^Vand rfuAUce... NO. 249 Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 28, 1961 ŠTEV. LIX — VOL. LIX Grčija ne bo dobila atomskega orožja Sovjetski (poslanik je posvaril .Grčijo (pred nevarnostjo hranitve jedrskega orožja na njenih tleh. WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je v posebni izjavi ostro obsodilo sovjetsko “svarilo” Grčiji pred sprejemom ameriškega jedrskega orožja na svojih tleh. Istočasno je izjavi, lo, da Združene države za sedaj še nimajo nobenega namena hraniti tako orožje na grških tleh, ker za to trenutno ne obstoja potreba. Sovjetski poslanik Mihail Ser. gejev v Atenah je1 prosil za sprejem pri grškem zunanjem ministru E. Averof-Tossitisa.su in ga tekom enournega razgovora svaril pred hranitvijo atomskega orožja na grških tleh. To bi predstavljalo nevarnost miru na Balkanu. Oporišča za rakete na srednje daljave Grčija je bila nekdaj predvidena kot oporišče ameriških raket za srednje daljave kot Turčija. S teh oporišč bi bilo mogoče zadati južnemu delu Sov-jefije z atomskim orožjem uničujoč udarec. V Moskvi se tega dobro zavedajo, zato so ponovno svarili tako Grke kot Turke. Nič manj ostra svarila je Moskva spregovorila na račun Rima in Londona, kjer so najbolj znana ' p.:: išča am-rižkih,raket za sred nje daljave. Ta oporišča izgubljajo naglo na svojem pomenu. V nekaj letih, ko bodo Združene države razpolagale z večjim številom me dedi nekih raket) utegnejo ta oporišča opustiti, ker so preveč izpostavljena sovjetskemu napadu, med tem ko lahko njihovo nalogo vrše uspešno tudi globoko v morju skrite atomske podmornice z raketami Polaris. --------------o----- Pri jesenskih volitvah bo izbranih 37 jnovih senatorjev WASHINGTON, D. C. — Ker bo jeseni izbrana na novo tretjina senata, nekaj mest je pa praznih, ker so senatorji pomrli in so bila njihova mesta zasedena samo do novih volitev, bo dežela iz/brala jeseni 37 novih senatorjev. Do .sedaj so bila ta mesta zasedena po 21 demokratih in 16 republikancih. V sedmih slučajih bodo volitve samo formalne, to so mesta v južnih državah, kjer po tradiciji kandidirajo samo demokratje. Tudi ostalih 30 mest je v precej 'trdnih rokah, vendar pa bodo tudi tam hudi volivni boji. Vsaj tako žugajo republikanci demokratom, demokratje pa republikancem. Volitve ne bodo nič Vplivale na sedanjo demokratsko večino v senatu. Tam je bilo do sedaj 64 demokratskih in 36 republikanskih senatorjev. Naj bodo volivni rezultati taki ali taki; demokratje ne bodo zgubili svoje večine, čemur republikanci tudi ne oporekajo. V remenski prerok prem: Večinoma oblačno, hladno in Naletavanje snega. Najvišja temperatura 24. Maroški kralj Kasan II. se meša v alžirski upor? TUNIS, Tun. — Vodstvo alžirskih upornikov je do sedaj smatralo Maroko kot svojega zaveznika, kar tudi odgovarja dejanskemu stanju. Preko Maroka so uporniki dobivali hrano in orožje, maroška vlada je pa v mednarodnih organizacijah zastopala interese alžirskih u-pornikov ravno tako vneto kot Tunizija. Zadnji čas je ravno maroški kralj Hasan II. posredoval pri De Gaullu, da je dobilo tistih pet voditeljev alžirskega upora, ki sedijo v pariških ječah, zelo olajšane zaporne pogoje. Sedaj se nahajajo v neki vili zunaj Pariza, kjer je zanje materij alno zelo dobro preskrbljeno. Obenem imajo tudi neovirano zvezo z uporniško vlado v Tunisu. Seveda se v marsičem z vlado ne strinjajo. Sedaj so začeli člani uporniške vlade dolžiti kralja Plasa-na II., da se hoče vmešavati v notranje uporniške zadeve in da se pri tem poslužuje simpatij, ki jih imajo do njega zaprti alžirski voditelji v Parizu. Vzrok za spor tiči najbrže v tem, da so nekateri alžirski uporniški voditelji hudi levičarji, kralj pa je desničar. Zato mu tudi alžirski levičarji v Tunisu napovedujejo, da bo moral v Maroku uvesti levičarski režim. Položaj še ni čisto jasen, toda vsa ta poročila potrjujejo domneve, da med voditelji alžirske vstaje ni več stare sloge. -----o------ Papež poslal Poljakom poseben božični pozdrav VARŠAVA, Pol. — Kardinal Wyszynski je pri polnočnici prebral poseben božični pozdrav sv. Očeta: ki ga je dobil par dni pred prazniki z navadnim brzajavom iz Vatikana. Ko je prebral brzojav, je dodal v svojem božičnem nagovoru primeren komentar. Zanimivo je bilo, da so polnočnici prisostvovali tudi vojaki v vojaških oblekah. Tudi na varšavskih ulicah in v varšavskih izložbenih oknih je prevladovalo božično razpoloženje. Državni uradi in trgovske pisarne so zaprli svoja vrta v soboto popoldne in ostaii zaprti do srede. Podobno se je poznal Božič tudi v vseh ostalih poljskih mestih. Dežela je praznovala Božič še bolj slovesno kot kdajkoli. Zanimivo je, da je priša tudi iz Peipinga vest, da so tam kitajski kristjani lahko nemoteno praznovali božične praznike. V velikih cerkvah so bile celo polnočnice. O vsem tem je poročal uradni komunistični radio iz Peipinga. ------o------ Naser hoče pregnati vse francoske državljane iz Egipta KAIRO, Egipt. — Egiptovska policija ne dovoljuje več francoskim potnikom, ki prihajajo z letali in ladjami, da bi se smeli ustaviti v Egiptu. Tistim Francozom, ki imajo dovoljenje za bivanje, policija noče dovoljenj več obnoviti. Francozov ni več veliko v Egiptu, so pa na važnih položajih. Na najboljših egiptovskih šolah poučujejo ravno francoski redovniki in redovnice. Tam se učijo tudi otroci Naserjeve okolice. Ali bodo morali tudi ti zapustiti