507 Mednarodna konferenca o katehumenatu Pariz, Katoliški inštitut, 5.–7. maj 2022 Od 5. do 7. maja 2022 se je v P ariz u na K a t olišk em inš titutu odvijala mednar odna k on f er enc a o k a t ehumena tu z naslo v om „ Uv ajanje v kr šč ansk o življenje – k ak šna je priho dnos t?“ („L ‘initia tion à la vie chr é tienne : quel a v enir?“). K on f er enc a se je iz v ajala hibr idno: v dv or ani nas je bilo na v z očih 85, po aplik aciji Z oom pa še ok r og 200 udele ž ence v iz r azličnih drž a v: Fr ancije, Belgije, K anade, Amerik e ipd. Že koncilski očetje so na II. vatikanskem koncilu pozvali k obnovi katehumenata odraslih v več stopnjah in k reviziji obreda krsta odraslih. Obrednik z naslovom „ Or do in itia tion is chris tianae adult orum“ (OICA) je pape ž P a v el VI. r az glasil 6. ja- nuarja 1972. Gr e z a obr ed, t emelječ na pr eizk ušeni litur gični pr ak si, ki pa je iz gi- nila ž e v po zni an tiki. Obr ed je bil pos t opoma prilag ojen r azličnim je zik om in k ul - tur am. T a prilag ajanja so v r azličnih drž a v ah priv edla do r azličnih iz v edb in pr ak s. Od le t a 1977 K a t olišk a cerk e v k a t ehumena t obr a vna v a tudi k ot na v dih z a k a t ehe - z o. Obr edni k OICA je z a t o pos t al r e f er enčni k a t ehe tski dok umen t – od k a t ehume- na se namr eč z ah t e v a, da s v oje misijonar sk o spr eobrnjenje okr e pi. P e t de se tle tni- c a obr e dnik a OICA je bila t ak o pr ilo žnos t z a r azm isle k o obr e du k r s t a odr aslih in o p r o cesu kr šč an s k e i n i ci aci j e n as p l o h . Pr ed a v a t el j i so v p r ed a v an j i h sk u šal i o d g o - v oriti na naslednja vpr ašanja: K ak o je z no v os tjo obr eda kr s t a odr aslih, z r azličnimi prilag oditv ami, k ak o so spr eje t e? K ak o lahk o kr šč ansk o iniciacijo vidimo z ek umen- sk e g a v idik a? P od k ak šnimi pog oji je mog oče pono vno pr oučiti poje m k r šč ansk e iniciacije ob upoš t e v anju njeneg a r az v oja in sedanjeg a k on t ek s t a? Mednar odna k on f er enc a je posk ušala odg o v oriti na t a vpr ašanja v tr eh k or akih: s pr egledom z g odo vine OICA in pr ak s kr šč ansk e iniciacije (Od k od prihajamo?), s pr egledom sedanjeg a s t anja in njeg o vih izziv o v (Kje smo?) t er z odpir anjem mo ž- nos ti z a prihodnos t (K am gr emo?). Pr vi dan k on f er ence je bil namenjen pogledu v pr e t eklos t. Pr eda v a t elji in t ema- tik e so bili naslednji: Da vid Pitt je spr eg o v oril o nas t ank u in ur ednišk em delu OICA; Ma xw ell Johnoson o z g odo vinskih, litur gičnih in t eoloških r azisk a v ah uv ajanja v kr šč ans tv o po II. v a tik ansk em k oncilu; R oland Lacr oix o prilag oditvi obr ednik a z a fr anc osk o g o v or e č e sk upnos ti; P hilippe P or tie r o v e lik e m r az v oju k a t oliš tv a v z ad- njih 50 le tih; Mar c o Gallo je po sk ušal odg o v oriti na vpr ašanje, k ak o je k a t ehume- na t pos t al na v dih z a k a t ekiz em v č asu od k oncila do z adnje iz daje „Pr a vilnik a z a v z g ojo“ le t a 2020. POROČILO / REPORT 508 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Drug o dopoldne je bilo namenjeno dela vnic am, delu po sk upinah. T ema tsk o so se dotik ale naslednjih podr očij : k do in k ak šni so nosilci pas t or ale k a t ehumena t a; pomen spr emlje v alce v in r azloče v anja; pr epo zna v anje na v z očnos ti Bog a v člo v eški krhk os ti; obr ed kr s t a k ot prilo žnos t z a e v ang eliz acijo; Cerk e v k ot kr aj spr eje t os ti; k a t ehumena t k ot k a t ehe z a in mis t ag ogija. V nadalje v anju so pr eda v a