoaovancem povrnejo, 2.) Vlada se naprosi, naj se nemudoma za-tvornice oapro in naj ostanejo odprte, dokler močvirni odbor zaprtja teh ne odredi. 3. Nadzorstvo nad zatvornicami naj se po-jeli močv. odboru. 4. Močvirni odbor na| kakor hitro mogoče dokonča snaženje vseh potrebnih stranskih jarkov in dotokov, kateri se stekajo v Ljubljanici. 5.) Potom na-redbe naj sc določi, da morajo, ko bodo glavni jarki Iztrebljeni, posestniki ob svo-lih delih jarke v rezati. 6.) Mestni magistrat ljubljanski naj prične takoj iarke ob potih vrezavati, ker pobira tudi najemnino od trave med poti in jarki. 7.) Na barju naj se v mestni šoli takoj otvori na državne stroške javna telefonska govorilnica, po kateri bi se obveščal od časa do časa močvirni odbor o stanju vode, dalje bi lahko služil ta telefon v nujnih slučajih m pr. nesrečah, požaru itd. 8.) Kar je pa do sedaj napravljene škode, si pridržujemo pravico zahtevati polno odškodnino. Resolucija se odpošlje vladi in naprosi takojšnja odpomoč. d Promet z bankovci. V uradnem listu t dne 26. julija t. L je izšla nova naredba o kazenskem preganjanju zlorabnega žigosani a in razpečavanja bankovcev ter o denarnem prometu z inozemstvom. V zmislu paredbe je kaznivo predvsem zlorabim žigosanje bankovcev z globo do 50.000 K ali z zaporom do 6 mesecev ali pa e obema. Isto velja za razpečavanj« zlorabuo žigosanih bankovcev. Razpečavanja nežigosanih bankovcev se kaznuje z globo do 20.000 K ali z zaporom do treh mesccev ali pa s obema. Zamenjavo takih bankovcev za Jugoslovansko žigosane dovoljuje v t/zira vrednih primerih slej ko prej delegacija ministrstva fin&nc. Prepovedan j« nadalje uvoz nežigosanih in seveda tudi zlorabno žigosanih bankovcev iz inozemstva v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovcncev ter se preganja kot tihotapstvo. Naredba zabra-njuje konečno izvoz vsake vrste denarja, bodisi tuzemskega ali inozemskega, kovanega alf*papirnatega. Prost je samo izvoz papirnatega denarja v popotnem in obmejnem prometu do vrednosti 1000 K, drugače pa treba za vsak slučaj posebnega dovoljenja ministrstva financ. Manjši prekrški T te naredbe se kaznufejo z globo zaradi nereda do 5000 K aH z zaporom do 14 dnt Kdor se spozna krivim kakega po tej na-redbi kaznivega dejanja, mora razen kazni pričakovati, da se mu v korist države zapleni ves denar, ki je bil predmet kaznivega dejanja. Določbe te naredbe so torej, kakor videti, precej ostre in se občinstvo v naprej opozarja, da se bodo strogo izvajale. Dolžnost vsakega posameznika je, da si tudi sam ogleda denar, predno ga vzame, in se s tem obvaruje gmotne škode. Pri tej priliki se z ozirom na razne pritožba v časopisju povdarja, da je državnim blagaj-nicam izrecno naročeno, naj sprejemajo v plačilo takisto bankovce z dvomljivim, bodi«! nejasnim, inečitljivim ali zabrvsanim, oziroma nepopolnim jugoslovanskim žigom, v kolikor ni upravičen sum, da gre za očitr no neveljaven žig. d Za župana na Vrhniki je namesto g. Tršarja, ki je odstopil, izvoljen dr. Marolt, ki je že enkrat upravljal župansko mesto v splošno zadovoljnost. d Kolek u] te prošnje I V slovenskih listih Je bilo ponovno objavljeno, da morajo vse prošnje, ki Jih pošiljajo ljudje na razna ministrstva v Belgrad, biti primerno kolekovane. Toda kljub temu dohaja polno nekolekovanlh prošenj, ki gredo vsled neknlekovanja — v koš. Da ljudje ne bodo Imeli škode ln nepotrebnega dela, opozarjamo zopet, da je potrebno vsako prošnjo primerno kolekovatl. d Pozorl V zadnjem času so razni pre-kupci nakupili po semntfh veliko število konj ter jih gnali v različne kraje zlasti pa na Koroško, ne da bi si preskrbeli predpisanih odpremnih izkaznic. Posledica je bi, la, da so se tem prekupcem zaplenili konji ter posamezniki kaznovali z občutno globo. Trgovci In kmetovalci s« opozarjajo, da si v smislu obstoječih določil preskrbijo za vse vrste konj, ki so namenjeni z* trgovski promet, vedno odpremne izkaznice, ki jih Izdaja odsek za prehrano v Ljubljani. d čudne vozne poštne razmere, ki jih trpi občinstvo v Blagovici zaradi poštnega voza; kdor se želi peljati, mora čakati in spraševati eno uro in pol, ali gre z vozom. s kolesom afi pa peš do Zgornjih Loki, čeprav ima gospod Franc Pustotnik plačano, da mora priti vsak dan pošto iskat z vozom v Blagovico, vender imenovani gospod dela kar po svoji glavi ne glede na občinstvo ali na pošto, ki vsled tega trpL Voz tudi ni za nobeno rabo, Zdr»v človek mora na njem bolan postati. Zato prosimo javno oblast, da naj to stvar uredi in določi uro, kdaj naj gre pošta Iz Blagovice in ob kateri uri naj zopet pripelje p< Sto nazaj. — Če pa Pustotnik nima časa, naj rajši prepusti drugemu, ki bo rad oskrboval voz in pošto ln točno vozil pošto Iz Blagovice in iz LuSovice, m* Prizadeti Blagovčan. d Toča debela kot orehi Je uničila dne 3. t. m. vso koruzo, ajdo, kjer J« bila ie zelena, fižol, proso, oves. mestoma še tudi pšenico vasem Polje, Babni vrt, Žablje, Ig in Sr. Bela, Bašelj, Mače, Nova vas, Pred-dvor in Sp. Korba občine Preddvor. Nesreča je toliko bolj občutna, ker je ljudem .veliki teden zelo veliko škode napravil vi-. har, pozneje pa na polju nalivi — Pomofl vlade nujna, d Naliv ali poplava. V nedeljo, dn« 3, avgusta popoldne se Je nad gornjim delom županije Sv. Martina na štajerskem utrgaj oblak. Dež je lil s tako silo. da je bila ma< hoiria vsa okolica v vodi. Najhujše so pri, zadete občine Spodnji in Gornji Duplek, Korena in del Sv. Martina. Pred vasjo Sp, Duplek je tekla voda meter visoko n*cj okrajno cesfo. Ravno tako tudi nižj« od Gornjega Dupleka. Valovj so poplavili cele ravnino, odnesli snopje z njiv in sploh ugonobili mnogim posestnikom vse poljska pridelke. Koruza je dd naliva popolnoma zbita k tlom, oves pa izluščen. Škoda j« zelo velika. d Nesreča pri kopanju. V luškem j« utonil v Savi 171ctnl mizarski vajenec M. Slanšek iz Krškega. Trupla do sedaj š« niso našli. Sava vsako leto neizprosno hleva svoje žrtve. d Smrtno ponesrečila se je dae 28. ju, lija t. 1. 60 let stara Ana Sadar iz Malega Globokega, občina Ambrus. Plezala je po lestvici v podstrešje, da «e prepriča, Je M kokoš znesla jajce. Pri tem ji je spodrsnila in padla je tako nesrečno na tla, da je o« mestu obležala mrtva. d Grozen samomor. Dne 4. t m. n J« nudil Novomeščanom na ondotnem poko. pališču grozen prizor. Občinska uboga Ana Lepič, po domač« Drahslerjeva Netki, se je na grobu svoje matere polila s petro. lejem in se sama zažgala. Naenkrat jt bila vsa v plamenu. Ko so okoličani opazili os pokopališču ogenj, so hiteli na pomoč, bil« Je že prepozno. Nesrečnici so zgoreli lasjs in obleka. V groznih mukah je umrla. Ks« kor pravijo, je prejšnji dan hodila po mesta in pripovedovala, da si konča življenje, k.v ne dobi nobenega stanovanja. d »Naša pota«. Slov. kršč.