Leto XIV V Celju, dne 19., aprila 1904.1. Štev. 30. izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano. - Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. - Naročnina za celo leto b Kron, za pol leta 4 krone za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine" v Celju. Slovenskim materam v , Ločah! •-t V bolesti sem te dete porodila, Pa vendar nisi moje ... (Svatopluk Čeh). Kako ginljivo je videti dobro slovensko ma mico, ki vceplja svojemu detetu prve nauke vere, koje šepeta mala stvarca z nedolžnimi, drobnimi uatecami za njo. Pač srečna mati, ki si je svesta da bo njen mladi učenček ostal celo življenje zvest jeziku v katerem je povzdignil prvič svojo molitev svojemu stvarniku. Ve slovenske matere v Ločah sedaj žalibog ne morete imeti tega prepričanja. Že nad mladim, nerazvitim detetom kroži nemškutarski kragulj, prežeč na vaš zaklad, da zasadi neusmiljeno svoje kremplje globoko v njegovo meso, to je da preustvari iz slovenskega otroka poturico, ki bi se morala sramovati svojega materinega jezika Jedva vstopi v šolo, že mu začnejo vte-pati tujščino v loški ponemčurjeni šoli ter mu iztrgavati ljubezen do rodne svoje govorice. — Učitelji, ki so se sami toliko daleč zmotili, da so postali izdajice svojega ljudstva, prišli so ravno raditega pri graščaku v toliko visoko milost, da so zasedli po njegovem posredovanju ta mesta. Zlorabljajo jih pa v to, da vam, slovenske žene odtujujejo vašo deco, čemur dokaz je množica nemškutarjev v vaši občini. Najbolj se mora za meriti to pogubonosno delo učitelju g. Cmeren- j šeku, ki je (slovenski rojak iz Slatine) tako j slaven nemčur, da ga je brež ški okrajni šolski ; svet po devetmesečnem čakanju (kar je popolnoma protipostavno) prosil sam, da prosi za i učiteljsko mesto na tamošnji nemški šoli. — Na celem Spodnjem Štajarskem torej ni bilo njemu enakega ! — Ravno tega pa je vaš dobrotljivi graščak preskrbel za vaše otroke, Ločani, da postanete v tem oziru njemu slični. Da izveste, kako pomilujejo gg kolegi Caerenšeka, evo vam malenkostnega dogodka! Spominjajte se, gospod Cmerenšek, zimskega prazničnega dneva, ko ste bili s peščico svojih gg tolegov v konjiški gostilni, kjer se vam je reklo doslovno: „Dragi tovariš Cmerenšek, ki imaš tako krasno slovensko ime, zakaj si se izneveril našemu praporu? Glej, mi štajarski uči telji smo narodni, mi čutimo z zatiranim, tepta, nim našim ljjudstvom. Ti pa si obrnil ostrino meča proti ljudstvu, iz katerega si izrastel! Ebli me bogme, da moram možu, ki je moj stanovski tovariš, očitati odpadništvo. Storim pa to v nadii da se končno zopet zaveš ter postaneš tildi naroden učitelj, ki bo vzgajal izročeno mu deco v narodnem duhu". Sedeli ste kakor na žerjavici, kri vam je plula v obraz. Tovariševe besede so vam obudile vest. Spoznali ste grozo narodnega greha..... Pojavil se vam je pred očmi razloček med tistim življenjem, kakoršnega ste si slikali v bujnih barvah kot slovenski učiteljiščnik, ko ste si na-črtavali za življenje mnogostransko delovanje za blagor svojega ljudstva — in življenjem, kakoršnega imate sedaj Niso izginili samo vsi prejšnji visoki cilji v prazen nič, ampak pristopilo je tudi to, kar vsakogar, ki ima še količkaj sramu v sebi — poniža na najnižjo stopinjo — namreč zaničevalno pomilovanje od strani najbližjih stanovskih tovarišev. To mora biti res hudo.....! Šola, kjer delujejo takšni učilteji, ki so ljudstvu, kojega deco vzgajajo, naravnost sovražni kakor je ravnokar imenovani in njegovi tovariši na zavodu, ne more izpolniti svoje naloge. — Kajti učitelju je treba nekake očetovske ljubezni do izročene mu dece. Te pa učit dj, ki zaničuje jezik svojih gojencev, ne more imeti Človek, ki sovraži celo ljudstvo, tembolj sovraži njegovo nado, nje govo bodočnost, t. j. njegovo mladino. Ako bi vam torej loški graščak želel dobro (kar si sedaj še mislite), moral bi skrbeti za slovenske učitelje (kot načelnik okraj nega šolskega sveta), da bi negovali vašo deco, kakor neguje skrben vrtnar svoje cvetke. Da je v istini šola, kakor jo imate Ločani, pogubna za slovensko ljudstvo, v prvi vrsti za kmeta, povedo nam znani, stari šolniki, kojih nekaj navedem: ^Na šolah, kjer se učitelj nt poslužuje v občevanju z otroci materinega jezika, v katerem je edino mogoče s pridom poučevati in z uspehom vzgojevati mladino, jo navajati k delavnemu, umnemu in srečnemu življenju, jo navduševati za one svetle vzore, ki )i naj bodo zvezde vod niče na življenja potih — na šolah kjer se do dosadnosti premievajo posamezni stavki iz raznih predmetov; kar