deželo? Naser bo torej kmalu v škripcih. Tilovci obsodili Nemca radi vojnih zločinov šlrušev in Komunistična partija sla zmolljiva? MOSKVA, ZSSR, — Hruščevu je očitno postalo dolgčas v Mos-Jugoslovansk'e oblasti ,S0 pri- Ikvi. Gre zmeraj kam na pot zu. jele še I spomladi Hansa Inai Moskve. Zadnje čase je bil | Kohla, pa ga sedaj obso- |v Ukrajini, kjer je ošteval kmete | dile na il 1 let tzapora zaradi vojnih zločinov. TITOVO UŽICE, FLRJ. — Jugoslovanske oblasti so prijele 51 let starega Hansa Kohla v preteklem marcu, ko je prišel v Jugoslavijo po poslovnih potih. Ob. tožen je bil, da je sodeloval med drugo svetovno vojno pri nemški prctišpionaii in da je bil pri neki kazenski ekspedicija, k’i je v okolici Užic prijela 193 oseb in jih od tega 23 ustrelila v “kazen in svarilo” za podpiranje partizanov. Kohl je bil rojen v Jugoslaviji, pa je 1. 1934 šel v Nemčijo in Eiprejel nemško državljanstvo. Kot nemški vojak je bil v sklo- in kmetske strokovnjake, da ne znajo dobro gospodariti. Na enem izmed njegovih shodov je bil tudi predsednik agrarne akademije, ki se mu je tako hudo zareklo, da je hotel zvaliti odgovornost za 'neuspehe v kmetijstvu na H.uščeva in partijo. To je Hruščeva hudo ujezilo in pri tej priliki mu je ušla iz ust izjava, da nista nezmotji-va ne on ne Komunstična partija in da sta oba zagovarjala tako poljedelsko politiko, ket so jo ruski strokovnjaki in znanstveniki priporočili. Njemu seveda ni upal, na shodu nihče ugovarjati, pač pa pu enot, ki so vršile zasedbo Ju- bodo nješovo izjavo vsi d°- gos'lavije tekom druge svetovne I 010 zaPomnd'- ^'hce ne živel v Mu-Iveč imel P°--.'urT|a, da vali od- bo vojne. Po vojni je enchenu, glavnem mestu Bavarske. Kohl je bil obsojen pred tukajšnjim sodiščem po več mese. cih zasliševanja in preiskav na 11 let ječe, čeprav je tajil vsako kaznivo dejanje. Razprava je tajala štiri dni in bila zaključena preteklo soboto. Nobenega dvoma ni, da bo ta obsodba sprožila na Bavarskem in v ostali Zahodni Nemčijo val nove nevolje proti Jugeolavšji in ni izključeno da pride do novih slučajev “Vrhčarič” in “Grabo-vac.” Omenjena, ki sta bila, prvi po poslu, drugi kot Titov konzul v Muenchenu, so hotele nemške oblasti soditi zaradi “zločinskih umorov” tekom druge svetovne vojne, ko sta kot Titova partizana streljala na nem. ške vojake. govoniost za polomije na komunistično partijo hli Hruščeva, saj nista nezmotljiva. Da se pri dajajanju navodil in v kritiki obnašata kot nezmotljiva, na to se tudi ne bo upal nihče sklicevati. Po praznikih bo šel Hroščev, tako je rekel v Ukrajini, v Belo Rusijo, da tam da kmetom primeren pouk. 1 Hruščev je na shodu v Kijevu tudi napovedal novo ustavo, ki naj zamenja Stalinovo iz leta 1986. Nasprotniki šalazarja izdali Dtoo za središče LONDON, Vel. Brit. — Vod-mki portugalske opozicije proti Salazarju v zamejstvu, ki jih vo. cM gen. H. Delgado, so se odločili, da postavijo svoj glavni stan v dosedanji portugalski posesti Goa v Indiji, če bo seveda indijska vlada odobrila njihove načrte. Ti ljudje iščejo za svoj boj proti vladi Salazarja opore ne samo v sami Portugalski in pri Portugalcih ampak tudi med črnimi prebivalci portugalskih kolonij v Afriki. Tako je baje gen. Delgado sklenil posebni dogovor z Marion di Andra-deom, vodnikom upora domačinov v Angoli. -----o—----- Zemlja je obdana s širo-iko plastjo helija WASHINGTON, D.C. — Helij je znan široki javnosti po tem, da je plin, ki ne gori in ki je precej lažji od zraka. Zato so ga svoj čas zelo cenili za polnitev zrakoplovov. Največ helija pridobiva naša dežela, ima v tem pogledu dejanski monopol. Sedaj so znanstveniki odkrili s pomočjo satelitov vrste “Od-krivač”, da zemljo obdaja zelo široka plast helija. Začne se v višini 600 milj in sega do višine 1,500 milj nad zemljo. Kot je znano, sega zrak samo do višine kakih 72 milj nad zemljo, potem leži nad zrakom debela plast vodika, ki sega do 600 milj. Vodik ni čist, je pomešan z drugimi plini. Kaj leži nad zemljo v višinah nad 1,500 milj, ni še točno dognano. Angleži upajo na večjo trgovino i rdeče Kino Pot k temu naj bi pripravili politični obiski v Peipingu. LONDON, Vel. Brit. —' Pred nekaj tedni so Angleži prodali rdeči Kitajski šest potniških letal vrste Vickers kljub precejšnji nejevolji v Washingtonu. Sedaj trdijo, da bo angleška trgovina z rdečo Kitajsko naglo raeitla. Govorijo celo o obsegu enega bilijona. ' Port k povečani trgovini naj bi pripravili politični obiski. Prvi pojde menda v Peiping minister F. Er roli, načelnik odbora za trgovino. Temu utegne kasneje slediti tudi sam predsednik vlade Macmillan. Ne smemo pozabiti, da Velika Britanija rdečo Kitajsko uradno priznava že od 1. 