-soc. zvem Je začela izdajati poučno knjižico »Naša pota«. Izšel jo prvi zvezek, v katerem naj« boljši naši predavatelji obravnavajo poli* tlčna, kulturna in verska vprašanja, ki m danes vedno na vrsti in o katerih mora biti poučen .vsak nai človek. Le v if obrazbl je naša moč, zato je nujno po« trebno, da se krščansko misleči ljudje te« meljito seznanijo s temi vprašanji Ne t* selles ln predstave nas bodo redile, t«i» več globoka umska in srčna omika. ZtM naj vsakdo poseže po tej knjižici, ki M naroča v krščansko-soclalnl zvezi, Ju«*» slovanska tiskarna v Ljubljani, ln je treUI naprej poslati zanjo. I K 20 vin. Cerkvene vcsSL c Novi stolni pro«. Pape* Bsneditt XV. je s pismom od dne 14. junija t, L ta"*" naval prelata Andreja Kalana, stolnega kanonika r Ljubljani, za prošta stola«* kapitelja v LJubljani Kancnlčna uro«titef novoimenovanega proita se fe Izrrtf* f soboto 9, avgust«, Noremu proštn, » W vnet prijatelj natega lista ia njegov novitelj ter prvi urednik, najlskrenejirf čestitamo I s d Gospodu proita Andreja Kalana s« se dne 7, avgusta 1919 poldonili kot načelniku poverjeništva «a kmetijstvo pred" atojniki uradov, ia odsekov tega povelje* / alStva ter mu častitali k imenovanju za prošta, d Zlato malo je obhajal dne 31. julija ua Blejski Dobravi že 15. leto tu neumorno delujoči vpokojeni župnik veleč. g. Jakob Kalan v polni svoji duševni in telesni čilostl. Po dolgotrajnem deževju poveličevalo je ta dan zopet enkrat jasno nebo. — Pred vhodom v podružno cerkev dobravsko pozdravi gospoda zlatomašnika v izbranih besedah in narodni gorenjski noši pevka-mladenka Cilka Čopova v imenu deklet ln žena, — Cerkev dobrav-ska se je napolnila kakor v praznikih prvega reda. — Ziatomašnik je peval hval-no daritev s krepkim mladeniškim glasom, Nad vse pa je povzdignil to redko slavlje zbor domačih pevk s sodelovanjem jeseniških in gorjanskih pevcev in pevk pod spretnim vodstvom izbornega pevca gosp. Mevželja, kapelana gorianskega. — Po maši čestita zlatomašnilcu dobravska šol-»ka mladina pod vodstvom učiteljice gdč. ! Angele Divjak imenom šole, kateri je ! slavljenec t, č. krajni šolski nadzornik, v Imenu mož in mladeničev pa vošči zlato-mašniku domači župnik Zasipski še mnoga leta k demantni maši. — Hvala Bogu in zaslužena čast vrlemu možu, gospodu rlatomašnikul c Shod dekliških Mar, družb novomeške okolice na Trški gori dne 5. t. m. se i je sijajno obnesel. Kljub nujnemu kmetij-skemu delu, ki že cele tedne zastaja vsled i neugodnih vremenskih razmer, ce je zbroia I na prijazni gori lepa množica: 800 deklet ! In 21 duhovnikov. Slavnostni govor v cerkvi je imel J. dr. Knavs, dekan iz St, Petra pri Gorici Po končani sloves-pcsti v cerkvi se je vršilo zunai cerkve javno poučno zborovanje, ki ga je vodil šentpetor-»ki župnik Fr, Vovko. Nastopilo je več de-klet-govornic, ki so vse izvrstno rešile svojo nalogo. Govorilo je še par dekanij-ikih duhovnikov nakar je spet povzel besedo g. dr. Knavs, priznaval, da *i ni mislil, da mora novomeška okolica prirediti kaj takega, kakor je bil dekliški tabor na Trški gori. V mladeniško navdušenih besedah je bodril mladenke za nadaljne vzore in boje. Občo pozornost je vzbujal šent-. peterski pevski zbor, ki je pod vodstvom domačega gosp. kaplana prepeval pri službi božji, pa tudi na taboru. Vesele so se razkropile po končanem zborovanju dekleta na vse strani novomeške dekant;e s sveto prisego na ustnih, da njih vzor !e in ostane: i »Ljubezen v očeh, na čelu krepost, na ustnih modrost in v srcu krepost,« (M. Elizab.) Gospodarska obvestila. g Cene sa letošnje seno ln slamo. V fcetrtek, dne 81. p. m. so Je vršilo v Celju tborovanjo Zveze trgovcev s senom na Sp. Štajerskem, katerega so se udeležili zastopniki vseh večjih sensklh trgovin v deželi. Na zborovanju so se določile enotne nakupne cene za letošnje seno in slamo. Ugotovilo se Je, da kupujejo nekateri prekupci seno po 10 K do največ 20 K, s čemur pa niso niti kriti stroški producen-ta vzpričo obstoječih delavskih mezd in splošne draginje. Po zaslišanju kmetijskih | strokovnjakov ln upoštevajoč zahteve kon-zumentov se je sklenilo določiti nakupno ceno za seno največ na 30 K, postavljeno k trgovcu, za škopno slamo 19 K ln navadno slamo po 17 K meterski stot. Cena je torej ostala ista kakor leta 1018. Ta nakupna cena je za organizirane trgovce s senom obvezna ln ostane y veljavi do Javnega preklica. g Trgovina s konji, V zadnjem času so razni prekupci nakupili na aemnjih veliko število konj ter jih gnali v različne kraje zlasti pa na Koroško, ne da bi si preskrbeli predpisanih odpremnih izkaznic. Posledica je bila da so se tem pr^kupcem zaplenil konji ter posamezniki kaznovali z občutno globo. Trgovci in kmetovalci se opozarjajo, da si v smislu obstoječih določil preskrbijo za vse vrste konj, ki so namenjeni za trgovski promet, vedno od-premne izkaznice, ki jih izdaja odsek za prehrano v Ljubljani, g Vrednost naših gozdov. Po strokovni« ški oceni znaša osnovna vrednost vseh gozdov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako se računijo 3 % letnega dohodka 1 milijardo 300 milijonov dinarjev-Seveda te glavnice ne moremo doseči, ker eksploatiranjc gozdov ni dovolj intenzivno. Današnja renta naših gozdov znaša le 40 milijonov diuariev. g Izvoz pštentee iz Amerike je prepovedan. S tem mislijo znižati ceno pšenici v Ameriki. g Škoda vsled vremenskih nezgod. Naše ministrstvo je dobilo poročila iz vseh delov države o škodah, ki je zadela tetev vsled vremenskih nezgod, Skoda <»e ceni na 6 miKionov dinarjev, g Sladkor za vkuhavanje sadja. Ker so izčrpane zaloge domačih sladkobnih to-varen in zadostujejo dovozi iz inozemstva le za neposredni konzum, se letos ne bo delil poseben sladkor za vkuhavanje sadja. Tozadevne prošnje so brezpredmetne in se ne bodo reševale, g Cene živini padajo. Hrvatski listi poročajo, da je padla cena živini za 1 do 3 K pri kilogramu. Sedaj plačujejo na Hrvatskem za vole žive vage 6 do 7 K za kilogram, medtem ko je bila cena še pred kratkim mnogo višja. Povod temu je, ker prodajajo velild posestniki »vojo žvvino. Mnogo živine je bilo prodane zadnji čas v Slovenijo. 2 Prepovedan -zvoz živine. Ministrski svet v Belgradu je prepovedal izvoz konj in rogate živine, g Tri odredbe glede agrarne reforme so predložene v odobritev. In sicer se v prvi rešuje vprašanje veleposeacev v Bosni in sicer v korist kmetov. V drugI odredbi Je določena najvišja mera za voleposest v srijemski in virovitski župani j i in ki znaša 300 ha obdelane zemlje. V tretji odredbi Je določena mera za največje vele-posestvo v varaždinaki županiji in znaSa po 75 ha. g Razdelitev mineralnega olja. Iz Poljske sta dospela kot prva pošiljatev dva transporta različnih mineralnih olj. Ker je bilo ogromno število prosilcev za to blago, je odsek za prehrano pri razdelitvi tega kontingenta pritegnil zastopnike vseh prizadetih strok in sicer zastopnika kmetij- stva, montanističnih obratov, trboveljske premogokopne družbe, fužne in državne železnice, obrtne in trgovske zbornice ter avtoreferenta. Došli kontingent se je razdelil popolnoma, in sicer tako, da je krita najnujnejša potreba posameznih obratov. Posameznim prosilcem se dostavijo nepo" sredno po pošti nakaznice, na katerih je zaznamovana odkazana množina, ter tvrd-ka, pri kateri dobi isto. Vsako nadalino dopisovanje na odsek za prehrano kakor tu* di tozadevno posredovanje naj se opusti« Kakor hitro bode na potu nova pošiljatev, »e prizadeti krogi pravočasno opozorijo( da javijo svoje potrebe. Drugod po svelu. p Proti Slovencem v Trstu. 