bi naj nadomeščalo pridobitev resničnega [znanja: Ondi se vzgajajo le površni .n vihravi značaji. Tamkaj je nemogoče vzbuditi v gojencu ono vsestransko zanimanje, ki je smo ter vsemu pouku Učenec odide iz šole kot domišljav voliček". Drugi strokovnjak pravi: „Nesramnost je za nemško inteligenco, da v XX. stoletju zlorablja šolsko vzgojo v svoje sebične, politične namene. In taki ljudje si še prisvajajo ime kul-turonoscev. Nemci pravijo : Učite se nemški, da bodete lažje izhajali. Zakaj pa se ravno oni, ki so že v prvi mladosti znali nemški, prišli sem k nam, kjer jim nemščina sama med slovenskim ljudstvom n C ne pomaga?! Dišala jim je naša rodovitna zemlja, da bi pa ostala njim, njihovim potomcem in še drugim nemškutarskim lačenbergerjem na razpolago, treba je naučiti Slovence 'nemščine, da zapuste svoje ognjišče ter gredó v tujino borit se za obstanek. Radi tega ravno, ker si bogvekaj domiš-ljuje siromak, kateremu se je vtepala par let kopica nemških besed, ga ne drži več na očetovem domu. Misleč, da se tam zunaj po svetu cedi med in mleko, gre v tujino, dočim ostane na kmetiji sivolasi oče sam. Tovarne po mestih se prenapolnjujejo z našimi ljudmi, dočim tukaj primanjkuje delavcev, da kmet ne more obdelovati svojega polja. Še tiste delavce, katere dobi (večinoma stari onemogli ljudje in otročad), mora plačevati prav drago. Delo napreduje počasi, stroški veliki in kmetijstvo hira: — posledica nemškutarski h šol. Druga posledica teh šol je pa v tem, da so si naši otroci, zgubivši šolski čas s premlevanjem nemščine, pridobili premalo življenske izobrazbe. Višjih šol nam nemške vlade nočejo d^ii, ker nas hočejo imeti tepce, in kaj čuda, ako je radi tega pri nas tako malo podjetnosti. Za to je treba edino izobrazbe in nekaj denarja. Tem šolam se torej zahvali, ubojgo naše ljudstvo, da, mot^š trdo in z naporom delati zunaj na deželi, -.Nemec pa si je osvojil naša mesta in 'trge ter živi v njih udobno življenje. Kar je Slovencev po mestih in trgih, so le sužnji, slabo plačani služabniki in bedni delavci. Kjer je trgovina z lesom, so Slovenci navadni drvar i (n pr. v Ž:čah lernandl), Nemci pa ttžijo na veliko in bogatijo. Kjer je tovarna, posestniki so Nemci, Slovenci delavci (n. pr. v Poličanah). To so torej dovolj jasni dokazi. Najboljši, glasno govoreči dokaz pa nam je cel narod češki. Taval je kolikor toliko v temi narodne nezavednosti, gospodarske odvisnosti in v po manjkanju samozavesti več ali manje do leta 1860. Tu pa se pojavi Palacky, „oče naroda češkega", in temu orjaškemu duhu se je posrečilo prepričati svoj narod, da more edino izobrazba v materinem jeziku pripomoči ljudstvu do blagostanja Sledili so temu svojemu voditelju, vrgli iz vseh šol nemščino in se ravno radi tega izobraževali v vseh mogočih strokah prav temeljito, da sedaj nadknljujejo skoro v vsem in vsakem vse avstrijske narode. Slovensko ljudstvo ne bodi torej trdovratno in upri se z vso energijo temu današnjemu posiljevanju z nemščino. Pred vsem pa skrbiš i loški kmetje za to, da izpodbijete stolec onemu, ki je doslej kot najhujši ponemčevalec pri vas. Če vam je mar prospeh kmetijstva, blagor vaših sinov in hčera ter vsega slovenskega naroda — storite to prav sigurno. Da bi se razumen človek namenoma bil po lastnih zobeh, tega vam vendar ne moremo prisoditi. Dan plačila za dobrote vašega „prijatelja" je tu! Obračunajte! Pa ne misli si, mati slovenska, da se loški mogočneži zadovoljijo s ponemčurjenjem v ljudski šoli! Nikakor ne! Srd nad tvojim jezikom sega dalje. Da bi jim prav nihče ne ušel, tudi tisti ne, ici ostanejo za vedno v Ločah, ustanovili so si društvo, kjer slovenske fante nemški koman-dirajo. Da jih ni ljubezen do vas, kmetje, navdušila za to podjetje, veste pač sami. Ako bi bil društvu res namen čuvati kmetake strehe ognja, bi se ne polagalo pred vsem na „hajlanje" po nemškutarakih gostilnah tolike važnosti. Tisti zabavni večeri, katere prirejajo običajno v za grizeno nemškutarskem lokalu, so ugodna prilika, da se privlečejo tudi konjiški nemčurčki v Loče. Iz poprej navdušenega kmetskega fanta postane na ta način janičar, ki pljuje rodni materi z brezobzirnim zaničevanjem njene govorice v obraz. In kakor smo videli povsod doslej, vidimo tudi tukaj, da je pravi povzroče-valec te „šole" največji v vaši občini, t. j. oni o katerem bi rekel „Štajerc", da je „kmetski prijatelj", akoravno še tisočletna zgodovina ne pomni enega takšnega prijatelja slovenskega kmeta. (Je pa tudi popolnoma izključeno, da bi bil, ker so cilji nemškega graščaka