1950 ter vzdržuje z njo redne diplomatske zveze. Angleži bodo brez dvoma skušali stike z rdečo Kitajsko tudi politično izkoristiti, pesebno če se bodo odnosi med Peipingom in Moskvo dalje poslabševali. V tem pogledu utegne svet zvedeti več, ko se bo prihodnjega marca zlbrala kitajska komunistična partija na svoje veliko posvetovanje. Angleške vojaške sile gredo varovat Kuvajt Anglija je poslala vojne ladje na področje Perzijskega zaliva in pripravila letalske sile in pehoto za slučaj iraškega vojaškega nastopa proti državici Kuvajt, od koder dobiva Vel. Britanija večji del petroleja, ki ga potrebuje za domačo rabo. MOMBASA, Kenija. — Včeraj je odplula od tod eskadra britskih vojnih ladij pod vodstvom letalonosilke Centaur v smeri Adena in Perzijskega zaliva, da bo mogla nastopiti v obrambo državice Kuvajt na severozahodni obali Perzijskega zaliva. Ko je postal Kuvajt poleti neodvisna država, je sosednji Irak izjavil, da je Kuvajt del Iraka in pripravil vojaške sile za njegovo zasedbo. Kuvajtski vladar se je tedaj obrnil po pomoč na Vel. Britanijo, ki je prošnji ustregla in poslala v Kuvajt svoje oborožene she. Irak je odnehal od vojaške osvojitve dežele, ni pa umaknil svoje zahteve po njej. Izgleda, da je ohrabren po uspehu Nehruja proti portugalski posesti v Indiji tudi iraški diktator Kasem odločen poskusiti znova svojo srečo. Angleži so gospodarili v Ku-; Madžari se pripravili na prihod tajnika ZN Avstrija utrjuje mejo proti rdečemu vzhodu DUNAJ, Avstr. — Avstrija je uradno priznana za nevtralno državo, vendar ne izgleda, da bi dala kaj prida na obljube komunističnih držav, da jo bodo pustile pri miru. Zadnje dni je prišlo v javnost, da je avstrijska vojska zgradila celo vrsto utrdb med Donavo in Neusiedlerskim jezerom, kjer je pokrajina najprimernerjša za vdor z vzhoda. Utrdbe so globoko v zemlji in opremljene z vsem mogočim orožjem in potrebščinami. Vsaka ima lastno bolnišnico, lastno električno centralo in celo klimatske naprave. vajtu kot na ostalem ozemlju a-rabske obale Perzijskega zaliva od konca prejšnjega stoletja. V Kuvajtu so tik pred drugo svetovno vojno odkrili izredno obsežna ležišča, petroleja, dežela na petroleju naravnost plava. To bogastvo so po drugi svetovni vojni začeli na široko izkoriščati in Kuvajt je postal čez noč ena najbogatejših državic v arabskem svetu. Kuvajt ima komaj okoli četrt milijona prebivalstva, dobiva pa na leto od petrolejskih družb od 300 do 400 milijonov dolarjev kot svoj delež dob'čka izkoriščanja bogatih petrolejskih ležišč. Da je dobil Irak poželjenje po vsem tem bogastvu, ni nič čudnega. Roke po njem je stegoval tudi egiptski Naser. Angleži Kuvajt skrbno čuvajo, kar je sicer po pogodbi s tamkajšnjim vladarjem tudi njihova dolžnost. Angleži dejansko gospodarijo nad kuvajtskim petrolejem. Oni ga črpajo iz zemlje, oni ga čistijo in prodajajo doma in po svetu. Prinaša jim vsako leto lepe milijone dolarjev in drugih tujih valut. Ko je pred nekaj dnevi predsednik Iraka Kasem izjavil, da bo prekinil zveze z vsako državo, ki bi formalno priznala Kuvajt kot neodvisno, suvereno državo in začel zbirati na kuvajtski meji svoje čete, so v Londonu takoj podvzeli vse potrebne korake, da nastopijo v obrambo Kuvajta, če bi se pojavila potreba. Del oboroženih sil je že na potu na Srednji vzhod, drugi pa je doma v pripravljenosti za slučaj povečanja nevarnosti. -^V----- Število političnih posrednikov v 'Kongresu raste WASHINGTON, D. C. — V smislu zakona iz 1. 1946 se mora vsaikdo in vsako podjetja in vsa. ka organizacija, ki se poklicno peča s posredovanje pri kongresnikih in senatorjih, vsako Obilo založene trgovine z dobrotami, |ki jih (Madžari že niso okusili nad 10 let, naj bi napravile ;na tujega gosta 'ugoden vtis. LONDON, Vel. Brit. — Vlada predsednika Janoša Kadarja se trudi na vse načine, da bi dobil glavni tajnik ZN U Thant, ki je cbljubil priti v začetku prihod- Iz Clevelanda in okolice Urad zaprt do torka zjutraj— Urad Ameriške Domovine bo zaprt jutri, v petek, od dveh popoldne pa do torka zjutraj ob osmih. Kdor ima kako novico za objavo v torek, naj jo napiše na listek in vrže listek v poštno režo pri vhodu v urad do ponedeljka zvečer. Na počitnicah— Mr. in Mrs. Raymond Slogar Utice, N.Y., in Mrs. Ronald Slogar iz Washingtona, D.C., so prišli za praznike obiskat svoje starše Mr. in Mrs. Joseph Slogar na 1149 E. 63 St. Poroka— V soboto ob enajstih se bosta v cerkvi sv. Vida poročila g. Janez Pogačnik, sin pok. Feliksa in Marije Pogačnik, nečak Antonije Koprivec s 6714 Schaefer Ave., in gdč. Joan Ejmen z E. 79 St. V soboto ob desetih dopoldne se bosta v cerkvi Marjete Marije na Belvoir Blvd. poročila gdč. Lois Zorc, hči g. Petra Zorc in njegove žene, 3937 Rosemond Rd., Cleveland Heights, in g. Jack Mentel z E. 190 St. Poročil ju bo msgr. Baznik, nevestin stric. V soboto ob enih popoldne se njega leta tja na obisk, o razme. lbosta v cerkvi sv- Paskala na rah Čim boljši vtis. Tako je za j5360 Wllson Mdls Rd ’ HiSh'land Božič napolnila trgovine z vse-!Re^>bts’ P0I'°čila Miss--Nancy mi mogočimi dobrotami, ki jihjRnaus> hčerka pok. "Viktorja ' Knausa, solastnika Ameriške Domovine, in njegove žene Mrs. Evelyn Knaus z 2540 Hilltop Rd., z g. Charles J. Walter, sinom Mr. in 'Mrs. Charles J. Walter z 1060 E. 177 St. — Vsem trem parom čestitamo in želimo vso srečo v zakonskem stanu! Madžari niso videli vse od časa, : ko je zavladal v deželi komunizem. Uvozili so na tisoče ton oranž, fig in banan ter drugega južnega sadja in ga prodajajo po izredno nizkih cenah. Raznih vrst vin, domačin in tujih, ni bilo v trgovinah toliko vse od predvojnih let. Na razpolago je bilo vsepovsod polno božičnih dreves in oblasti so ljudem kazale, da nimajo prav nič proti temu, da praznujejo Božič. V Budimpešti in drugih krajih Madžarske so ljudje začudeno opazovali to nepričakovano obilje in ugiibali( kje naj bi bil temu vzrok, ker v sami deželi ni bilo Mohorjevkc so prišle— Kdor je naročil M o h or j e v e knjige za 1. 1962 v Familiji na Glass Ave., jih pride lahko iskat. Te dni je dospela prva pošiljka, ostanek pa še sledi. Novi odbori— Slov. tel. zveza ima za 1. 