t elji analizi - r ali današnjo situacijo: Marie-Josée P oir é in Isaïa Gazz ola s t a pr eds t a vila tr enutno s t anje in pr ilag oditv e obr e dnik a OICA v r azličnih iz dajah. Br uce Mor r ill je pr e ds t a- vil, k ak o obr ed uv ajanja v kr šč ans tv o z a odr asle vpliv a na litur gično in z akr amen- t alno t eologijo. Sklep dne v a je bila okr ogla miz a, na k a t eri so sodelo v ali: Job de T el messos k o t p r ed s t a vn i k Pr a v o sl a vn e cerkv e, Ni c o l as Coch an d k o t p r ed s t a vn i k Z druž ene pr ot es t an tsk e cerkv e Fr ancije in Cécile É on k ot pr eds t a vnic a K a t olišk e cerkv e. Pr eds t a vili so r azlične poglede na situacijo kr s tne pas t or ale in njen ek u - menski vidik. P osebej z animiv a je bila in f ormacija, da v eni od s v ojih ž upnij v Fr an - c iji pr ot e s t an ti k a t e hum e ne pr ipr a v ljajo na pr e je m z ak r am e n t a s v e t e g a k r s t a sk u- paj s k a t olič ani. T udi tr e tji dan se je ob pogledu v prihodnos t z ačel z dela vnic ami. Odprtih je bilo v eč vp r ašan j : p r o b l ema tik a f o rmaci j e z a p o d r o čje sp r eml j an ja k a t eh u men o v (o d laik o v , duho vnik o v , v se do šk of o v); vpr ašanje vključe v anja no v okr ščence v v doma- č a o b čes tv a; o d p rt o s t z a n o v e o b l i k e t ak o f o rmal n eg a k o t n e f o rmal n eg a p as t o r al - neg a delo v anja; mes t o S v e t eg a pisma v življenju no v okr ščence v; pokr s tna k a t e- h e z a, ki vkl j u ču j e t ak o k eri gma tičn e k o t mi s t ag o šk e el emen t e k a t eh e z e. Pr a v t ak o pa je bilo izpos t a vljeno vpr ašanje spr emljanja po spr ejemu z akr amen t a s v e t eg a k r s t a. V popoldansk e m de lu so spr e g o v orili: Marie -Jo Thie l, k i se spr ašuje , v k ak š- no Cerk e v no v okr ščenci v s t opa jo in k a t er a so z a današnji č as bis tv ena ekle ziološ - k a vp r aš an j a; An d r ea Gri l l o o vp r aš an j u i n i ci aci j ski h p r ak s t er p o j a vu ek sk u l tu r a- cije. Na k oncu je P aul T urner spr eg o v oril o sicer kr ščenih, a ne k a t ehizir anih, ne v polnos ti uv edenih kris tjanih. Zas t a vil si je še sklepno vpr ašanje, k ak šno mes t o imajo kr ščeni v obr edu kr šč ansk eg a uv ajanja odr aslih. V sebina mednar odne k on f er ence o k a t ehumena tu je nadalje v anje r azisk o v an- ja k a t ehe tskih pr ak s, ki se je z ačelo le t a 2010 s pr v o k on f er enc o , ki je bila v P ariz u. V e lik i t e ologi, k ot s t a Je an Danié ulou in Jose ph A lois Ra tzing e r , s t a namr e č ž e z e lo z g odaj r az umela, da se bo pr ak sa kr s t a poč asi spr eminjala (od kr šče v anja otr ok k v edno v ečjemu š t e vilu kr s t a odr aslih). Drugi mejnik je bil k ongr es v San tiagu de Chile le t a 2014, kjer so ug ot a vljali, da se k a t ehumena t r az ume k ot no v na v dih z a pas t or alno delo – zlas ti k ot me t a f or a z a r azmišljanje o no vih misijonar skih in pe- dag oških dinamik ah k a t ehe z e. Ob ak tualiz aciji obr ednik a OICA lahk o dobimo v k on t ek s tu pos tmoderne k ultur e občut ek par adok sa, saj pono vno uv aja tr adicijo , medt em k o sod obni utrip, č as in s v e t iščejo a v t onomijo in no v os t. Na k on f er enci v P ariz u 2016 je bilo poudarjeno , da gr e z a r az v oj uv ajanja v kr šč ans tv o v smeri r az ume v anja, da se je Bo žja beseda ut elesila. Pr of esor dr . Joël Molinario je v sklepnem delu izpos t a vil vpr ašanja, ki so se na t ej k on f er enci poja vila. Gr e z a spo znanje, ki ni no v o , je pa ob se žno: k a t ehumena t in v es k