popolnoma različni od onih slovenskega kmeta.) Pozor torej, kmetje, sicer vas pomete nemški naval, kakor burja orumeneli jesenski list s trhle veje. Ne graščaki, ampak vaši ljudje so vadi pobratimi in le vaši sigurno čutijo za ▼as in z vami. Proč radi tega s sedanjo grašča-kovo strahovlado in posadite druge na častna mesta ! Celjske in štajarske novice. — Repriza „Legijonarjev" prošlu nedeljo je uspela najboljše. Ker smo o igri ob priliki pive prireditve obširno in vsestransko poročali, se nam ne zdi potrebno, danes zopet obširnejše poročati. Reči moramo le, da je bila predstava na istem umetniškem višku, kakor prva. Vsi igralci, imenoma jih ne bomo navajali, so pokazali, da njihova igra ni diletantska, temveč res umetniška, kakor se je nadejati sicer le pri igralcih po poklicu. Občinstvo, katerega smo se nadejali nekoliko več, posebno Celjanov, je z burnim ploskanjem izkazovalo igralcem svoje priznanje, katero so si pa tudi res pošteno zaslužili, posebno Lavra in Jež Pevski zbor, obstoječ iz pevcev .Celjskega pevskega društva* in „Slovenskega delavskega podpornega društva", je prav častno rešil svojo nalogo, kar moramo reči tudi o naši narodni godbi. — „Legijonarji" so bili zadnja predstava v letošnji sezoni. V eni prihodnjih številk bomo obširnejše izpregovorili o dramatičnih prireditvah „Celjskega pevskega društva", za danes samo izražamo istemu svoje odkritosrčne častitke na krasnih uspehih dosedanjega delovanja, želeč, da bi tudi še nadalje tako častno zase, za slovensko Celje in vso najširšo okolico izvrševalo svojo lepo nalogo! Jeseni pa zopet z združenimi močmi na delo za narod in njegovo prosveto ! — Kurzovci Cast, komur čast, in grof Gleispach jo res zasluži v največji meri. Oče tovska skrb, ki jo izkazuje nam spodnještajarskim Slovencem, je res tako očetovska da mu moramo biti iz dna srca hvaležni. Naša sodišča so pre plavljena z ljudmi, ki bi morda lahko opravljali svojo službo tam gori nekje med gornještajarskimi hribi, ki pa je pri nas ne morejo opravljati tako, kakor zahteva zakon in pravica, ker ne razumejo ljudstva, med katerim, živijo, ker ga največkrat tudi nočejo razumeti. V tako imenovanih kurzih se, ne vemo na kak način, vliva tem gospodom jezik našega naroda v njih nemške možgane, toda naj nihče ne vpraša kako, saj se to že razvidi samo po sebi, ako se ima opraviti žnjimi. Da teh kurzovcev nobeden ni zmožen našega jezika, je popolnoma naravne. Naš namen ni, zopet in zopet obsojati Gleispachovo nemško-nacijonalno politiko, za danes naj s slučajem, ki se je dogodil pri celjskem sodišču, pokažemo, kake budalosti so mogoče v našem pravosodstvu. Stvar je sicer smešna, vredna, da bi jo zabeležil kak humoriatični list, ali v resnici je tako žalostna, da bi se- vladajoči gospodje morali razjokati nad njo. V neki zadevi je zaališanec izjavil, da so mu v ohrambo izročene klobase pojedle podgane. Zapisnikar je bil tak kurzovec, in tu vam stoji črno na belem zapisano v zapisniku, da so klobase možgane pojedle, čegave, se seveda ne ve, najbrž zapisnikarjeve, kajti sicer bi taka neumnost ne bila v zapisniku. Pač je res umestno vprašanje, čemu naj bi se človek bolj smejal, ali možgane žročim klobasam, ali onim, ki pošiljajo med nas ljudi, ki so v stanu napisati tako neumnost? Žal, da ne smemo povedati, kar si mislimo še zraven. — „Vahtaroa" in slovensko obrtništvo. Težko je pač razumeti gospode, ki imajo glavno besedo pri celjskem lažinemškem trobilu. Z ene strani vabijo z vsemi mogočimi obljubami naše obrtništvo k sebi, na drugi strani pa udrihajo po naših ljudeh, lažejo in obrekujejo na vse mogoče načine, samo da bi odvrnili slovensko ljudstvo od slovenskih obrtnikov in jih privedli v svoje nemške prodajalne in delavnice. Zadnja „vahtarca" se je na najnesramnejši način spravila na našega obrtnika g. Salmiča, hoteč ga z lažjo pripraviti ob odjemalce. Povprašali smo se takoj, da izvemo, kak je povod „vahtarčnemu* zavijanju, in seveda tudi izvedeli, da je cela zadeva naravnost hudobno zavita, izmišljena, seveda z jasnim namenom, oškodovati gosp. Salmiča na njegovem dobrem imenu in obenem tudi v gmotnem oziru. Znano je seveda celjskim nemškim mogotcem, da ima g. Salmič znatne zasluge za razvoj slovenske stvari v Celju in zato lop po njem s kijem in batinami. Naš namen ni braniti čast in poštenje g. Salmiča, saj si je bo sam najsijajnejše obranil, toda pokazati pač moramo, s kakimi nesramnimi sredstvi delajo ljudje „vahtarčnega" kalibra nato, da bi izpodjedli ugled in kruh človeku, ki ni na njihovi strani. Vse jim je prav, z