1962 sledeči odbor: duh. vodja Rev. R. Hobart, preds. Frank Lovšin, taj. Mary Prince, blag. Milan nič obljavljeno, da pričakujejo IPiktar’ blag- za dekliški odsek Marija Kamin, načelnik Janez Varšek, oskrbnik Jože Rihtar, nadzornika ga. Blanka Tonkli in na Madžarskem. Prihod U Than-*Frank Rihtar. Zveza bo prire-ta naj bi napravil konec takim Idila 7. januarja v dvorani sv. skoro obisk glavnega tajnika Združenih narodov, ki so še tik pred Božičem obsodili razmere obsodbam in vrnil Madžarski v svetu ugled dežele obilja in reda. Ruski komunisti proti oglasom o razporokah MOSKVA, ZSSR. — Ruski komunisti so v tistih časih, ko so brli posebno nagnjeni h kultur-nobojn'm akcijam, predpisali, da mora biti vsaka razporbka leto registrirati v Kongresni pi- 'objavljena v časopisju. Oglasi sarni in vsako leto napovedati, razporokah so torej dobili v koliko je imela stroškov s svo- ^jnniciVl mesto kot oglasi Vida telovadno akademijo. jim delom v preteklem letu. Letos se je registriralo 336 interesentov, toda med njimi je bilo novih samo 27. Posame- časepisih isto o pogrebih, porokah in podobnih družinskih dogodkih. Menda taki oglasi niso ravno zniki tvorijo skoraj polovico, ve- koristili Ustim, ki jo jih dajali liko je med nj'imi advokatskih ,v časopise. Moralo je biti goto. pisarn, dalje poklicnih organiza- vo dcuti pritožb, kajti moskov- cij, društev, agencij itd. Med ska “Izvest j a najmočnejše spadajo delavske, farmarske, zdravniške, industrijske in trgovske. Posli sami po sebi pa niso zaničevani, kajti z njimi se bavijo tudi bivši senatorji in kongresniki. -----o—------ Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja! ” so povabile nase izjavijo, ali so ročnike, naj za take oglase ali ne. Sedaj poreča uredništvo, da se je večina naročnikov izjavila proti oglasom o razporokah. U-redništvo pravi, da imajo naročniki prav in da je treba začeti s gibanjem, ki naj bi take oglase odpravilo. Zadnje vesti PALM BEACH, Fla. — Včerajšnja zdraviliška preiskava je ugotovila, da je zdravje predsednika Kennedy a odlično, da pa njegov hrbet še vedno ni tako trden, da hi ga smel brez škode bolj napenjati. VIENTIANE, Laos. _ Predsednik vlade Bun Um, princ Suvana Fuma, vodnik sredincev, in princ Sufanu\ong, vodnik levičarskih sil, so se včeraj sestali tu, da se pomenijo o sestavi nove koalicijske vlade. Za predsednika nove vlade je bill s p o r a z umno določen že pred časom princ Suvana Filma. Princi so se včeraj po komaj enournem razgovoru razšli, ker se niso mogli sporazumeti niti za temelj, na katerem naj bi bila nova vlada sestavljena. Po tem neuspehu sc je pojavil resen dvom, če so princi sploh sposobni sestaviti za delo sposobno vlado. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 •— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 laesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 249 Thur., Dec. 28, 1961 Ob novem letu letu nove administracije. Taka je tradicija v naši politiki. Prihodnje leto bo drugače. Na Kennedya bodo letela polena od vseh političnih strani. Povodov za to bo dosti. Po Čemu taka širokogrudnost v podpiranju vseh in vsakega? Čemu taka privezanost na ZN, ko je vendar očitno, da ta organizacija kaže znake umiranja, ki jih ugotavlja ravno ameriška delegacija pod vodstvom Stevensona? Čemu zaletela politika v Kongu, ki nam povzroča samo glavobol in nas vodi v nove slepe ulice? Čemu pomanjkanje vsakega večjega vidnega uspeha v naši novi politiki do Latinske Amerike? Čemu cagavost v določanju taktike v hladni vojni proti komunistom? Taka in podobna vprašanja se bodo grmadila na mizah senatorjev in kongresnikov, administracija pa bo morala dajati odgovore nanja. Vsega ne bo mogla povedati, da ne izda svojih načrtov svojim nasprotnikom, kar bo povedala, bo morala velikokrat zavijati v lepe besede, da ne vznejevolji naših zaveznikov in ne da povoda za kritiko v nevtralnih državah. V tej nehvaležni nalogi ji želimo veliko uspeha, našim bralcem pa veliko potrpežljivosti. Radi bi jih samo zagotovili, da bomo vse važne dogodke spremljali z vso vestnostjo in o njih dajali kolikor mogoče stvarne komentarje. Naj to obljubo smatra kot naše novoletno darilo! XXXXXXXXXXXXXTry^rTTXTYYYXXTYl Mnenja in vesti iz Železne ga okrožja Kaj nam bo prineslo novo leto? Kdor je prebiral uvodnike našega lista, si sam lahko ustvari svoje prerokovanje, ki se ne bo dosti razlikovalo od našega današnjega. Vsako leto je namreč naslednik svojega prednika. S svojimi dogodki mu pripravlja pot, ki bo po njej hodilo. Tudi letošnje leto ne dela v tem pogledu nobene izjeme. Pripravilo je pot dogodkom prihodnjega leta, ne popolnoma jasno začrtano, včasih je poti naznačena samo smer. Vzemimo za vzgled samo par področij, gosipodarstvo mir in našo ameriško politiko. V letošnjem letu se nismo samo izkopali iz krize, ustvarili smo kar dobro podlago za nadaljevanje konjunkture. Nobena gospodarska panoga ne predvideva krize, vsaka pa je pripravljena na nepredvidene udarce. Tako na primer predvideva industrija možnost jeklarskega štrajka. Je že začela nabirati zaloge jekla in bo to delala do srede novega leta, kajti takrat se bo pokazalo, ali bo štrajk ali ne. Računajo, da se bosta industrija in trgovina z jeklom založili za najmanj dvomesečno obratovanje. To se pravi, jeklarska industrija bo v 6 mesecih producirala potrebo potrošnje za 8 mesecev. Jeklarska