3, avgusta ao italijanski vročekrvneži y Trstu priredili veliko demonstracijo proti Slovencem in sicer brez vsakega povoda. Napadli so Narodni dom, kjer so zahtevali, da se izobesi italijanska trobojnica, vdrli so v Slovansko čitalnico, kjer »o razbili pohištvo ter pometali knjige in spise na cesto, isto so naredili v uredništvu »Edinosti«, v trgovski in obrtni zadrugi ter slovenski ljudski šoli. Med izgredniki so bili večinoma italijanski vojaki, Karabinijerji so nastopili prepozno. p Svetovna draginja. Kakor poročajo, zagrebški listi, so se po statističnih izkazih ministrstva za prehrano podražila živila v Italiji za 481 %, na Francoskem za 368 %, v Švici za 257 %, na Angleškem za 240 %, v Ameriki za 220 %. Pri nas sq cene živilom poskočile povprečno: meso za 600 %, obutev za 800 %, mast za 750 °/0% obleka za 050 %. Te številke dokazujejo, v koliko so se pri nas življenjske razmera poslabšale. Naravno je, da se dohodki delovnih slojev niti od daleč niso zvišali soi razmerno s temi cenami. p Rumunska pohlepnost. Rumunom je vsled sreče, ki jo imajo napram Ogrski, zelo zrastel greben. Dobili so velik koa Banata in sedaj izjavljajo, da hočejo cel Banat, mirovna konlerenca pa da iih niči ne briga. Vrhovni svet antante bo menda radi te neubogljivosti poslal Rumunsk! oster ukor. p Konec boljševištva na Ogrskem« Ogrski boljševiki (skrajni socijalni demokratje z Belo Kunom na čelu, so svojčas odstranili mažarske samodržce in veleka-pitaliste pa vojne oderuhe in So v velikem oglasu obetali ljudem nebesa na zemlji, kakor znajo samo socialni demokratje. (V tem oziru so tudi slovenski eociji zelo iz-vežbani.) A glej, trpko usodo. Ogrski bolj-Seviški vojvodi so odstranili mažarske samodržce in velekapitaliste ter postali sami mnogo hujši, krvoločnejši in brezobzirnejši samodržci in velekapitalistd. Obešali in streljali so, kar jim ni bilo pogodu, zraven pa ropali kar po notah. Ogrsko ljudstvo je nekaj časa prenašalo ta socialnodemokra-tična nebesa, potem pa se jih je naveličalo. Prišel je znani habsburški nadvojvoda Jožef, vzel vso oblast sam v roke, odstavil stare ministre ter sestavil novo vlado. Kako se bo njemu posrečita urediti zmedene ogrske zadeve, bomo poročali. Red bo lahko držal, ker so Budimpešto zasedle rumunsk« čete. ,, Sfran 348 PomolfriE VESM fff ORLOVSKE ZVEZE Orli, naprej I Orlovska organizacija Je gotovo mala vsakemu slovenskemu krščanskemu kmetu. V njej se zbiua mladina, ki hoče biti zvesta katoliškim načelom, poleg izobrazbe pa dobi tam tudi nedolžno zabavo, v telovadnici se velba telo. Tako more biti Orel najpopolnejši izmed vseh' naših kulturnih organizacij, ker izpopolnjuje in Mči svoje člane vsestranski. .Vsled velike .važnosti, ki Jo ima Or-Jovstvo za krščansko omiko in prosveto, je treba, da mu posvečamo vsi yeč po-toraosti, kot smo mu jo morebiti dozdaj. Prvo pa Je, da delamo ca Orla X tem, da ustanavljamo not« odseke, poživimo stare, ki so prenehali rsled vojnih razmer. Vsak« iara mora Imeti svoj orlovski odsek, pričeti se mora tekmovanje, kje bo boljši in sreč članov. Vsi naši fantje in tudi molje morajo biti Drli. Prej ne smemo mirovati in počivati, dokler tega ne uresničimo. Letos p« še moramo biti posebno pridni, ker, kakor le morebiti .veste, se vrši leta 1920. Slovanski Orlovski Izlet t Ma-! rt boru ln druge krščanske mladina Pripravljati se moramo le vsi sedaj, ker gledal nas bo fllrni svet. Zato: Orli, naprej I Kdor is nI, naj .vstopi takoj v mlade vrste čilih Junakov, večati se moramo vsak dan. če želi kdo kakšnih pojasnil, naj plšs na naslot: Orlovska zveza v LJubljani, ln dobil bo odgovor. Obenem pa opozarjamo .vse naš« dopisnike in čitatelje, da smo dali Orlom V listu poseben prostor, kamor lahko dopisujejo ln povedo o Orlu svoje misli. Po-služite se te ugodnosti ter skrbite ln glejte, 'da bomo o Orlih .vedno kaj lepega brali. Pozdravljeni In nazdarl 1 o Za Orlice. Vaditelfski tečaj za Orlice se bo vršil v Ljubljani od 1. do 7. septembra t. 1. Od vsakega odseka Orlic naj sc priglasita vsaj dve dobri telovadkinfi in sicer do 20. t. m. Stroške, ki bodo nizki, naj nosijo odseki. Skupna hrana in skupno stanovanje je zagotovljeno y zavodu Lichtenthurn. Poleg telovadbe bodo tudi predavanja in krajši izleti Udeleženke naj «e priglase na naslov: Zveza Orlic, 'Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Orlovske prireditve bodo letos še sledeče: 15. avgusta Vič, 17. avgusta Sostro, M. avgusta St. Vid pri Zatlčlnl, 81. avgusta Selca nad Skoflo Loko, 7. septembra Trbovlje, 8. septembra Ježica ln 14. septembra Ihan. Kdor količkaj more, naj se ene ali druge prireditve udeleži, da bo videl delo naših Orlov. o Orlovski tabor v St Vidu pri Stični se vrši v nedeljo, 24. avgusta t. 1. Vsa Dolenjska se pripravlja na to prireditev, ker bo ta prireditev prva te vrste ln hočemo Dolenjci pokazati, da tudi med nami živi ln se krepi krščanska misel. Tabor se vrši 5' v sledečem redu: Ob 7. uri zjutraj sprejem gostov na postaji Bt. Vid. Ob pol 10. url sprejem gostov, ki prihajajo od LJubljane, tudi na postaji St. Vid. Ob pol 11. uri sv. maša. Po maši javen tabor na trgu z govori, po govorih se razvrate gostje po. gostilnah k kosilu. Ob pol 3. url javn« telovadba na travniku »Dovč«. Nastopijo Orli, Orlice in naraščaj. Po tolovadbi bo na telovadlšču veselica s srečolovom in šaljivo pošto. Sodelovala bo številna godba. Za postrežbo bo dobro preskrbljeno y. paviljonih. Vstopnina k telovadbi ln na veselico stane 8 K. Vstopnice kupujte le dopoldne. Prodajalo se bodo na trgu. Vstopnico imejte pripeto na vidnem kraju do konca veselice. — .Vabimo, da se tega tabora udeleži staro ln mlado, od blizu in daleč. Del čistega dobička je namenjen pogorelcem v Zagradcu. Oblecite se ta dan, kdor le more, v nr.rodno nošo. Okoliški fantje se naj udeleže tudi v narodnih nošah, ln sicer na konjih. Fantje ln dekleta naj se takoj priglase za sodelovanje. Ob pol 10. url dopoldne bo sprojem na postaji slovesen, zato vsi na postajo! V St. Vid gremo v sledečem redu: konjeniki, godba, predsedstvo, zastavonoše, Orli v kroju, Op-lice y kroju, naraščaj, narodne noše in nato vsi drugI v prlprostlh oblekah. Tabor bodi ponos Dolenjcev, posebno pa še šentvidskih faranov. Pokažimo nasproti gostom največjo uljudnost in gostoljubnost, da bo ostal orlovski tabor v St Vidu nJim ln nam lep spomenik. Nazdarl Dopisi. IZ BAZULJAKA PRI CIRKNICL Domoljub nam vedno prinaša več žalostnih kakor veselih novic, ogenj, toča, povodnji la tako naprej. Tudi pri na« v Bczuljakn nas je ona izmed teh nesreč obiskala, namreč ogenj. 