lažjo in obrekovanjem hočejo doseči svoj namen, seveda potem, ko se jim dokaže njihova nesramnost, nimajo toliko časti v sebi, da bi priznali svoj lopovski zločin, ne, potem lepo molče. Tako so delali, tako delajo in delali bodo tudi še naprej Sevfcda se pri tem bijejo na svoje „junaške" prsi in se bahajo s svojo „nemško poštenostjo", katera se pač po naše imenuje lopovstvo in nesramnost. No, le počakajte, to vam bo kmalu minilo. Zob za zob! Ne bo dolgo, «da bomo imeli priliko pisati o nekem velikem celjskem nemškem gospodu, ki hodi v zadnjem času zelo zamišljen po celjskih ulicah, in prepričani bodite, da bo tedaj zabolelo ne samo celjske, temveč tudi druge Nemce! — Iz Gornjega grada. Tukajšnje pevsko društvo je zborovalo dne 12. t. m. v gostilni gospe Fischer. Po običajnem pozdravu predsednikovem g. Božič prečitalo se je blagajnikovo poročilo. Društvo je imelo 62 K 59 v dohodkov in 16 K stroškov, torej prebitka v gotovini 14 K 24 v in v poštni hranilnici 32 K 35 v. Nastopiti je moglo društvo le redkokrat, ker primanjkuje pevcev. Ko sta izvoljena računska pregledovalca pregledala blagajno in knjige ter vse v redu spoznala, volil se je nov odbor, v katerem so pa razun dveh stari odborniki. Predsednikom se je soglasno izbral g Jakob Božič, trgovec; tajnikom gospica Lea Kališ, učiteljica; blagajnikom g. Ivan Verbič, uradnik pri graščinskem oakrbništvu; pevovodjem g. Anton Ribič, organist; odbornika sta g. Krajnc Jože str., veleposestnik in njegov sin g. Krajnc Jože ml, lesni trgovec. Zadnje ime novani je ob enem tudi arhivar. Razgovarjalo ! se )e nadalje še o društvenem delovanju v bo- ' doče nakar je predsednik zaključil občni zbor. — Učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj zboruje v nedeljo, dne 1. velikega travna pri Korenu v Št. Janžu ob 10. uri dopoldne. Spored se pravočasno naznani. Za sedaj javimo, da bode predaval g. nadučitelj Kocbek o svojem potovanju v Norimberk k šolsko-zdravstvenemu kongresu in da se bodo volili delegati k zborovanju „Zaveze" v Postojno. Glede kosila je pravočasno naznaniti g. Klemenčiču na Rečico. Prijatelji učiteljstva in šolstva dobro došli! — Iz Bočke okolice. Tudi na belo nedeljo so igrale vrle naše gledališke diletantinje. Ker je tudi tokrat došlo polno ljudstva, zlasti iz okolice, morala se je igra zvečer ponavljati. Premišljevati se je začelo, ali bi ne bilo umestno, da bi se priredilo leseno večje gledališče, kjer bi se lahko vsako leto redne igre prirejale, kakor je to po nekod med Nemci običajno. V take kraje vrejo k prireditvam ljudje od blizu in daleč. Ali bi ne bilo to pri nas mogoče? Sčasoma bi se igralke še bolj izvežbale in bi bil njih nastop sigurnejši ; zlasti na večjem odru, na katerem bi bilo kretanje bolj prosto. Dobiček iger je znaten, ko bi se ta porabil v stavbo primernega lesenega gledališča Gospa aranžerka, ali bi ne bila naša misel upoštevanja vredna!? — Čitalnici v Konjicah je odlični sloven ski rodoljub in ravnatelj posojilnice gosp. Ivan Šepic, podaril znesek 500 kron, za kar mu bodi tem potom izrečena najiskrenejša zahvala. ' — Učiteljsko društvo za brežiški in sev niški okraj ima svoje prihodnje zborovanje dne 1. maja 1.1, (ne 8, kakor je bilo prvotno določeno) v šoli v Brežicah. Zborovanje se prične točno ob pol 10. uri predpoldne ter se vrši po določenem sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. — 2. Društvene zadeve in nasveti. — 3. Volitev delegatov za letošnjo glavno skupščino „Zaveze" v Celju. 5 Poročilo zastopnikov učiteljstva v okrajnem šolskem svetu o dosedanjem delovanju. 6. Nekaj misli o III. plačilnem razredu. — Odbor prosi cenjene društvenike vljudno in nujno, da se udeleže zborovanja polnoštevilno. — „Štajerc" in — nemški odvetnik. Znani nemški odvetnik dr. R. Zirngast naznanja v „Štajercu" sledeče: „Naznanjam p. n. občinstva, da sem s 30. marcijem 1.1. odprl mojo odvet niško pisarno v Kozjem", vsak Slovenec pravir da je odprl svojo pisarno, svojo trgovino itd. Dr. Zirngast pa ne zna niti toliko slovenski, da br mogel razločevati slovniško razliko med „moj" in „svoj". In vendar bo ta odvetnik uradoval v popolnoma slovenskem okraju ! Značilno za tega slovenščine nezmožnega odvetnika je tudi to, da je s v o j o otvoritev pisarne naznanil v nem-škutarskem „Štajercu". No, ako bode g. Z rngast imel svojo klijentelo le med nemškutarskimi „Štajerčevimi" privrženci, potem bomo pač kmalu zopet čitali v „Štajercu": „Naznanjam, da sem zaprl mojo odvetniško pisarno v Kozjem". — „Štajerčevi" inserati. Nemški kamnosek v Gaberjih pri