industrija bo torej cvetela najmanj pol leta in z njo vred vse ostale, kajti jeklo spada med glavne stebre našega gospodarstva. Ako bo konjunktura, bo tudi dosti dela. seveda ne za vse. Na milijone delovnih moči bo brez dela, toda odstotek takih brezposelnih, ki so samo začasno brez posla, bo večji v primeri z odstotkom trajno brezposelnih. Kot vsako leto, bodo poleti pritisnili na delovni trg študentje, kar bo rodilo običajne motnje na delovnem trgu, ki bodo trajale do jeseni. Že sedaj je tudi jasno, da cene ne bodo padale, pa tudi ne preveč hitro rastle. Računajo, da se bo njihovo povprečje dvignilo do konca prihodnjega leta za 1-1.5%. Inflacija se torej ne bo ustavila, toda ne bo divjala. Tudi federalni proračun bo višji za kakih 8-10 bilijonov dol., z njim vred bodo rastli tudi državni in lokalni proračuni, kar pa ne pomeni, da bodo direktni davki višji. Upajo, da bo skupni narodni dohodek večji za kakih 25-35 bilijonov dol. in da bo iz njega doteklo toliko več davkov, da osnove ne bo treba povišati. Svetovni mir ne bo prihodnje leto v nevarnosti. Od strani svobodnega sveta mu ne bo žugala nobena nevarnost, pa tudi ne od strani komunističnega. Hruščev ima dosti posla z urejevanjem njegovih domačih zadev v Rusiji in odnosov med komunističnimi državami. Ne bo silil v svetovno vojno, ve, da je zanj bolj tvegana kot za Ameriko, kajti njegovo orožje se vkljub vsemu njegovemu bahanju ne more kosati z ameriškim. Pač pa bo razpihoval hladno vojno, kjer se mu bo ponudila prilika. Zato bo prihodnje leto lahko mirno spal samo tisti, ki ima močne živce in se ne da plašiti po besedah in političnih manevrih. Ako ravno ne bo svetovne vojne, nevarnost zanjo ne bo zmanjšana. Odpadel bo verjetno pomen Združenih narodov kot glavnega mednarodnega nosilca ideje o nadvladi pravice nad nasiljem, svobode nad diktaturo, in kot posredovalca v mednarodnih sporih. V ZN bo prevladala nova miselnost, ki ni ne za svobodni ne za komunistični blok, toda hoče urejati mednarodne spore samo s stališča, ki odgovarja interesom azij-sko-afriškega bloka, pri čemur jo bodo večkrat odprli komunisti kot pristaši politične svobode. ZN bodo prišli v stalno krizo, ki jih bo tako umrtvila kot pred zadnjo svetovno vojno Društvo narodov. Odmaknilo se je takrat od načel, ki so botrovala njegovemu rojstvu, in s tem začelo propadati. To čaka tudi današnje Združene narode. Mir bo torej slonel več na odnosih med Washingtonom in Moskvo kot na moralnem ugledu in vplivu ZN. Osnova miru bo zrahljana, toda ne bo radi tega propadla. Tudi naša domača politika ne bo rodila novih idej.. Kennedyeva administracija bo servirala Kongresu celo vrsto važnih, toda spornih zakonov iz lanskega leta, kot so o prosveti, starostnem zavarovanju, proračunu, civilnih pravicah, zunanji trgovini. Debate o njih bodo živahne, včasih celo burne, toda večkrat se “bodo tresle gore in rodila miš.” To se pravi, ali bodo podaljšali sedanje zakone ali pa odložili osnutke na bodoči Kongres. Jeseni bomo namreč volili na novo ves predstavniški dom in tretjino senatorjev. Jesenske voluVe bodo kot zmeraj, zelo vplivale na Kongresno delo. Administracija računa s tem in upa, da ji bo Kongres odobril tudi take zakone, ki niso priljubljeni na Kapitelu, pa jih imajo radi volivci. Poznalo se bo tudi, da tam manjka pokojnega Sama Rayburna, ki je vplival ne samo na delo v predstavniškem domu, ampak tudi v senatu. V domači politiki bo torej dosti ostrih bojev, pa do zadnjega ne bomo vedeli, ali bodo rodili kaj pametnega ali ne. Več razburjenja v Kongresu bo povzročila debata o zunanji politiki. Lani ga je Kennedy polomil s politiko proti Casi'ru. Takrat so mu na Kapitelu polomijo odpustili, ker niso hoteli motiti dobrih odnosov do Bele hiše v prvem Piše Andrejček Duluth, Minn. — Severno-vzhodni del naše države imenujemo “Iron Range” — Železno okrožje. Ime je prišlo odtod, ker tu so železni rudniki, ki dajo letno na deset in deset milijonov ton železne rude, ki jo izvažajo skozi Superior jezera luk na velikih tovornih parobrodih po Velikih jezerih v razne kraje Združenih držav v topilnice, kjer rude prečiščujejo in pretepe v železo raznih vrst. Ta kraj naše države je dal tekom zadnjih šestdeset let silno množino rude iz svoje notranjščine. Kar za čuditi se je, da je mogel in jo še toliko vsebuje. Silno bogastvo leži v tej zemlji. Pred leti, ko tukajšnje pokrajine še niso bile številno obljudene kakor zdaj in ko ni bilo treba toliko skrbeti za javne naprave, kot vodovode, kanalizacije, ceste in poti, niti ne graditi šol in drugih potrebnih raznih zavodov, kot bolnišnice in vse, kar spada pod področja javnega skrbstva v državi in o-krajih, so razne rudarske družbe bolj prosto obratovale. La-stovali so na deset in deset tiso-čev akrov zemlje, v kateri so ležale bogate plasti rude. Davkov v tistih časih ni bilo — vse bolj prosto. Pozneje, ko so pa po teh pokrajinah začela rasti rudarska naselja in je začelo prebivalstvo naraščati, so s tem vred začele nastajati in rasti tudi javne odgovornosti. Za otroke, ko so do-raščali za šolo, je bilo treba šol in tako dalje drugih raznih ustanov. Odgovornost je padala na javnost, na ljudstvo in to je moralo segati v žep. Uvajati so začeli davke. Treba je bilo več in več, ko sb potrebe naraščale. Začeli so obdavčevati tudi poleg zemljišč osebne lastnine (personal properties). In s takimi lastninami je prišlo na vrsto za