23. p. m. zvečer okrog 10. uro lo začelo goreti pri posestniku Janeza Zalokarja. Začel jo goreti kozolcc, ki jo bil do vrha napolnjen s senom la ječmenom. Ogenj so jo nitro razširil na zraven stoječi skedenj ln potem Šo na sosedov kozolec, skedenj in hlev. Pogorelo fo vso do tal, vsa krma, ki le bila na poslopja, ln precej orodje. Prihiteli sta obe polarni hrambi iz Cirknico in Dolenjo vasi in sta mnogo pripomogli, da so jo ogenj omejiL Kako je ogenj nastal, se ne vo natančno, MEDVODE, Cvetlični dan, kojl se fe priredil po Medvodah in bližnji okolici dne 13. Inlija v prid vojnim Invalidom, je donesel 1419 K 22 vin., kar |e za tukajšnfe razmere naravnost sijajen znesek in kateri se je predal deželni vladi, po-vorjeništvu za socljalno skrb v Ljubljani. Da se je nabrala tako lepa vsota, gre pred vsem zahvala vrlemu osobfu tukajšnjega kraljevega železniškega postajnega urada, katero {o vzelo z vnemo akcijo v roke, — Požrtvovalnim gg. nablrateljicam, nabirateljem kakor tudi vsem darovatelfem cvetlic in denarnih prispevkov prav srčna hvala! IZ RADOMELJ. »Slov. Narod« poroča* Pijančevanje brez konca in kraja. Na Dolenfskem, posebno v Krškem okraju, -se popiva, plešo, prepeva in raja v nekaterih gostilnah kar cele noči in dneve. To nočne zabave se vrše posebno v takih občinah, katerim načeljujejo kot župani bivši najudanejši Sušteršičijancl. Pri teh orgijah se zbirajo vsakovrstni delomržnl elementi In vlačugo nafnižje vrste. Zgodilo serijo,-da je prišla žena svojega moža iskat v tako bez-nico. a so jo ven vrgli in mož |e naprej rajal s sebi sorodnimi bratci in sestricami do be- lega dne. Zadan čas M lo bil. da naprti« okrajno glavarstvo s energično roko kone« tem naroda in morali škodljivim pojavom 5 niso župani zmožni napraviti red v svojih' člnah. naj se Hh odstavi ter imenufe regente. — Mi dostavljamo: Prav lepo In pravično" formo društva Jugoslavije — v sramoto dr. lavi — uprizarja enake ln še hujši razbrzda, nostl in celonoi Sna popivanja. Godi se pa že cele mesece v gostilni župana Jermana i večjo čast in slavo kapitalizma. In ni nobe, nega regental Okrajno glavarstvo kamni5k< gleda in molči. Berite sadn|o »Zlato dobo« tam Imate jasno sliko! »Slov. Narod«, prosim« te, obrcaj enkrat nepristransko še tel Za« kaj ne? MEKINJE PRI KAMNIKU. V ponedeljek, dno 28. julija smo poko. pall pridno gospodinjo — občespoštovano že« no iu skrbno mater g. Ivano Pleveli. Izobra. ževalno društvo jo je s zastavo spremilo ni zadn|i poti in ji zapelo v slovo dve žalost Inki, Počivaj v miru, blaga duial Društveni pevski zbor se je pomnožil t novimi močmi in štefe okrog 50 pevcev ia Bevk. Prav in lepo jo to. Kai pa )e lepšega, ot lepa pesem lepo zapeta. Pevci, pevke, ■ shajajte, pridno posečajte pevske vaje j lepo petje bo v čast ln ponos vam. društvu ia celi lari. Hvalevredno je omeniti, d« je podaril g. Franc Plevelj, časteč spomin svoje uoirlo zene, pevskemu zbora 200 K. Gospod.ii'|i, gospodinje ah bi oe bilo prav, da se napelje elektrika po celi občini/ Za zgled vzemiis Tuhinjsko dolino, kjer murnjo Tublnjčanje sami graditi centralo — prt nai pa je treba le nekaj hlodov ln žice. Le ne predolgo odlašati — malo dobre ln odločne vutje, pa bo šlo. Ker ce napelje v Društveni dom clek* ttična razsvetljava, se ceno proda kompletna svetilna naprava ca karbid. Obrniti se ie ni Katoliško Izobraževalno društvo v Mekinjah pri Kamniku. RAKA. Pred par tedni je -Domoljub« že opomnil, da jc pri nas tudi potrebna Kmetska rveza. a se do danes šo nikdo nI odzval ali stopil v ospredje. Ali bodemo res zadnji? Nel or(!»-nlzirajmo sc! Da bomo viaj srednji, ko ne moremo biti prvL Lman o tudi dobre gospode duhovnike, kar se je zadn|l čas veliko napredovalo — zlasti v cerkvi; vidi se," kako ie v več- S m številu prejemalo sv. zakramenti. Tudi za metsko stvar gorko čutijo. Cerkvcnik* i« | treba opomniti, kot js splošna želja župljanov. i drugače pridemo z našo uro kmalu na nemški čas. — Zelo nam škoduje deževje na olivna, travnikih, zlasti pa po vinogradih, tudi plei-noba napada trtie, zato nič nc pomaga, če tudi ob nedeljah privezujcio, škropilo, žanjejo ali kosl|o. — Še nekaj! Opozarjamo tujce, katsrl pridejo na Rako, da naj se varu|e|o. da kdo »• pade v vodnjak, kateri je ob glavni cesti brci ograje. Toliko za danes. ________ VODICE. Pri nas že cel mesec julij večinoma de-žufei žanje in seje se težko, letina slab / <>ueta» V soboto in nedeljo smo pa vendar imsii I^P« vreme, menda zato, ker je bil na Skarucnl shodi romar|ev je bilo veliko, le žal, da nekateri naši gostilničarji ljudstvo vedno pohnjia-jejo. Tako se je v nedeljo, ko |o šlo naivo« božjepotnikov skozi vai Polfe, pr! rnanea vojnem dobičkarju Janešča igralo in plesalo« da je bilo ka|. — Čujte — imel lo nič man| ka-kor šest godcev, kar za tak dan ni na mestu« § osebno sedaj v tem kritičnem časa, ko tf'eaa oljševlzem povsod čez plotove. S KRKE NA DOLEJSKEM fe v Domovini dopis, kako si upa neznaten učitelj Lovro Jevnikar I« 6t. Vida ustanavljat Kmetsko Zvezo v krški občini, o kateri mlsU dopisnik, da |e ta občina liberalna trdnjava* Iz dopisa se vidi, da olika voditelja krške U-beralne stranke ne sega daleč čez tfostilnisM prag. Tak dopis bi zamogel sestavili le pokvarjen mešetar. Jezi ga. da imo ustanovni ■7 fc ■fečina Je dobra fa poštena. Ce ime biti oči-Iklf Franc Samec načelnik JDS (liberalne tfrankejL sme bit! tndi učitelj Jevnikar tu) tajnik Kmetske Zveze. Dopisnik predbavlca, ia se siM ▼ ospredje učitelj Jevnikar. Pomi-(Htel Samec Je 35 tet star in fe prvo leto »na-preden«, liberalen, vsa prejšnja leta Jc bil nag pristaš. Postavil se Je pa precej za načelnika stranke. Kdo sfll torej v ospredje? Učitelj Lovro Jevnikar fe le z dokazi pokazs?, Ia ko so krški pristaši JDS dobivali diplom« id samega cesarja, 1e on stal nepristransko S a strani ljudstva, Jim pomagal s svetom in elom. Resnica fe, kar se dokaže lahko s pri-Eami. da je bil učitelj Jevnikar radi jugoslovanske propagande poklican k okrajnemu glavarju Ekelnu in mu je prepovedal še dalje delovati v tem smisla, ker lahko pride ao Tišjega mesta in ga ne bo mogel on zagovarjati. Tega ni povedal na zborovanja, ker ni tnaral takih stvari na javnih zborovanjih na boben devati. Da je pa povedal, da se Je po-lege^al za našo Jugoslavijo, Je pa vzrok, ker (a pristaši JDS zmerjajo s Frankovcem Šn-ftercijancem itd. Gosp. nčiteli Samec, naj bi riedil le učitelju Jevnikarju, bili bi mu zelo hvaležni. Zakaj se ne apa dopisnik govoriti o iborovanju stvarno? Zakaj samo osebno napada? Vide! je, da so vsi Krčanl za Kmetsko Zvezo in strah ga Je. Le vsi v Kmetsko Zvezo, kamor spadate razun par Krčanov vsi. Nekaj gospodov misli, da Je »nobel« le tisti, ki pripada liberalni stranki. Se presneto mofijol Kdor je bil na zborovanja. Je lahko videl, kam ■pada kmetsko ljudstvo. Naša K. Z. Ima lepo število kmetskih pOslancev, liberalci