Celju Johann Kullich se jako jezi nad vrlim celjskim slovenskim kamnosekom gosp. Čamernikom, ker mu ta baje prevzame ves zaslužek in vse kupčije V svoji veliki nemški jezi je šel Kullich k „Štajercu" ter dal v ta nemškutarski listič inserat, v ka terem naznanja, da tudi on prevzame kamnoseška in klesarska dela in da tudi on prodaja nagrobne spomenike itd. in sicer za one na-ročitelje, ki se sklicujejo na „Štajer-čev" inserat za znižane cene(!) Torej pri kamnoseku Johann Kullichu v Gaberjih so za „Štajerčeve" nemškutarje nižje cene, kakor za Slovence. Zapomnite si to Slovenci ce' .kega okraja. — Podravska podružnica slovenskega planinskega društva otvorila je svoj razgledni stolp na Žigertovem vrhu širšemu občinstvu in s cer članom „Slovenskega planinskega društva" brezplačno, drugim pa proti vstopnini. — Stolp bode vedno, izvzemši dneve shodov pri cerkvi sv. Areha, zaprt, ter se dobe ključi k njemu proti zalogi 2 kron pri nastopno navedenih poverjenikih in sicer pri gospodih: Peter Novak v Slov. Bistrici, Franc Turner v Framu, Miško Reicher v Mariboru, Narodni dom; Karl Sicherl v Mariboru, Poštna ulica; Jurij Robič v Lembahu; Miha Seme v Rušah; Andrej Pernat pri sv. Lovrencu; Fran Dolinšek na Klopnem vrhu. 0 za-ložnini izroči se vsakemu potrdilo ter je izposo jevalec ključa opravičen svoj ključ vrniti vsa kemu navedenih poverjenikov ter zahtevati proti izročitvi potrdila nazaj svojo založnino. Vendar se prosi, da bi se radi ložjega poslovanja kolikor mogoče vračali ključi na mestu izposojevanja. Izposojevalec ključa je nadalje zavezan naznaniti koliko oseb da namerava posetiti ž njim stolp ter ima obenem položiti tudi vstopnino za vse te osebe. Ta znaša : do 10 oseb za vsako 50 v, nad t10 oseb za vsako 10 v. Udje „Slov. plan. društva" in njih rodbine so prosti vstopnine. V ogib neljubih nastopov v slučaju revizije poziv ljejo se vsi, da naznanijo natančno število izlet nikov. — K tozadevni reviziji opravičen je vsak član „Slov. plan. društva" in naproäen, da naznani sleherni nedostatek takoj društvenemu vodstvu v Ruše. — Slov. društvo „Domovina" v Gradcu priredi dne 24. aprila t. 1. v dvorani „Zum wilden Mann" Jakominigasse 3, veselico s prvim nastopom tamburašev lastnega tamb. zbora, s petjem, gledališko igro „Zamujeni vlak", srečo-lovom in šaljivo pošto. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnice pri predprodaji 40 vin., pri blagajni 60 vin. Vsebina sporedu je obilna in jako zanimiva, posebno živahnost vzbudil bo nastop četvorice pritlikavih solistov, ki bodo nekaj „domačih" zapeli. Druge slovenske novice. — Imenovan je privatni doceut g. dr. Friderik Pregi, rodom Ljubljančan, za izrednega profesorja fiziologične kemije v Gradcu. — Odlikovanje slovenskih obrtnikov. Jury dunajske modne razstave je odlikovala ljubljanskega krojaškega mojstra g. Antona Reisnerja za njegove razstavljene uniforme z zlato sve tinjo. Tudi g P. Ca88ermann je odlikovan z zlato svetinjo. — Ustrelil se je v Ljubljani trgovec Ernst Jeunikar v soboto zjutraj v svojem stanovanju na Dunajski cesti. Ustrelil se je v vrat. O vzroku samomora so razširjene različne vesti. Nekateri pravijo, da se mu je zmešalo, ker se je baje pri zaroki svoje hčere zavezal toliko izplačati, da se je bal poloma svoje trgovine. — Prvi roj. Pri posestniku M. Z, v Pod peči pri Brdu so v nedeljo, dne 17. t. m. rojile prve čebele. Nenavadno topli prvo pomladanski dnevi so jih izvabili iz panja. — Perilno milo v prid družbe sv. Cirila in Metoda so pričeli izdelovati ter ga prodajajo po vseh večjih prodajalnicah. — Na ženskem učiteljišču v Gorici je razpisano mesto definitivnega glavnega učitelja za nemščino in slovenščino. — Sadovi slovenske domače politike. K naši vesti, da je davčni uradnik g Tobias pre meščen iz Sonarja pri Jelšah v Obdach na Gornjem Štajarskem dostavlja „Elinost" sledeče: Elen za drugim morajo slovenski uradniki v prognanstvo, a med slovensko ljudstvo na Šta jarskem se viši neprestana invazija uradnikov, ki s tem ljudstvom niti občevati ne morejo, ker ne znajo njegovega jezika. Uradniki, sposobni za občevanje z narodom, se izganjajo, uradniki ne sposobni za tako občevanje — ki je neizogiben pogoj za res dobro upravo — se pa importirajo. Človek bi menil, da ta visoka b'rokracija niti ni več pri zdravi pameti, ako ne bi vedel, da je to postopanje narekovano od stalnih, narodu slovenskemu sovražnih namenov. — Kako dolgo še?! vprašuje „Domovina". Naš odgovor je : tako dolgo, dokler se bomo Slovenci tako nezmiselno klali med seboj da s tem vso na$o