SPREHOD PO JUGOSLOVAN- Pavčkovega odgovora, vendar je pred- SKIH IN TUJIH REVIJAH lanskim natisnila izjavo šestdeseterice podpisnikov pobude za izdajanje nove- Sprehod začenjamo pri beograjski ga siovenskega slovstvenega časopisa. Književni reči. Na uredništvo sta prišli Venis Poniž pod nasiovom Roman o dve številki. Prva, še novembrska, po- petdesetih Xetin ocenjuje Rožančev ro- objavlja odprto pismo Dimitrija Rupla man Metuijt v katerem se pisatelj ozira Tonetu Pavčku okrog usode Nove re- v leta od svojega prihoda iz zapora do vije. Književna reč ne objavlja tudi znanih zapletov, ki so sledili uprizoritvi njegove drame Topla greda. Književna (•Igor Torkar Zlatoustova prat.ka Medza- reč objayIja ^ kfajše besedUo w lozniska zbirka Žepna knjiga, Mladinska _ ' ' ' , , ~ knjiga, Ljubljana 1981, opremil Cveto Conettija Masa z nadnaslovom Masa Jeraša, str. 208) in sila. Med drugim so v tej številki ob- 222 223 Sprehod po Jugoslovanskih In tujih revijah javljeni tudi daljši dnevniški zapiski Rolanda Barthesa spred štirih let. Prva decembrska številka Književne reči pa je v celoti posvečena poljski književnosti. Med najopaznejšimi prispevki je pogovor Pavla Levandovskega z Jerzvjem Andrzejewskim kot tudi odlomek iz njegovega najnovejšega romana Zmečkanina, ki ga je v srbohrvaščino (tako kot pogovor) prevedel Petar Vujičič. Za Književno reč so o povojni poljski poeziji spregovorili Krzvstof Karasek in Rišzard Matuszev-ski, o poljskem filmu danes piše Andr-zej Werner. Biserka Rajčič, ki se v tej številki pojavlja pogosto tudi kot prevajalka prispevkov, se je posebej za to številko pogovarjala z Edwardom Bal-cerzanom o sodobni poljski književnosti in vedi o književnosti. V rubriki Ulica Stanislava Vinaverja gostuje Sla-womir Mrožek. V 12. številki beograjske Književnosti objavlja Živojin Pavlovič tretje nadaljevanje spominskih zapisov z naslovom Pokolenja: Črni pajek. To so pričevanja o poletju 1981. Književnost tudi objavlja Esej o romanu Dimitrija Rupla, nastal pred letom dni. Jovan Hristič je prispeval zapis o petnajstem Bitefu, pri čemer med drugim ugotavlja, da se tokratni festival v svojih najbolj avantgardnih trenutkih ni kaj prida zanimal za udobnost svojih gledalcev, kar pa njega to prvikrat ni motilo. Pri tem ima v mislih Mašo v a-molu, ki je »bleščeč politični teater«. Književnost prinaša tudi pogovor Ivane Simeonovi-čeve, ki ga je imela z Zoranom Muši-čem poleti 1979 v Parizu. Mušič, ki deluje v francoski prestolnici, odgovarja o vplivih na svojo umetniško pot, o svoji narodnostni in državljanski pripadnosti, o svojih začetkih, o prvih navdihih in vzorih, o svoji pripadnosti umetnostnim smerem, o razmerju grafike do ostalega slikarstva, o vlogi umetnikov v družbi itd. Dvojna številka skopske Sovremeno-sti (8—9) med drugim objavlja razmišljanje Jakina Sinadinoskega o spozna- njih in izkušnjah ilindenske vstaje in kruševske republike med narodnoosvobodilno vojno in ljudsko revolucijo v Makedoniji. Pri tem med drugim omenja tudi izkušnje Kardeljeve knjige Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Položaj Slovencev v Jugoslaviji pred vojno jemlje kot primerjavo s pogledi na razvoj makedonskega narodnega vprašanja. Vera Stojčevska Antič piše o Izboru Koča Racina, ki sta ga skupaj izdala ljubljanska Cankarjeva založba in skopska Makedonska knjiga. Tej številki Sovremenosti so bih dodani makedonski prevodi pesmi predstavnika srbske moderne Vladislava Petkoviča Disa. V novembrski številki novosadskega Letopisa Matice srpske je objavljeno drugo nadaljevanje Tarasa Kermauner-ja z naslovom Bidermajerski srbski razumnik med meščanstvom in fevdalizmom. To je primerjalna razprava o tragedijah in komedijah Jovana Sterija Po-poviča. Franc Zagoričnik piše o knjigi pesmi v prozi, ali besedil, ki so »ponujene ideje za vrnjeno zaupanje« in ki jih je z naslovom 67 minut naglas zbrala Judita Šalgo. Zapis o lanskem mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani je prispeval Aleksander Bas-sin. Naslovil ga je Kriza grafike in bie-nale kot enciklopedija sodobne grafike. S te likovne prireditve, ki je ena osrednjih grafičnih