pa nobenega, ker nimajo kmetje v liberalni strankf nobenega vpliva. Torej, fcje drugje je prostor ca nas, kot v Kmetski Zvezi. Dopisnik Je na iborovanju godrnjal na našega načelnika, poslanca Brodarja — Isto trdi v dopisu. — Samo to mu povemo, da dopisnik ni vreden, da W Brodarja prah obrisal s čevljev, dasi je trgal toliko let hlače po šolah. Z BRODA. Žc prcccjšen čas je pretekel, kar se je /ončafa svetovna vojna, ki nam je pobrala (oliko nafboljšin mož in fantov. Veliko fe prf-llo domov tudi pohabljenih, od katerih je več ie smrt rešila vseh težav. Veliko se Je med tem že izpremenilo, toda žal nc na boljše.'Vsak toži o svojih nadlogah. Kmet, da ni delavccv, kar ima prodati (e vedno ceneje, a kar Je treba kupiti, pa čedalje dražje, a nobenemu nc pride na misel kaj storiti proti tem oderuhom. Ako pa kmet prodn kaj čez maksimalno ceno, je takoj kaznovan. Dne 16. jnnifa Je bila pri nas ustanovljena podružnica Kmetske Zveze. Toda tu se je pa pokazalo, da kmetje le vse premalo upoštevajo to edino svojo organizacijo. Tndi v našem društvenem življenja slabo kaže. Kako jmo si vse lepo uredili pred vofsko, imeli prostor, kamor smo se shajali, društveni oder, 2e precejšnjo knjižnico. Kam je vse šlot smo ra- - Žalostno Je brati o raznih društvenih prireditvah drugod. Tndi pri nas se vidL kako JJndie pogrešajo društva, zakaj priredili so na ivofo roko ie več iger, ki so bile prav dobro obiskane. Kar bi pa še ne bilo nič hudega, A slabo pa fe, da ie fe vse vršilo v gostilni in končalo s plesom pozno v noč. kar bi se mor- & ne bilo zgodilo, ako bi imeli v društvu po-bne zabave. Še nekaf nam posebno budi Ipomln na vofsko: ker ie ni zvonov. Upamo, pa jih skoro dobimo. Pa poglejmo gori na grič, Mer si Je mala vas Gradile za svojo cerkev sv. Marjete omislila dva zvona. , Vsa čast požrtvovalnim vaščanom, ki so V božjo čast Četudi z velikimi stroški omislili prvi lepo ivonenje. fSŠSfoB TREBELNEGA. . S Vedno (a zopet prihajajo v »Domovin!« SlanM ife Trebelnegk, kl fR\ pišejo oni ki e« " t njih imenujejo »m o i J e«. Ko bi Jih ob« U moral vsakdo strmeti nad predrz-teh ljudi, da si apafo to ime »m o S« jianm u lostjo tel blatiti • tem, da al ga sebi nadevajo M ga nikakor no aastailjo Ja spoznal! bf. da ao to Hudje v ženskih krilih, Pa mi «h ne maramo blatiti, ker so že sami preveč poblaten! Ia tndi Javnosti Jih ne bomo prinašali, da se ta ne bo pohnjšala nad njimi. Blato, ki /(a mečejo v svoflh člankih »Domovine« na občinske može In na naše duhovnike, je le mala kapljica njihovega lastnega blata, v katerem tičijo od nog do glave. Vse to bi lahko od vrstice do vrstice dokazali In podprli s sodnijskiml dokazi. Med temi ljudmi so taki, kl so cel čas vojske vdove, sirote in uboge matere odirali pri vojaških podporah in sedaj si drznejo podtikati škodoželjnost duhovnikoma, ki sta cel čas vojske pisala prošnje sa podpore in oprostitve po noč! In po dnevu. Pa kakor se crknjenega osla ne splača brcati, tako se ne splača za blatnega človeka se brigati. IZ LES, Na Jakopovo nedeljo » Leše prvokrat zasijale v dolgo za žel jeni, orepo trebili električni luči. Cerkev sv. Jakoba je bila pri vseh duhovnih opravilih v veliko zadovolfnost vernikov prelepo električno razsvetljena. Po ve-černicah Je domači rupnik ob asistenci domačina, dr. Jos. Valjavoa, slovesno blagoslovil novo elektrarno in elektriko ter v svojem nagovora izrekel željo, naj bi elektrika Lešanom prav mnogo koristila v naravnem In nadnaravnem pogledu. Dal Bog, da se ta ielja izpolni In nade, ki jih Lešanfe stavilo na elektriko, ne splavajo po Lcšansčlcfl VRHNIKA. Znanega nedolžnega ianta in njegove tovariše, ki hočejo sedai po časopisih urlniti Se-liškarfa k pripadnikom naše stranke vprašamo: 1. Kdo Je nastopal pri raznih sokolskih prireditvah — celo ob času rekvirirania — v sokolskem kroju, ali ne Sellškar? — Mogoče bodete sedaj vpil!, da on ni bil opravičen nositi sokobkega kroja. 2. Ali ni bil njegov glavni tovariš Ivan Stnlar, ki o njem popolnoma molčite, glavni agitator !n trobentač vrhniškega Sokola? 3. AH Vam ni znano, da ie ob času razsula bivše Avstroogrske prišlo največ raznega blaga — med tem tudi dosti klavne živine v neopravičeno last Vaših najbolj kričečin mogotcev? Dosedaf smo molčali, če bodete pa nam, kot cenilcem, še nadalje predbacivali kake nepravilnosti, zvedeli bodete od na9 še Jako zanimive romane. Povedali Vam bomo, da so se Vaši najbolj kričeči pristaši polastili raznih dfnamo in drugih strojev — kakor tudi vsakovrstnega dragega blaga — brez nas cenilcev. Podstarcsta »Sokolov« še oslom ni prizanesel, še iz teh Je napravil več sto kil salam. Kakšne cenilce si Je zbral za cenitev teh šivali nam še do danes n! znano. Tedaj gospoda, začnite pometati pred svojim pragom — drugače bodemo mi, ako se ne boste spametovali. Eden izmed cenilcev. DeHiški zavod v Mariboru. t? V Mariboru je dolgo let deloval zavod »Tdchterheim«, ki je nudil deklicam višjo Izobrazbo in pouk v raznih gospodinjskih strokah. Ta zavod je sedaj prešel v slovenske roke in sc nahajajo v njem sledeče šole, ki pričnejo z rednim poukom 20. septembra 1919: 1. Višja dekliška šela S posebnim ozirom r.a gospodinjske poklice, ki je triletna. Letos «e prične 1. letnik. Sprejemni pogoji za to lolo so: Dovršeni 3. meščanski razred, ali pa kaka višja organizirana ljudska šola. V zadnjem slučaju morajo učenke napraviti sprejemni izpit, ki se bo vršil 13. septembra 1919. Pred vsem se bo upoštevala splošna izobrazba io nadarjenost učenl£ 3, Ženska obrtna šola, ki obsega istotgko 3 letnike, letos se. začne 4 prvim letnikom, Sprejemni pogoji za ta Kolo soi Učenka naj s šolsko odpustni«* dokaže, da je dopolnila najmanj 14, letcf in da je zadostila šolski obveznosti Poleg tega nai bode tudi telesno sposobna za svoj poklic. 3. Kuharsko-gospodinjsKa šola, kl traja eno leto. Učenka naj dokaže, da je dopolnila najmanj 16. leto in da je zadostila šolski obveznosti. 