politiko ob sojamo v obuemoglost. Ker si Slovenci s pravim turškim fanatizmom eden drugemu jemljejo ve Ijavo, je naravno, da tudi vsi skupaj nimamo nobene veljave ne pred sovražnikom in tudi ne pred prijateljem. Ko se ubijamo sami, nas tem lažje ubijajo drugi. To so sadovi slovenskega boja za „načela" ! In da bo kupa krvave ironije. polna do vrha, prisegajo vsi z — besedo svojo zvestobo narodnemu načelu. — Hrvatsko parobrodarsko društvo v Senju je nedavno otvorilo s prvim svojim parc-brodom „Hrvatsko" redno vsakdanjo plovitbo med Senjem in Reko, ob nedeljah pa med Sanjem in Karlobagom. Iz Sanja odhaja zjutraj ob 4 45 in prihaja na Reko ob 8 15 Z R ke odhaja popoldne ob 1. in prihaja v Senj ob 4 30. Medpo-sfcaje so: Novi, Selce, Cerkvenica, Sv. Jakob in Kraljeviča. Ob nedeljah pa odhaja iz oenja zjutraj ob 6. uri in prihaja v Karlobag ob 9'20. Vrača se iz Karlobaga ob 11. uri in prihaja v Senj ob 2 20 popoldne; medpostaje: Sv. Juraj, Starigrad in Jablanec. — Kanal med Dunajem in Trstom. Mini stratvu za trgovino je došel neki nov načrt za zgradbo kanala med Dunajem in Trstom Kanal bi bil dolg 500 kilometrov in bi zahteval 500 ; milijonov, vporabivši vse vode sposobne za plovbo, ki so na tej poti. Preko Julijskih alp in Semeringa bi železniški vlaki prevažali ladje. Ta načrt ostane bržkone — načrt — „Rokovnjači" v Ameriki. Jurčič Gove-karjeve „Rokovnjače" so igrali slovenski dile-tantje v Clevelanda v Ameriki, Ondi so ustanovili slovensko ,,Dramatično društvo". Politični pregled. — Češko-slovenska posvetovanja. — Pod predsedstvom dr. Pacaka so imeli včeraj poslanci dr. Kramar, Sileny, dr. Ferjančič, dr Ploj, dr. Šu-šteršič, Šuklj e, Biankini in Vukovic posvetovanje o položaju s posebnim ozirom na vprašanje o volitvi v delegacije. Tudi o dogodkih na dunajskih visokih šolah se je govorilo in se sklenilo, storiti energične korake. — Novi štajarski deželnozborski volilni reà je cesar potrdil. Tekom šestih tednov mora torej namestništvo razpisati dopolnilne volitve za novo volilno kurijo. Ker pa bo sestavljanje novih volilnih imenikov dalo veliko dela, se bodo vršile volitve najbrž šele koncem avgusta ali začetkom septembra. — Dolžnost naših ljudi je torej, da se takoj v 'začetku že pobrinejo za to stvar, da se ne bo moglo po volitvah zopet očitati komu, da ni storil svoje dolžnosti. — Torej takoj na delo! — Dogodki na Balkanu. Med Srbijo in Bolgarijo se vrši dogovor zaradi cerkvenih in ' šolskih vprašanj v Macedoniji. — V Drinopolje je prišlo iz Carigrada več uradnikov ruskega poslaništva, da pospešujejo vrnitev bolgarskih begunov. Ti uradniki morajo nadzorovati, ako izpolnjuje turška vlada svoje obljube. Požgane hiše gradijo na državne stroške, najemnino mo rajo vračevati in razdeljevati državno zemljo med obubožane domačine po Macedoniji. Rusko-j aponska vojna. Novi poveljnik ruskega brodovja v Port Arturju, dosedanji poveljnik črnomorskega brodovja Skridlov, je že imenovan, vendar bodo še pretekli tedni, predno bo mogel dejansko prev zeti vrhovno poveljstvo portarturške eskadre. Rusko brzojavno agentstvo poroča : V petek zjutraj ob 6 ari se je pojavila na obzorja mala sovražna eskadra, ki se je pa skoro zopet oddaljila. Ob 10. uri predpoldne so se japonske ladje, 23 na številu, iznova približale Port Arturju in se delile v dva oddelka. Prvi oddelek se je ustavil pri Laotišanu in jel bombardirati obali tigrskega polotoka, drugi oddelek pa je priplul v obližje rede in streljal na Zlato goro in na baterije. Bombardiranje je trajalo neprenehoma do 1. ure popoldne. Naše ladje so se napadu odzvale in takisto jele streljati na so-vraga. Neki dobro namerjeni strel je poškodoval neko japonsko križarko. Po drugih poročilih pa ste bili dve japonski vojni ladji močno poškodovani. Utrdbe in mesto niso prav nič trpele. — Nekaj Kitajcev je bilo ubitih, ranjena pa sta bila dva Rusa in dva Kitajca. Iz Berolina se javlja: Na dobro poučeno mesto je pravkar došla brzojavka, da so Port Artur že zavzeli Japonci. — V Berolinu samem prav nič ne verjamejo tej vesti, ker ni potrjena od kompetentne strani. Iz Petrograda se javlja „Standartu" v Len don, da so hoteli Japonci ob izlivu reke Jalu izkrcati 11000 vojakov. Ker so bili popolnoma prepričani, da nikjer v obližju ni Rusov, so bili toliko neprevidni, da niso opazili močnega ruskega voja, ki je iz zasede prežal nanje. Rusi niso Japoncev pri izkrcavanjn prav nič motili. Ko pa je bila že cela armada na suhem, so jo obkolili in vnel se je hud boj. Japonci so bili poraženi in so se morali umakniti na ladje. Rusi