pregledov na svetu, je v tem časopisu ponatisnjenih tudi nekaj del, med njimi je predstavljen tudi Boris Jesih z grafiko Jabolko. Leposlovje obsega predvsem prevode. Prikazan je krajši izbor iz novejše ameriške poezije (devet pesnic in pesnikov), natisnjena je črtica Hermana Hesseja Flavta in med drugim tudi šest pesmi Tadeusza R6žewicza. Za prevode so poskrbeli Vladimir Kopici, Vojislav Despotov in Petar Vujičič. Dvojna številka sarajevskega Izraza (11—12), časopisa, ki se posveča umetnostni kritiki, prinaša odlomek iz knjige Davida Lodgea Načini sodobnega pisanja. Zlatica Putinčanin je za to pri- 224 ložnost prevedla poglavje o metafori in metonimiji. Grgo Gamulin piše o anti-strukturi in izhaja iz ugotovitve, da je neuspeh strukturalizma v umetnosti temeljni neuspeh, in sicer prav zaradi njegove ahistoričnosti. Nikola Koljevič piše o Sli po rodnem kraju in evropski misli Isidore Sekulič. Po daljšem času je priromalo obnovljeno Koroško mladje, ki izhaja v Celovcu. Prinaša v glavnem izvirno poezijo in prozo. Kristijan Močilnik je prispeval dve besedili Pridi bliže, prijatelj in Na začetku so bile podgane, Janko Messner objavlja sarkastično pripoved Lešnikova sladoledna bomba in zgodbico Vprašanja predšolskega otroka. Podpisal pa je še polemičen zapis Quousque tandem disidenti? o dnevih sodobne slovenske književnosti na Dunaju in spominski zapis ob smrti Edvarda Kocbeka. Jani Oswald se je pomudil ob prvem kongresu avstrijskih pisateljev z zapisom Z roko v roki ali vsak na svojo roko? in prispeval vest o dveh novih izvirnih otroških knjigah v slovenščini, ki sta izšli v zbirki Mladi Korotan. Naj še omenimo razmišljanje Feliksa Bistra o slovenskem katoliškem tisku na Koroškem z naslovom Mir in nemir otroka božjega ter kratko predstavitev avstrijskega pesnika Helmuta Scharfa, ki jo je tudi pripravil Janko Messner. Vzhodnoberlinski časopis Neue Deutsche Literatur piše v 10. številki med vestmi pod naslovom Imena in dela tudi o doslej neznani korespondenci Iva Andriča s pesnico in umetnostno zgodovinarko Zdenko Markovičevo, ki jo je izdal Inštitut za literaturo in teat-rologijo Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Gre za znanih 118 pisem, ki jih je nobelovec pisal svoji hrvaški prijateljici med letoma 1918 in 1932. Neue Deutsche Literatur komentira, da je ta najdba in objava predvsem velikega pomena za literarne zgo- dovinarje in raziskovalce literature ka kor tudi za Andriceve življenjepisce, ker je obseg pisem velik in prinaša vrsto neznanih podrobnosti o avtorju. Si cer pa se v tej številki pojavljata tu" pesnika Friedrich Engelbert s štiri-pesmimi pod skupnim naslovom Me poletjem in jesenjo, Kristian Pech pa devetimi pesmimi iz razdelka Poletn poročilo. Časopis prinaša tudi nekate knjižne in likovne ocene. Enajsta številka bratislavskega Rom boida med drugim prinaša oceno Iva Mojika o znanstvenofantastičnem del Ericha Koša Sneg in led, ki posega prihodnost, ko naj bi Evropo in sve ogrozila ledena doba. Po Mojikove mnenju je poslanstvo te knjige v klic po življenjskosti in človečnosti; škod še dodaja ocenjevalec, da mu ga ni uspelo prikazati na primerni umetniški višini. Sicer pa je ta številka polna pris pevkov z zborovanja o vlogi marksistične literarne kritike, ki so ga pripra ! po XVI. kongresu Komunistične partije Češkoslovaške. Tako je Rudolf Juri] objavil prispevek z naslovom Vloga i poslanstvo umetnosti. L'udovit Pelzcu pa je prispeval razpravo Za višjo idej nost literarne kritike, če naj omenim samo dva od teh prikazov, ki so pol načelnih misli in strinjanj ter navedb kakor je ta, da je namreč »tovai Gustav Husak na XVI. kongresu K munistične partije češkoslovaške povsem jasno ugotovil, kako ne moremo dopuščati ničesar, kar bi škodilo socialistični umetnosti in znanosti, kar bi bilo v razkoraku z ideali socialističnega humanizma; nikomur ne dovolimo, da bi očrnil delo naših ljudi, revolucionarno preteklost in socialistično sedanjost.« Časopis prinaša še nekaj leposlovja. Miroslav Halas se oglaša s pripovedjo Hazardne igre, ki je odlomek iz daljše novele, Juraj Pado pa objavlja tri nove pesmi. A. A.