on t ek s t uv ajanja – v litu r gičnem, k a t ehe tsk em in t eološk em pogledu – je dejansk o del o II. v a tik ansk eg a k onci l a. Najpr ej je t o ek umensk o vpr ašanje, ki se je 509 Poročilo poja vilo k ot dok az z delitvijo k a t ehe tskih pr ak s in kr s tnih litur gij; z delitvijo je pri- šlo do t e ž a v , ki jih je bilo tr eba pr emag a ti. V po v z e tk u poudarja š tiri vidik e: 1. Ek u - meniz em: neda vni „Ek umenski v ademek um “ , ki g a je iz dal P apeški s v e t z a pospe - še v anje edinos ti kris tjano v , v t očki 25 na v aja, da je v sak ek umeniz em kr s tni. Če je v sak ek umeniz em kr s tni, pot em lahk o tr dimo , da nas na ek umensk o pot usmerja pr a v v sak o kr s tno vpr ašanje. T o v elja še t olik o bolj, k er OICA upor ablja z akr amen- t alnos t iz v en neosholas tičnih k a t eg orij. K r šč ansk a (t or ej ne le k a t olišk a) iniciacija odr aslih je z a t o prilo žnos t z a ek umensk o gibanje, ki si priz ade v a z a z akr amen t alno v e z edinos ti. Nedv omno lahk o pojem k a t ehe tsk eg a na v diha r az umemo k ot sk upno podr očje delo v anja. 2. Plur alno s t: na naš t e tih k on f er enc ah se je pok az ala r azno - lik os t oblik k r šč ansk e iniciacije v z g odo v ini. Raz ume v anje OICA in r aznolik os t iz v a- janja z akr amen t o v . Obr ed kr s t a daje upanje tudi v drž a v ah, ki jim gr o zi t ak o ime- nov ana ek sk ultur acija. In pričujoč a kr šč ansk a iniciacija kljub vsem neg a tivnim tr en - dom daje nek o upanje. 3. K r šč ansk a iniciacija v življenje Cerkv e do življa s v ojo krhk os t zlas ti danes, k o se k až e t olik o priz ade t os ti, r anljiv os ti, pa tudi nos t algično- s ti: kriz a k a t oliš tv a, kriz a duho vnih poklice v , kriz a pr enosa v er e, zlor abe mladole - tnik o v it d. V se t o odpir a v eč r azličnih pogledo v in r az ume v anja: t emeljni je v spr e - jemanju dejs t e v , drugi je v v seh mo žnih alt erna tivnih oblik ah: napad, nes trinjanje ipd. Priče v anja k a t ehumeno v nas lahk o v elik o naučijo. Čepr a v r ane Cerkv e vidijo , na naša vr a t a trk ajo. So nek ak šna znamenja, da je z a nov odnos ev ang elija do pos tmode rne družbe značilno kr šč ansk o spr eobrnje nje. Sočutna oseba (k a t ehu- men) se namr eč odloči pos t a ti kris tjan z ar adi odločilneg a sr eč anja z Je z usom. Bog je Bog tuk aj in z daj – in k a t ehumen g a ž eli spr eje ti kljub v semu. 4. Izziv , ki os t aja, je pr enos v er e, posr edo v anje v er e. Gr e z a dojemanje z g odo vinsk os ti v er e v K ris tu- sa, pa tudi z g odo vinsk os ti v elik onočne skrivnos ti s poja v om Raz ode tja v z g odo vini v sak eg a posame znik a. In t ak o se K ris tus ut eleša tudi danes. K boljšemu r az ume v anju k on t ek s t a t e mednar odne k on f er ence lahk o pripomo- r e dejs tv o , da je le t os (2022) ob v elik onočnih pr aznikih pr ejelo z akr amen t e kr šč an - sk eg a uv ajanja odr aslih (kr s t, birma in e vharis tija) 4278 odr aslih. Le t ošnje š t e vilo se je v primerja vi z v elik o nočjo le t a 2021 po v eč alo z a približn o 14 %. Št e vilo od - r aslih, k i so spr e je li z ak r ame n t s v e t e g a k r s t a, se je v z adnjih pe tih le tih g ibalo ok o- li dobrih 4000. T ri če trtine le t ošnjih kr ščenih je mlajših od 40 le t. Še najbolj pa se je p o v eč al d el e ž ml ad i h od 18 d o 25 l e t a, ki p r ed s t a vl jajo sk or aj tr e tji n o k a t ehu - meno v (28 %). Njiho v o š t e vilo se je v enem le tu po v eč alo z a 30 %. Naslednja mednar odna k on f er enc a je načrt o v ana z a le t o 2023. Andr ej Šegula