so vjeli mnogo Japoncev in jim odvzeli tudi več topov in dosti streliva in provijanta. Ko so se Japonci že umaknili na ladje, so Rusi še neprestano streljali nanje. —^Japonske izgube so baje zelo velike. Petrograd 16. malega travna. Danes se uradno potrjuje, da je pri katastrofi „Petropav-lovska" vendar le utonil slavni slikar Vasilij Vereščagin. Našli so njegovo truplo in je agno-scirali. Seul 16. mal. travna. Palača korejskega cesarja je do tal pogorela. Ogenj je uničil tudi vse cesarjeve dragocenosti in zaklade. Pravi se, da je nastal ogenj, ker se je v neki peči preveč kurilo, kar pa ni verjetno. Cesar se je rešil v neko sosedno hišo. Petrograd 18 mal. travna. Rusko tele grafsko agentstvo javlja, da so vse vesti o novih ruskih izgubah in poškodbah na ladjah izmišljene in ravno tako vest, da je zveza med Port Ar turjem in Inkavom pretrgana. Petrograd 19. mal. travna. Poročilo ge-genalnega štaba pravi, da je ob reki Jalu vae mirno in položaj nespremenjen. Port Artur 18 mal. travna. Pri boju dne 12 t. m je neka japonska križarka zadela ob plavajoč torpedo in se pogreznila. Narodno - gospodarske novice. Strup za miši in podgane. Najboljši strup za to golazen napravi se tako-le: Vzemi 25 dkg pšenične moke, 50 dkg mleka, 5 dkg slanine, 4 g kuhinjske soli, kar vse zmešaj v testo. Sedaj pa se vzame 120 dkg morske čebule, zreže na drobne kosce in zmeša s prej omenjenim testom. To se nastavi na poseben prostor, kamor žival najraje zahaja. Pomniti je treba, da je morska čebula za glodavce posebno strupena. — Tako narejen strup se po nemški imenuje „glicirin", Ponekod se nastavlja tej golazni arzenik in enake strupene snovi, kar pa je večkrat nevarno za druge domače živali. Opomniti je tudi treba, da se naj imenovanega strupa napravi le toliko, kolikor se ga za edenkrat potrebuje. Shranjen za dalje časa namreč izgubi svojo dišavo, da ga potem žival ne mara. Mazilo za bike po rezatvi. Kadar se biki, ovni, prašiči itd. režejo, navadno za tem več ali manj otečejo. Da se izogne nevarnost, treba žival imeti na suhem prostoru, zlasti prepih jako škoduje živini. Ako je bolečina velika, maže se s sledečim mazilom : Vzame se nekaj kafre in voženka, to vse zdrobljeno se razpusti v maslu ali svinjski masti in ko ae primerno shladi, mažejo se s tem rane bolehni živini. Driska pri teletih. Kakor je vobče znano, dobe po nekoliko tednov stara teleta pogosto drisko, po kateri večkrat tudi poginejo. Ako pa še okrevajo, navadno se morajo za mali denar — ker so shujšana — prodati mesarju. Razume se, da se rabijo proti tej bolezni mnogovrstna zdravila, ali le malokdaj se bolezen uspešno ustavi. Prigodilo se mi je — piše neki slovaški kmet — da sem prišel k prijatelju svojemu, kateri mi je v takšni nadlogi nasvetoval sledečo pomoč: Stoici pest mandeljev in skuhaj jih v litru sladkega mleka. Najboljše seveda je novo mleko. Ko je to dobro zavrelo, se vzame od ognja in shladi do one toplote, kakoršno je mleko od krave, nato pa se zalije teletu. To se po potrebi ponavlja in bolezen je navadno — ozdravljena. Redkev kot jed in zdravilo. Ta rastlina je kaj prijetna kot nekaka pri j kuha v dolgem zimskem času. Vživa se navadno s veža, to je mrzla Nareže se ali po se zriba, izpere, s soljo, kisom in oljem primeša, pa je jed, da jo marsikateri želodec poželi. To pa ne samo od narave, nego še bolj za to, ker redkev je tudi jako zdravilna jed. Ona vzbuja v želodcu tek, raditega jo nekateri vži* vajo radi pred, drugi pa po obedu, ko so spoznali veliki učinek tega pri prebavljanju. Vpliv te hrane vpliva po sodbi zdravnikov na mnoge organe človeškega telesa kaj dobrodejno, kar priča posebej še staro izročilo, da so ob časih nalezljive kuge ljudje baje to jed najbolj čislali. Vredna torej je ta skromna zelenjad, da ji pri-privoščimo na vrtu in polju primerno prostora, kjer jo gojimo in oskrbujmo v času poletnem, da nas ona v pozni in dolgi zimi še s svežo in zdravo hrano razveseli. Kakšen naj bode kvas (testo) za kruh? S kvasom marsikatera gospodinja ne ume prav ravnati. Kadar se pecivo pokvari, dolži se navadno kvas. To pa se malokdaj pomisli, da je tega gospodinja sama skvarila. To se zgodi, ako se kvas namoči v mrzlo vodo, tudi se ne sme le-ta zmešati s kuhanim mlekom. Pač pa velja ravno pomoizeno mleko nekoliko pogreto primešati k testu, katero zatem rajše kipi (vzkipuje). Tudi velja kvasu dodati košček sladkorja, da je pecivo lepše. Ponekod se testu za pogačo rado primeša mnogo masla, ali to ni prav, ker potem je testo preveč obteženo, da ne more vzkipeti in