4. Med letom se bodo vršili od časa do časa razni krajši strokovni te« čaji n. pr, za vezenje, kuhanje, likanje, konzerviranje sadnja itd., ki bodo pa pravočasno objavljeni v dnevnih časopisih. , V zavodu se nahaja penzljonaf« v katerem je prostora za 40 učenk. Vse učenke, ki 2eHjo biti sprejete v katero« koli teh šol, naj vpošljejo najkasneje clo 1. septembra 1919 svojo lastnoročno pisano prošnio za sprejem, krstni list hi zadnje iolsKO spričevalo na Dekliški sa* vod »;Yesaa« v Mariboru. V penzijonat te ■prejemajo učenke na brano in stanovanje, Id obiskujejo kako drugo šolo, n. pr, gimnazijo. Natačna pojasnila in prospekte razpošilja vodstvo Deškllškega zavoda »Vesna« v Mariboru, > Najboljša in najsigurnejša % prilika ža štedenje: rti ■ Ljubljana Miklošičeva cesta štev. <5 T, (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 9°/o brez kakega odbitka i kP*1 Glej lnserat! ^A^VAVAVAV/KEK* Listek Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja"* (Dalje.) | XVI. Popoldne ob petih se mora izvršiti kruta sodba sodnika Hendelna: Zeler in njegovi trije tovariši naj kot hudodelci končajo svoje življenj« na vislicah. Sedaj jih peljejo iz ječe ven na morišče, Kljub iskreni želji in gorečim Srošnjam jim grozni mož niti izpovednika ni ovolil: kakor pogani naj umrjejo brez vsake verske tolažbe. i Vse mesto Je pokonci, toda nobenega-hrupa in šuma ni slišati, Na stotine ljudi stoji po ulicah, na tisoče jih ie zbranih na mest-lem trgu, kjer se vse gnete ljudstva. Skoraj nihče ne izpregovori b-esede; toda v mnogin očeh se zrcalijo solze in planiti onemogli srd. Na mestnem trgu sedi na svoiem komu novo-Imenovani stotnik Henrik Hendel. Silno težko ialogo vrši danes. Težak ie bil notran)! boj preden se odloči, da jo izvrši. Zopet mora opravljati rabeljsko službo, z dvema kompa-.lijama mora delati red in nadzirati obešenie. Tako hoče njegov oče, sodnik HendeL Pari aaj, da nikdo ne reče, da sodba ni pravična .., Ko se je Henrikovo moštvo urejevalo v rrste, je v gorski ulici > zaropotal boben, v :namenje, da ravno sedaj peljejo obsojence iz eče. Skozi množice, ki so molče in pesti v [epih stiskajoč stale na trgu, je zabrnelo škri: panje in zdihovanie, kakor bi v zadnii stiski ikripal in zdihoval orjak, ki so ga oslepili in vkovali v verige. Nekdo je rekel: »Tako. Tako daleč smo prišli. Morilko, vlačugo j« oprostil, mi pa, dobri, pošteni možje, moramo umirati, ker smo govoru! resnico.« Tedaj s« j« oglasil drugi: »Vaša krivda je; dostikrat vam je povedal on, ki je danes v Garstenu ujet: Ko |e sovražnik pred vrati, naj s« zberejo bojevniki, kamenje na cesti naj prikličejo v boj. fitajer, si-li ti storil to? Si-U storil svojo dolžnost? Zopet je nastala mrtvaška tišina: toda videti je bilo, kako so težke pesti udarjale na moške prsi in so se brazdata čela plaho po-vešala k tlom. Henrik ie dajal s konja povelja, ko so grozno donela v tesnobni tišini, kakor bi s« oglašal orel nad pokopališčem ... Vihar j« razpodil oblake, ki so se zagnali proti Taboru, kjer so se nagromadili v velikansko smolnato-črno trdnjavo, iz katere so švigal* ognjen« baklje. Iz daljave i« zapel srebrn zvonček. Henrik se je zdrznil, bil js to glas zvona, ki poje ubogim grešnikom. Obenem so prihrumeli proti mestnim vratom votU koraki, spremljani od bobna, ki j« tako žalostno ropotal, kakor bi padala težka gruda na mrtvaško krsto v jami. Prikorakala {• truma vojakov, ki je spremljala štjri upornik« na mori-ščc: spredaj sta stopala dva mlajša, za njima e bil tretji, nekoliko starejši, vsi trij« pa so jili vklenjeni z dolgo verigo. Starejši j« srepo rrl k tlom, silno bled j« bu v razjokani obrti, napol glasno je mrmral sam Scbii S« duhovnika nam ne privoščijo, kakor pogani moramo umreti. Eden mlajših je venomer s udrtiml, grozepolnimi očmi zrl v smer, kjer so stal« vislice, ki so jih sedaj i« zastirala mestna vrata; drugi se j« vedno oziral na mlado d*-kle, ki je s predpasnikom na očeh hitela ž njim vštric in ga je skozi ograjo puiek obsipala z najslajšimi priimki. Poleg dekleta so s« jokale ženske, so ihteli otroci, j« omahoval ob palici star mož. poleg njega j« lezla stara ženica; vsi so bili svojci obsojencev, ki jih sedal spremljajo na zadnji poti. Njih žalostni klici in pretresljivi zdihi so preglašall ropotanj« bobna, tudi mnogi drugi, kl so s« gnetli ob sprevodu, so naglas ihteli. Za temi tremi manjšimi hudodelci j« korakal posebno zastraženi »glavni krivec« Zeler. Za glavo j« bil višji kakor vsi drugI, pokonci in moško je stopal ter s« je zaničljivo smehljal. Ni mu mari, da mu bo treba umreti; Bamo to ga boli, da bodo odslej štiri« katoliški možje manj v Štajru, ki bi s« z drugimi vred ustavljali Hendelnu, temu hinavskemu satanu. ! Osem strelcev ga pelje, s štirimi konop-Ienimi vrvmi ga imajo zvezanega; še sedaj s« »oje, da bi jim ne ušel in jim ubil Hendelna, Sledi mu štajerski rabelj, ki drži za konc« iVrvi. Huda mu je predla, ko j« hotel zvezati najmočnejšega moža. kar jih ima Štajer. C« bi mu ne bili pomagali pomagači, bi bil zaman ..ves njegov trud. Se sedaj ga obide groza, kadar se zvezani orjak zaničljivo nanj ozre. «_> ,Pole£ Zelerja j« omahovala mrtvaško-bleda, mlada žena, noseč dete v naročju. Neprestano je ihtela. Ie kadar je nanjo pogledal Zeler, njen mož, je prenehala z jokom. Sedaj prikoraka žalostni izprevod do štajerskih vrat. Tu sedi na konju mladi stotnik Hendel, — za njim v soteski stojita oboroženi kom-paniji. »Aha,« ie vzkliknil Zeler, kl je v svoji raztrgani obleki za trenutek obstal pred kra-3* Le snim stotnikom, ki ga J« obdajal zlati oklep in s« mu j« ob strani bliičal meč, in j« mogočno stresel svoji roki v vezeh, Id so mu rezale v meso, »gospod Henrik Hendel, vi sta tudi tukaj? — Včeraj st« rešili ubogo deklico sramotnega odra; zdi s« mi, da s« mi 1« 1« sanjalo o tem. Pa že mora tako biti, saj st« kri od volka, ne morete drugačen biti; presneto mora biti huda zima, kadar v6l požr« volka.« »Ivan, za božjo voljo!« je tarnala uboga Zelerca, »n« psuj, rajši prosil« Zeler je zaškripal z zobmi: »Rajši prosim satana, misliš 11, da s« bojim smrti?« Gospa s« je prerinila skozi ograjo pušk, obesila se ie zvezanemu velikanu za vrat in j« prosila, kakor bi javkale uboge duše v vl-cah: »Ivan, Ivan, n« umretil« Henrik j« krčevito stisnil ustni in je bojeval hud boj v svojem srcu, polotilo se ga j« neizmerno sočutje s temi možmi, srce mu je kipelo, ko j« pomislil, da so se ti možje borili za Štefano. — Zakaj je Hendelnov sin, zakaj nI navaden vojak, preprostega imena? Takoj bi udaril v vrste in bi jim raztrgal vezi.., Žalostni izprevod je že korakal čez most, stotnikovi kompaniji sta se razvili zadaj za njim. Komaj je Henrik prijahal čez most, ž« j« med meščansko bolnišnico in taborsko stražnico opazil vislice, ki so na dveh velikanskih belih mrtvaških kosteh nesramno kvišku štrlele; veter je zmajeval štiri zanke, ki so visele s poprečnika, na levi in desni so ob stebriH slonele lestve, na vsaki lestvi je ždela po ena grdoba rabeliskih hlapcev, kakor sedijo na starih podobah hudiči na križih dveh razbojnikov, ki sta bila z Gospodom križana. Ogromna množica ljudi j« bila zbrana tu, tako aa j« bil premajhen trg pred bolnišnico; po vseh ulicah so se razlili valovi množic, kakor črn živ gozd so pokrile množice taborske obronk« tj« do stražarne. Bilo f«, kakor bi pod zemljo bobnelo ln šumelo^ vsepovsodi votlo, pritajeno izpraševanj« ut tarnanj«, pa nihče nI (rhnil besede. Strašna roka j« kakor smrtno prekletstvo počivala nad tem ljudstvom. Vs« s« trese pred njim, vse Škriplje z zobmi, nihče si več ne upa potegniti meč... Kdor hoče na vislice, naj sc upr« Hendelnu. Štirj« obsojenci so stopili na oder, na katerem so stale vislic«, in nešteta množica j« plaho zamrmrala. Takoj je obmolknilo mrmranj«, ko j« stopil na oder sodnikov namestnik, mestni svetovalec Madlzeder, spremljan od mestnega pisarja Slmprehta. ki je nosil v eni roki leskovo palico, v drugi pa listino. Madlzeder j« vzel listino v roke in je začel glasno ia razločno brati: »V imenu Joakima Hendel, mestnega sodnika, kl ima vs« oblasti, tudi oblast, soditi nad človeško krvjo: Te štiri hudodelce, Janeza Zeler, Leonarda Kordin, Tomaža Luk-nar in Franceta Ajgner je sodnik Hendel z notranjim in zunanjim svetom vred spoznal za krive velikih pregreh. Zadnji trije so krivi izdajstva. upora in prepovedanega zbiranja, Janez Zeler pa tudi umora, ki ga je hotel izvršiti na sveti, častiti sodnikovi osebi. Zato so vsi štirje nesramni katoliški hudodelci obsojeni na vislice, in sicer tako, da bodo najprvo obešeni zadnji trij« manjši lopovi, glavni razbojnik Janez Zeler pa nazadnje. Naj varuj« Bog gospoda Hendelna vsakega zalezovanja in ga ohrani v blagor našega mesta.