tudi takšna pogača ni zdrava jed za vsak želodec. Na vse to je gospodinji treba pomisliti, kadar ji je ob praznikih treba peči kaj boljšega, n. pr. kolač, pogače, krape in enako pecivo, da se ji kaj ne pokaži po njeni krivdi. Mleko na gobcu bolnih krav je zdravju ' škodljivo. Zgodilo se je žalibog že večkrat, da je napadla našo govejo živino bolezen na gobcu in parkljih Kakor je ta bolezen škodljiva živini, tako se lahko od nje razširi tudi na ljudi, zlasti ako se mleko od obolelih krav rabi za ljudi. — Odrastlim ljudem pokaži želodec in napravi drisko, še bolj pa škoduje otrokom, katerim povzroči lahko gnilobo v ustih in še razne druge bolezni. Bog varuj naa te in enakih bolezni pri živini, ako pa kedaj le pride, bodimo previdni, da jo še sami ne nalezemo in ua ljudi razširimo ! Makov čaj — strup za otroke. Marsikje imajo matere navado, ako je mali otrok ponoči nepokojen, da ma skuhajo čaj od maka — za spanje. Takäne matere gotovo ne vedo, da s tem davajo otroku strup, po katerem je že marsikatero slabotno dete zaspalo za — vselej. V maku se nahaja namreč opij, neka mamljiva tekočina, katera enako tobaku in žganju stori Človeka zaspanega. To umetno spanje pa jako škoduje vsemu organizmu človeka, da oslabi in hira. Ako bolehno otroče dobi preveč teg* Čaja, lahko si mislimo, da mu pokonča še ono troho moči in ga ugonobi. Ako pa se ravno to naglo ne stori, dokazalo se je, da takšen otrok nima bistrega uma, temuč je navadno bolj bedast. Matere, ako ljubite svoje otroke, ne da-vajte jim torej makovega čaja. Zahvala. Vsem cenjenim gg. tovarišem in tova-rišicam, ki so dne 9. t. m. izkazali mojemu rajnemu, preljubljenemu soprogu, gospodu nadučitelju v p. Gustavu Potočniku zadnjo Cast, udeleživši se pogreba, kakor tudi vsem drugim, ki so mi na kakov način izrekli ob bridki izgubi svoje sočutje, izrekam tem potom svojo iskreno zahvalo. V Celju, dne 10. aprila 1904. Karola vdovela Potočnik (172) učiteljica v Petrovčah. Pivovarna Žalec ima naprodaj sveže sladne kali po 12 K; za večja naročila 11 K, 100 kg prosto v od postaje Žalec. (170)2-2 Vsak dan se dobivajo tudi sveže tropine (treberji). Prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki je popolnoma izurjena v trgovini z mešanim blagom (pričetnice so izključene), se sprejme takoj; ponudbe pod: „IB ÌT'O" upravništvu (165) 3—2 tega lista. Umetni gnoj za hmelj prodaja Emerih Kukec (171) 2—2 "v Žalcu. (175) 2-1 nvniirL ob okrajni cesti blizu Celja, gospodarsko poslopje in 6 ha 55 a 64 m2 zemljišča —. se takoj proda. - &S m Enonadstropno mlinsko poslopje ima spodaj klet, sobo za mlinarja in mlinske prostore, zgoraj pa tri sobe, vežo in kuhinjo. Mlinska oprava na jermenje, z dvema paroma kamnov, je nova in v najboljšem stanju; melje lahko v največji suši, ker tudi takrat vode ne zmanjka. Natančneje pove Janez Bovha, solicitator pri g. dr. Ivanu Dečkotu. odvetniku v Celju. Sprejmem takoj v svojo trgovino pridnega j gg (174) 3-i in krepkega ; || _ _ v ^-g ^ poštenih Li C 6 X JL C GL staršev. Andrej Elsbacher v Laškem trgu. Narodno podjetje! Novo ustanovljena prodajaln'ca v „Narodnem domu" v Dobrlovasi — ki je središče podjunske doline ia kjer so vsi uradi — se da pod ugodnimi pogoji H^» -v najem. Ponudbe naj .se pošljejo d', 1. maja načel- uiätvu posojiloice v S'nöovasi, Sp. Koroško. (172) 2—1 ♦ Vožnje karte in tovorni listi t *** AMERIKO Kralj, belgijski poštni parnik. m M Wi Ev.V *Xy Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork iü Filadelfijo. Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV. Wienergürtel 20 ali pa Karol Rebek, glasni zastopnik v Ljubljani. m •'v. .v.;. m m Kava in čaj iz prve roke, t. j. neposredno od sadilca kave in čaja, (54) 12 8 torej s popolnim jamstvom za pristno in nepokvarjeno kavo in čaj. PV* NAJNIŽJE CENE. Najino dosti črez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje najracionalnejše. Najine vrste kave in čaja so jako aromatične in izdatne. !Tnn. , Javaflor, najfinejša, 4s/4 kg gld. 6 65, fina, KflVn 4a/4 kg gld. 5 90. Java brasil-mešanica 4»/< kg U.UIU . gld 5.40 (Jaj ! kg gld 4._ in 5.50 _ Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto. Türk & drug* veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji v Trstu Via dell acquedotto 62. • Proda se (155) 4-3 pod jako ugodnimi pogoji lepo zemljišče, obstoječe iz šest oralov travnikov in dveh oralov hmeljnikov. Iitotam je tudi več lepega sena na prodaj — K|e, pove up-avništvo „Domovine". Ii. IIKašek i drug* Zagreb, Preradovicev trg 8 z jamčevino 20.000 K od vis. kr. hr