« Ko je Madlzeder prebral obsodbo, je raz-lomll leskovo palico, ki jo mu je podal Simp-reht, na dva dela, kl jih je vrgel med množico. Nato je rekel rablju: »Rabelj, pri tvoji prisegi ti zapovedujem, da takoj izvršiš sodbo nad obsojenci.« Rabelj j« stopil k prvemu ln je rekel: »Ker tako veli povelje. —« Zeler pravi: »Še ne, tudi ml imamo še nekaj izpregovoritl, saj bomo potem dosti dolgo molčali.« Stopil je na rob odra, oči tisočev so s« ozrle nanl. Bil je silno velik, drzni obraz mu je zaradi bližajoče se smrti nekoliko pobledel, oči se mu svetijo kakor dva modra ognja. Njegova žena i« stala ob odru in je prislanjala svojo plavolaso glavo na oder tik pred njegovimi nogami; ihtela je in javkala ter je pri- tiskale dojenčka na mL Nesrečni mol u čutno zrl nanjo ia je plaho mrmrali »N« Rm* na,« potem mu |a preko nje zabliskalo 0U tj« proti sodnikovemu sedežu, kjer j« d«3 sedel svetovalec Madlzeder, ter j« zakUcJ »Čuj, Madlzeder, ti hinavski maček, ki nnifi obsodil brez zasliib«. ki s« sedaj skriva u sina k vislicam pošilja, čul ln povej tvojem Hendelnu, kl |« bate najplemenitejši in velikodušnejšl mož, kar jih je kdaj videl Stil jer. Obsojeni smo, moramo se udati. Toda U, povi nismol poy pa ni, kdor od takega lopova zahteva ob. račun.« S Tabora doli so zavalovali nešteti gU. sovi: »Res je.« Madlzeder je poskočil s svojega žara«, tastega sedeža, peneč se od jeze ie zagrmeu »Stotnik Henrik, naj obmolkne ta papešks kanalija. Bobnar, zabobnaj štajersko korafc nlco!« Bled je sedel Henrik na svojemu konjtL pri srcu pa mu je bilo, kakor takrat, ko j« Štefana stala ob sramotnem stebru, hripavo ji zavpil Madlzederju: »Proti možu. ki ga dri smrt za vrat, ne rabim sile, če nima prav, M v tej uri bo stal pred sodbo božjol« »Daj povelje bobnarju, naj bobna I« ji divje kričal mož pod vislicami. »Čuj, Hcnri HendeL ti si še pravi smrkolinl Slabo vršil svojo dolžnost, pojdi se učit k svojemu očetul Nočeš delati sile umirajočemu človeku, pa po-vem ti tu pod vislicami saj mi katoličani ij ljudje nismo nel Mi smo divje zveril Kakoi zverjad nas je preganjal tvoj očel Vzel nam ji naše šolel Zaprl nam je naše cerkve, naše duhovnike je vrgel v ječo. Prepovedal nam j« verske pobožnostil Sedal stojimo tu pred vsem ljudstvom na smrt obsojeni, naj tor^ čuje vse ljudstvo. Brez deželnega kneza, čeprav smo baje učinili izredna hudodelstva, n« da bi bila — kar je proti vsem postavam — potrjena obsodba —« Madlzeder je, od jeze kakor škrlat rdel v obraz, zavpil: »Preki sodi« Zeler se je sklonil pokonci v vsi svo) moči, kakor razjarjena žival je stresel glavo\ rabljevi pomagači so prihiteli, da bi ga držali Zeler kriči: »Preki sodi Brez tožnika, brez zaslišbs smo obsojeni na smrt, brez duhovnika, kl ga vsi želimo, nas vleče v smrt, tako sodi gospod Hendel, to je toliko hvalisana luteranska pravičnost in prostost. Trije Zelerjevl prijatelji so dvignili svo|a zvezane roke in so reklli »Prostost, prostost, zares lepa prostost.« Tedaj se je Zeler obrnil proti njim, pola najgorupejše bridkosti je zaškripal z zobmi, težko hropeč jih je hotel potolažiti: »Ne žalujte možjel Umreti morate, to me bolil Pa n« glejte k tlom, saj trpite po nedolžnem prat tako, kakor jaz. Toda še nI konec vseh dnil Vaša nedolžna kri in moja —« zopet mu je vzkipel medvedji glas, ki jo pretresel tiho ozračje in okamenele množice, »— bo prišla nad njega, ki jo je obsodil, nad Hendelna, lu-teranskega psa, nesramnega morilca devio, hinavca z dvojnim jezikom!« Ko je govoril ts besede, je bil obrnjen proti Henaelnovema sinu Henriku, ki j« bil mrtvaškobled; črna sence so mu legale pred ugašajoče oči in f krčevitih sunkih je težko hropel. »Nad štajerskega Antikrista, nad psa, «i nas pusti umirati brez duhovnika, nad psa —« Glej, prestrašene, okamenele množice m zganejo, kakor bi jei padati lahen dežek: tn ženske prihajajo z višave doli po Glajnkovl ulici, kakor velikanska kača se vije pred mirni in se jim umika množica. Zeler pa, besnel od srda, kriči napreji »Hendel, kl j« v §tajrt pohodil sleherno pravico, sleherno postavo^ nam vsiljuje opičji evangelij. Hendel, ki na* vsled naše prave vere imenuje morilce, je laz« nikl Kakor živali nas pusti crkatl brez duhov« nika, tu stojim, zvezan« 4o moje roke, pa mr« tev jih bom iz groba dvignil pvotl njemu, U groba bom kričal nanj, krvavega morilca, W ;e ugonobil Štajer in nas, prek,,,« (Dalja J Opustošenje Srbije po Nemcih In Mažarih. V aprilu letošnjega leta Je bila v Belgradu konferenca o zedinjenju vsega jugoslovanskega zadružništva. Pri tem te je {govorilo mnogo tudi o oskrbi zadružnikov ■ raznimi potrebščinami. Kakor poroča »Narodni gospodar« št. 11/12 je poročal Kos ta Glavinič med drugim tudi to: »Vprašanje preskrbe je največje važnosti. Stiska je povsod velika, ali v Srbiji t največja. Tri leta sem roboval med vojno v Belgradu in vsak dan smo morali gledati, kaj vse odnaša sovražnik iz naše dežele. Posebno strašno je bilo ob času sovražnikovega bega. Črede živine in drobnice »o gonili noč in dan skozi Belgrad. Gledati smo morali, kako častniki ln njihovi pomagači tovorijo in odvažajo premoženje meščanov in države — odvlekli to celo cunje, v katere se v mirni dobi ne bi hotele obleči niti ciganke. Naj naštejem po uradnih podatkih, kaj sam je odnesel sovražnik v živim in živalskih proizvodih. Odvzeli so nam: konj (100%, to je vse) za 82,200.000 dinarjev, goveje živine (40%, za 150,000.000, ovac [80%) za 350,000.000, koz (80'6) za 16 milijonov 800.000, svinj (80%) za 70,000.000, kuretine za 60,000.000, kar znaša skupaj 729 milijonov dinarjev pri živih živalih; to mo pa u ropali Nemci in Mažari samo v Srbiji, v mejah pred 1. 1912. (pred balkansko vojno), še več so pa uropali ti ban-ditje v Stari Srbiji in Macedoniji. Tam pa bila živina slabše vrste, pa računajmo Kato škodo samo na polovico, na 364'/^ milijonov dinarjev. Skupno je torej samo pri živini upropaščeoa vrednost (1 milijardo, 93V£ milijonov dinarjev. Temu treba dodati še vrednost žival-ikih proizvodov (produktov) ln sicer: volne ■a 720,000.000, kozje dlake za 18,800.000, kož za 82,900.000, jajec za 120,000.000; •kupaj torej živalskih proizvodov za 941 eijonov 700.000 dinarjev. 2ive živine in alskih produktov nam je ukradel sovTag rftupaj za več nego 2 milijardi in 35 milijonov dinarjev. A pomnimo, da je vrednost vzeta v račun po predvojnih cenah hrol 300 dinarjev, konj 500, ovca z volno 100, svinja 50 dinarjev). To fe ogromna vrednost ali i e ni nič ■roti temu, kar potrebujejo na Srbskem ■edaj. Rabijo namreč najmanj 250.000 krav, 10.000 k«WJ, 250.000 ovac in 200.000 vo-|orv, kar vse skupaj predstavlja po današnjih cenah ogromno vrednost, V očigled takim roparstvom klativi-leikega nemškega vojaštva, nam ne more p kaj dosti k srcu, ko čujemo, da vlada psemikih »železnih srcih brez usmiljenja« Velika Jtaloet in razburjenost, ko podpisu-Mo nasilni pariški mir. Cuidimo se le, kako M mor« izneblti predsednik narodne skup-ifine ▼ Berlinu pO takih vnebovpdjočih alodejstvih' ie besedi i»Sdcer se pa pripo-poročamo varstvu Usmiljenega.« Za naSe gospodinje. »Oob* flotrebujMo dosti tta*U,« «od% gospodinje, pa to ^ le navada, da belimo I** to m#r*f* to * m pri«* s glae, 3* to Seiko prebavljiv«, seveda 7« plavajo na marin ln smetani, je i« ta maščoba sama na sebi neprebavljiva^ ne pa gobe. Poskusi gospodinja enkrat tako: Razrezane gobe pristavi brez vode, samo s soljo, poprom in s troho čebule. Pa ne na flamen. Gobe izcede kmalu polno soka. ega soka odvzemi in ga porabi za izvleček di za juho ali pa pusti, da se pokuha z gobami. Na maslu prepeci za prah moke in deni k gobam ali poprtši samo in vKj razbeljenega masla na gobe, ko se pokuha malo, potrosi s peteršiljem in da) na mizo. Posebej skuhaj krompir v kosih. Goba pečenka, ko se speče na Žerjavici, je okusna brez masti. Nekateri ljudje vlivajo gobe surove, brez vsake masti in pravijo, da se pozna Iako iele prava go-bina slast. Dobra maslenka se je lahko surova s kruhom, Jako začinjene gobe delajo želodcu težavo. Gobova pogačica. Gobe pari na lastnem soku, iztisni sok bi porabi, za juho, gobe razseci prav na drobno, vmešaj v namočen kruh, primešaj jajce ali več, kolikor premoreš, in speci v namazani ko-lačnlci. Pečene gobe. V namazano ponvo natrosi za prst debelo kruhovih drobtin, nata za prst debelo presnih gob, peteršilja ln malo česna, malo paradižnikove mezge in žlico smetane ali olja. Tako naloži, kolikor pride vrst. Gobe prepoje s svojim sokom kruh. Speci v pečici. Namesto gob deneš lahko surov krompir. Gobove iličnike, cmoke in pražole se naredi iz sesekanih, svežih aH suhih gob, zelenjave ali kaše, moke, kruha ln jajc, kjer je kaj gob doma, se kuhajo lahko različne jedi, 21ikrapi Iz gob so skoraj bolj okusni kakor meseni, rezanci z gobami, f»be s žganci, gobe z rižem, s kašo, s rompirjem. Edina močna kmetska organizacija so Kmetske zveze! NAZNANILO. 4714 Slav. občinstvu nudim-volneno blago ra molke In ženske obleke, hlačevlno stare vrste, eefir, okslord, belo plato«, Mlon, modro kontonlno xa predpasnike in krila, ervllib za postelje, platno X« rjuhe, meSke srajce, bele z odprtimi ovratniki In aavadne, bluze, robce za aa glavo ln za žep, no javi oe la sukanec. Dobi te lepa črnk ln temno-modra svila za obleke. Vzorci se ne razpoiil|a|o. Predaja te po jako zmernih cenahl Se priporoča Ivanka Praprotnik, • ' LJubljana, 8v. Petra cesta 29. Resnn ženltna ponudba. Obrtnik, star 45 let, se lell v tvrho ženltvs seznaniti z gospodično ali vdovo primerne starosti bi x nekaj premoženjem. Tajnost zajamčena. Ponudbe je poiiljatl na naslov: UprnvnlJtvo »Domoljub«. pod It. 46», ■ov »apnjo trgovina • a«, meni SEVER ft SOUP., LJnbljana, Vsllova si. IS. PKnfmo ponudb« a navedbo ■uooiJn. ln ««&•. in> V službo se sprejme kot | pomožni poštni ▼saj 16 let etar kmetski fant. O prostem las« p&t maga drutfa dela. Ponudbe se pollljalo na uprav« »Domoljuba«, pod llfro poštni sel Mizarskega vajenca starega in POAlOCflllj sprejmem takoj. IVAN ZGOHC, strojno miza* sivo, CERKNICA Notranjsko. 4Mt, Dr. IVAN HUBAD oh/, zdravnik in zobozdravnik v Škof j! Loki erdlnfra od 18. avgusta do 3«. avgusta. ^ JJtnf odpadki i sa Irrmo živini, laaeae in konopljene tropine, pr*> tene otrobi (meklne) se dobijo ceno pri Fraa P«M gagnifc ▼ Ljubljani, Dunajska cesta 16. ' i ■m temensko repo, flžol, grah lo vse vrste Hta kupo, Fraa Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta 36, / n Pravo lotto ya}e v vsaki množini p« najvifli eeai Matija PoikzeiMk Dmia Mu opeka najbolj trpežne vrste s« dobi pri tvrdkl Ivan JelaCIn, LlnMfana Emonska cesta X 4798 j ar Krmila manjka! Zato a« uporabljajo nadomestna sredstva sa krmila. Pa to krmo livina, perutnina iJakra prebavi in popolnoma izkoristi, na] «• pri-meia S krat na tedan krmi »na P«»t polna UnmUm" to J« dr. pl. Tmkiicxy-« radii«1 praiak. »BcSlJl Fakot valj« S K. b paketov K17 60 poŠt-Din« prosto, i paketov rado»tuj« sa S mesao« sa enega vola, kraro ali prmllta, Aa M mS. Dobiva as pri vsakem trgovcu. Glavna zaloga: lek&TM Tmk6c*y traven rotoTta v Ljubljani. Maatln J« bil odlikovan i najvlijlml kolajnami na razstavah: na Dunaja, v Pit**, Londona la Rima. Ha tisoča kmetovalcev hvali ta rabi .Maattn*. Ovčjo volno jratj« množin« p« tuurjji c*al Irepim. Pi*mn» ponudb, aa Karal VokM, II.Mm. Krafta Petra trg tt. I«. scnnu stenice m rta £ola2aa man poflattt ako porabljate nota najbolj« proiikaieaa Ia »lnia« hvali«. srodatva kot: prob poliakia aUtoi t »•—> sa p»d|—« Ia mBI t 6'—i sa Marita K ~ " _ C 6—: ta Kanta E »—i jnrtai aoCaa timktan sa cteaic« K 6—j arfaialn Milu K 3—i pratak •roti mr&Moa l S-— ia fr—< Mašite proti ataa H IMak K V—i udi sa aM pri Ml K 3—( praiek al v aUaU te parite K 3—, ilaktara ta aa aadte te aa liliji (hMhiIm rastite) K 3—, pnkak pra« mnHhm K »—, Pobija aa povnt)a Za»o4 aa ahaport «L Junker, Za*eb 1, Patrinjaka ulioa S. C k^Kjaka"'1al kasta ». — Prori sa Večje Število M itče n stalno, dobro plaCaaa akorda« dalo. Ponudba naj aa poBjaJa na naslovi Smev, tvornica strojev« n Bjelovara. Kranjska deželna podružnica nižje-avstrijske deželne življenjske in pentne zavarovalnice se je preselila z Marije Terezije ceste St. 12 na Dunajsko cesto 17,1. nad. (Medjatova hiša). Kuverte s firmo, pismo, rcčflne iti Izvrtuja natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v LJublJanL za ročni ln vratilnl pogon, vratiia (gepelnl), čl«tilniki, trijerll, slaaaorezalM ra pogon t roko ia silo. sada« ia vinska stiskalnice, sadni milni, brxoparitn.'kl, sttskalmoa za seno ln drugI poljedelski stroji so vedno v veliki izberi v zalogi Franc Hlttl, Ljubljana, Martinova cesta Stav. 1 Edina zaloga poljedelskih strojev torarae Umre t h b Comp. LWD5Kd POSOJILNICA t LJubljani, ▼ lastnem domn Miklošičeva cesta 6t I obrestuje hranilne vloge po čistih 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani ja največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad i milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica sto}! pod neposrednim državnim nadzorstvom. ** Priporočamo m kolin s ko kavino primes v korist c6mejnim Slovencem! CM#eH*si maiA Aata Sefaik v Ljubljani TUta Atfostramta Oskar«'