obdavčevanje tudi bogastvo v zemlji. Raziskovalci-inženir ji so dognali po svojem računanju, da je v tej zemlji silna množina rud, kar je last raznih družb, katere s tem delajo velikanski business. In ker so taka podjetja koristniki, naj nosijo tudi del bremen in odgovornosti javnega skrbstva. Če so obdavčevali borne bajte rudarjev, zakaj ne bi tudi lastnine, oziroma blaga v zemlji, ki ima veliko vrednost za lastujoče družbe istih in s katerim delajo visoke dobičke. In tako je prišlo, da morajo družbe, kar je le pravično, plačati davek na rudarska ležišča. Preračunali so neko vrednost, določili obdavčevalno ceno in država pobira ta davek. Podjetja so se proti temu kajpada borila — a končno so morali še pred desetletji na to pristati. Zadnje čase, ko razne jeklarne uvažajo mnoge rude iz inozemstev, promet tu malo nazaduje, pa tudi navajajo, da ni več i toliko dobička pri obratih in lastniki družb zahtevajo, da se jim davki na take lastnine, kot so ležišča rud v zemlji, znižajo. In to so vse od leta 1956 pa sem tudi v precejšnji meri dosegli. Omenja se, da so v tem času znižali veljavo rudarskih ležišč v St. Louis okraju za okrog 50 milijonov dolarjev. Letos pa zopet ponovno zahtevajo pravni zastopniki družb, da se jim ob-davčevalna cena nadalje zniža. Državni Tax Commissioner je baje že pristal, da se jim nadalje zniža o b d a v č e valna ocenitev vrednosti za 11 milijonov in 300 tisoč dolarjev. To znižanje bi pa že pri tem pomenilo, da bi samo naš okraj dobil celih 713,000 dolarjev manj tozadevnega davka, Pri vsem tem se je pa vse upravljanje v vseh raznih uradih našega okraja, tako tudi učiteljstvo in vse, podražilo in stane več in več. Tam pa znižujejo davke podjetjem. 'Kaj to pomeni? To, da bodo mogli mali ljudje doplačati, kar bo prišlo manj za davke od rudarskih posestev. Davki na hišne posestnike, to je male ljudi, pa rastejo višje in višje. Iz tega razloga so se načelniki krajevnih uradov St. Louis okraja začeli oglašati z ugovori proti takemu znižanju davkov na lastnino rudarskih podjetij, ker pač čutijo, da kakor hitro bo manj davkov od te strani, bo treba zvišati davke na drugi strani, to je na strani malih ljudi, od katerih so bili izvoljeni v urade, v katerih so. Čutijo, da so od ljudstva izvoljeni in da je njih dolžnost paziti na interese ljudi, ki so jih izvolili. Več ugovorov od te strani je bilo poslanih v St. Paul, na državni davčni urad, da se mora koristi malih ljudi prav tako upoštevati kot koristi rudarskih podjetij, ki delajo s svojimi podjetji velik business in dobiček. Če bodo ti u-govori upoštevani, bo kmalu pokazala bodočnost. Če ne bodo, pa to pomeni, da bodo davki na zemljišča in vse v tem našem koncu države višji, kakor pa so bili doslej. * ZAPOSLENOST IN DRUGE ZADEVE. — Zaposlenost pri raznih delih bo tekom ostre zime, ki pritisne na te severne kraje, manjša. Stavbinska dela in marsikaj drugega jenja za par mesecev. Tudi po pristaniščih ob Superior jezeru, ko ta zamrzne, zaposlenost v zimskem času poneha. Drugod po delavnicah pa gre delo naprej. Pri nas v Duluthu ima mestna uprava težave s pogajanji glede zahtev po višjih plačah in krajšem delavniku ter radi nadurnega dela po uradih. Pisarniški uposljenci so organizirani v City Employes Union Local 66. James Lasky, zastopnik imenovane unije, je te dni predložil mestni upravi zahteve uposljen-cev. Gre za neke poviške plač, dalje zahtevajo, da se uvede STVa-urni delavni čas na teden. Dalje, da se plača za nadurno delo čas in pol. Za uposljence, I ki so v mestni službi 15 let, zahtevajo štiri-tedenske plačane počitnice na leto. Mesto je pripravljeno nekaj dati, a vsega ne morejo, pravi vodstvo v upravi. Delavcem, ki so že 20 let v službi, so pripravljeni dati štiri-tedenske plačane počitnice, za druge se pa upirajo, da ni dovolj sredstev. Zdaj je v mestni službi okrog 370 u-posljencev, ki so v službi že 15 let in kakih 180 pa, ki so v službi okrog 20 let. Pogajanja se vrše naprej, kaj bo dala ali popustila ena ali druga stran, se še ne ve. * SMRT POBIRA IN KOSI pijonirje po naselbinah železnega okrožja. Pisati o tem ni prijetno, ker vsak smrtni slučaj pomeni enega manj med našimi ljudmi v Ameriki. , — Na Hibbingu je pred nedolgim umrl 68 let stari John Dolinar v Hibbing General Hospital. — Na Gilbertu je preminula Mrs. Jakob Kokaly, stara 34 let, umrla v Eveleth Fitzgerald Community Hospital. Zapušča žalujočega moža Jakoba, ki je glavni učitelj McKinley šole na Gilbertu. Poleg soproga zapušča dva sina in tri hčere. Pokopana je bila iz cerkve sv. Jožefa na Gilbertu. — Na Evelethu je te dni preminul rojak Louis Vesel, star 61 let. Zapušča ženo Angelo in tri sinove in več daljnih sorodnikov. Pokopan je bil iz cerkve sv. Družine na Evelethu. — Na Ely je umrl rojak John Čelesnik, st., 71 let star. Zapušča žalujočo ženo, sina in hčer ter več daljnih sorodnikov. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Antona na Ely-u. — Na Evelethu je preminul tudi rojak Frank Svetlin, star 72 let. Dolga leta je bil zaposlen pri Oliver Mining Co. in zadnja leta je živel v pokoju. Zapušča žalujočo ženo, dva sina in tri hčere. Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Družine. — Na Ely je preminul pred nedolgim tudi rojak John Kočevar, 78 let star, dolgoletni trgovec, zadnja leta v pokoju. Zapušča enega sina in tri hčere. — Na Hibbingu je pred kratkim preminul tudi rojak Anton Kochevar, star 70 let. Zapušča žalujočo ženo, dva sina in pet hčera. Sorodnikom vseh umrlih iskreno sožalje. Pokojni pa naj počivajo v miru v svobodni ameriški zemlji! Tako gre. Grobovi pijonirjev se množe bolj in bolj. Vsem čitateljem A.D. tu po Minnesoti in po vsej Ameriki in vsepovsod želim srečno novo leto Andrej ček ------o------ Silvestrov večer v Slov. društvenem domu ne Siecher Ave. V stave na dirkah in v loterijo vložijo Avstralci desetino narodnega dohodka “Torej prav zares nikoli ne' stavi praiktično vedno in ob vsa-stavite na konje?” Nejeverno ki priložnosti: pripravljen je kima Avstralec ob tem svojem1 skleniti stavo o izidu boja med vprašanju, namenjenem evrop- dvema mravljiščema,, z veseljem skemu gostu, ki preprosto ne ve, isftavi na število rezancev v skle-četmu naj bi stavil. — Igre na di juhe, na točno težo tovornja-srečo in najrazličnejše stave so ika peslka, na temperaturo sredi sestavni' del avstralskega živi j e- popoldneva in celo na minuto, mja. Podatek iz leta 1960: avstralski narodni dohodek je znašal približno 700 funtov na prebivalca, vloge v najrazličnejše stave pa so nanesle dobrih deset odstotkov te vsote. zapustil starega leta in stopil v novo, natakarji bodo pa Skrbeli, da ne bo nihče trpel žeje. Brezplačno bodo na razpolago papirnati klobuki in piščalke. Grabnarjeva godba bo igrala vesele) okrogle in poskočne, da se bomo vrteli, kot bo sapa dala. Polke’ in valčki bodo sledili drug drugemu, da se bo kar kadilo izpod peta. Kaj bo opolnoči, veste sami. Vriska in piska bo dovolj, potem pa si bomo voščili srečno in zdravo novo leto. Na svidenje na Silvestrovo v SDD na Reoher Ave.! Vinko Godina. EUCLID, O. — Kot običajno v preteklih letih bomo tudi letos na starega leta večer, v nedeljo, 31. dec., priredili v Slov. dru štvenem domu na Recher Ave. silvestrovanje. Zabavo priprav. Ijajo direktorij Doma, Ženski od. sek in Klub društev. Začetek ob 7:30. Vsi rojaki in rojakinje iz bližnje in daljne okolice, stari in mladi, so vabljeni, da se nam pridružijo pri tej zabavi. Ker je letos Silvestrovo na nedeljo, se bomo lahko v ponedeljek spočili, predno nam bo treba v novem letu prvič prijeti za delo. Ne bo nam torej treba tako hiteti domov. Vstopnina bo le 50 centov. Povsod drugod bo veliko več, pa vam morda ne bodo nudili nič več. Postrežba v SDD je znana, oni, ki k nam redno zahajajo, so nad vse zadovoljni! Prireditelji se trudijo, da bi pripravili vse najboljše, da bi bil na Silvestrovo vsak zadovoljen. Kuharice bodo pazile, da ne bo nihče lačen Stava in srečke — avstralska zabava v kateri bo pri njegovih vratih pozvonil raznašalec jutranjika. Primer iz sydneyiske okrepčevalnice; pr j točilni mizi stojita gosta, ki se ne poznata. Kar na lepem namigne eden na dve mu-“Dikum” (pristni) Avstralec hi, ki se sprehajata po bližnji stani: “Stavite?” Če oni prikima, položita visak svoj funt na mizo, se zmenita, na katero muho kdo stavi, potem pa strmita na steno1. Oba funta pobere tisti, čigar muha prva odleti. . . Srečke prodajajo malone vse organizacije in društva od dobrodelnih, športnih in verskih združenj do uprav otroških vrtcev. Ker pristnega Avstralca ni mogoče odvrniti od taga> da bi vložil del svojih prejemlkov v stavo ali loterijo, so oblasti začrtale Okvire zakonitosti hkrati pa poskrbele, da gre del v srečke vloženih sredstev za določene skupne potrebe, kakor je to mar. sikje drugod, vendar v Avstraliji v dokaj širšem obsegu. Določen odstotek sredstev, vloženih v loterijo in v stave na konjskih dirkah, gre za vzdrževanje klinik in nekaterih drugih zdravstvenih ustanov. V Novem Južnem Walesu prirejajo vsak mesec žrebanje loterijskih srečk, katerih kupci prispevajo v sklad za zgraditev nove operne hiše v Sydneyu, ki bo stala iskoraj pet milijonov avstralskih funtov. Največ stav sklenejo Avstralci na konjskih dirkah. Prijavni uradi za stave na dirkah so imeli lani v vseh šestih avstralskih deželah blizu 200 milijonov funtov prometa, državne loterije pa so prodale skoraj za 40 milijonov funtov srečk. Koliko kovancev se je skotalilo skozi reže v igralne avtomate, ni mogoče ugotoviti, ker oblasti ne obdavčujejo zneskov, temveč igralne stroje. V gostinskih obratih po deželi je bilo lani v prometu blizu 20,000 “enorokih lopovov,” kakor Avstralci označujejo avtomate, na katerih ročico mora pritisniti igralec, potem ko spusti kovanec skozi režo. B. Chicago, 111. — Draga gospa Marija! Yam in vsej Vaši družini želimo obilo sreče in božjega blagoslova v novem letu. Tolikokrat se spomnim Vašega po. bojnega moža Jakoba Debevca, ki sem ga poznal že od prvih šolskih let. Ostal bo svetel značaj v naši kulturni zgodovini. Čestitati Vam moramo k Ameriški Domovini, ki je postala po svojih odličnih člankih svetovnega dogajanja najboljši tolmač Slovencev v Ameriki. Naj bi še naprej rastla kot nosilka časti 'slovenskega naroda v novem svetu in tudi doma v oskrunjeni stari domovini! Ing. V. Remec in družina. ^ * Cleveland^ Ohio. — Cenjeni! Božična izdaja Ameriške Domo. vine je tako krasna, da se ne morem dovolj načuditi, kako morete v danih razmerah toliko lepega skupaj spraviti. Je to o-groimno delo, katerega zelo cenim. Prosim, pošiljite eno božično številko na spodnji naslov. Iskren pozdrav! Anton F. Jaksetich. * * * St. Cloud, Minn. — Vse skupaj najlepše pozdravljam, Vam voščim vesele1 praznike in srečno novo leto in obenem pošiljam naročnino za celo leto. Mary Triller. * * * North Chicago! Dragi urednik! Tu Vam pošiljam denarno nakazilo za obnovitev naročnine za Vaš odlični slovenski dnevnik. V imenu svoje mame bi rada pripomnila, da ona Ameriško Domovino zelo rada čita, najbolj priljubljene so ji New-buršfce novice, in da vsak dan komaj čaka, da poštar prinese časopis. Zato prosmi, nadaljujte z Vašim delom, — s tem napravljate “oldtajmerje” zelo srečne in zadovoljne. Z najlepšimi željami za Vaš nadaljni uspeh! Agnes M. Ivantic. * * A Ambridge, Pa. — Cenjeno u-redništvo! Priloženo Vam poši- Opozorilo! Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ah sestavek, ga mora izročiti v u r e d n ištvu najkasneje 24 ur pred izidom številke, v kateri bi naj bil objavljen. Za ponedeljkovo številko mora biti dopis v uredništvu najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za L stran je mogoče oddati v uredništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Če je le mogoče, prosimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novice pa prejšnji dan pred peto uro popoldne. Dopisnike smo na to opozorili ponovno, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo z dopisom; v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni mogoče brez posebnih stroškov in sitnosti! škodljivo početje Starejša gospodična vpraša Ijam denarno nakaznico v zne- mladega obiskovalca: “Kaj se sku štirinajst dolarjev za obnovo naročnine. Ameriška Domovina mi zelo ugaja, ker je edini slovenski list, ki se še bori za slovenska in katoliška načela. Voščim Vam in vsem čitateljem Ameriške' Domovine srečne in blagoslovljene novoletne praznike. Z naj lepšimi pozdravi! George Pavlešič. Vam zdi, gospod_ ali je škodljivo barvati si lase?” Obiskovalec: “Prav gotovo jo tako početje škodljivo. Pomislite, imel sem strica, ki si je nekega lepega dne dal pobarvati svoje osivele lase. Tri mesece potem se je oženil s starikavo Vdovo in priženil — šestero otrok!” IVAN PREGEU: Bogovec Jernej Bogo'vcu se je razlilo dobrohotno ganotje čez lice. Dolgo je strmel v mladega, nato je rekel: “Odkar sva bila v Kokn si mi d'razji.” Stegnil je roko proti Was-sermannovemu: “Daj roko. Pa če ti je v srečo in če je od krizmanka tako v tebi, služi mr Oni iz polja v zarji obljubljeni ne bo prišel.” Rdečica je zalila Wasser-mannovemu obraz. “Here Meister,” je zaklical zanosno, “vahre wohl. Eras-vigilat.” (Zdrav učenik. Erazem čuje)! I “Norstvo,” je vzkliknil učitelj.” Kaj glumita? Vrč vina na to jalovo božjo službo danes bi teknil bolje. Tudi nisem brez lepih novic. Baertl, bodi gostoljuben!” Bogovec se je ozrl po njem in mimo njegovih besed; “Umej! Krizamnik, sem rekel. Ime tega hudiča pa je bakovsko —” “Zares blazni,” je zaklical učitelj skrbno. Bogovec je zmajal z glavo in rekel: “Krizamnik. To je močni iz roda v rod. Nikoli ni bil silnej-ši. Spiritus saeculi (Duh tega stoletja: mesenost) mu je ime.” Nato se je zdrznil in dejal vsakdanje: “Prav si hotel, Johannes. Stopimo, zajeli bomo iz vrča. Iz vrča je pozabljenje. Pijmo na žalost!” Prikimal je učitelju in Erazmu : “Na žalost zaradi sina, ki mi je umrl.” 3. Bil je dan pred božičnim Bogovec ni vedel. Topo je stopal iz gradu in zašel nagonsko k grajskemu ribniku. Zelena in kalna je ležala voda. Južno vreme je bilo vzelo zmrzal. Le še motno je v vodah; tako kakor rja na jeklu, ki se je ohladilo. Komaj zlato izide čisto iz ognja. Duša človeška ne vzide čista iz trpljenja. Ali je res vstajalo iz motnega zrcala, ali pa je le on želel, da bi vstalo in bi bilo mrtvo otročniško telo? Streslo ga je skrivnostno. “Juta! Saj ti je bilo zares namenjeno. Videl sem, preden sem te poznal. Vem tudi za se, preden sem dočakal. Strašno jaše nepoznani. On obeša krizamnik on koplje grob, on jemlje pot. Iz njega je bodilj, iz njega je potop, iz njega je zanka vrvi.. .” Bogtovec je zablodil mimo ribnika po močadi. Videl je izhojeno pot in našel breze. Iskal je v breg in stransko mo-čad in je imel pred seboj raz-palo kočo, dom blodne Mrete. “Kam in zakaj?” se je ove-del in sramoval. “Pred svinjak sem vzšel.” Stal je v nizkih borovcih. V oči ga je zaščemelo od lučij ki mu je planila z višin čez brda. V strašnem pokoju so rastle snežene gore pred njim v jasno nebo. Popoldansko solnce je ležalo brez vse senc v čereh. Zemlja se je zidala pred njim kakor v čudni priliki; v sedmem letu zagori v otroški duši koprne-nje v višave in se trenutne! umiri ob materini besedi in otroški igrači. V šestnajstem letu zastoče iz prsi v novo višino in pade rezko v hladno senco, prvo slo. iz krvi, prvo žalost iz porodnega greha. In potem hodi duša in se pne v vLave, sega v luč in pada nazaj in obvisi šestdesetletna sredi med lučjo in mrazovi ko je bil gori? Ali ni želel nazaj v senco, odkoder je vzšel, ali vendarle ni preklinjal ure, ko še je rodil?” Misel se je utrgala bogovcu. Iz koče je stopila ženska s posodo vode in se začela umivati. V solncu je sinila njena polt. Za praznik se perejo,” je mrmral bogovec; “čemu se umiva ta?” Izza molčečih lesov so se zbudili glasovi zvonov. Tedaj je vedel: Resničnoj še prase se pere za praznik.” še je gledal za ženo, pa mu je postalo zoprno in se je okre-nil rezko. Obnožnja! če bom utonil, v takile sli ne bom.” šel je po poti, koder je prišel. Zvonovi so šli ž njim. Vedno več jih je bilo. Iz njih se je judila venomer ena sama beseda vanj; “Krizamnik krizamnik, kri-zamnik.. .” V misli na nemarno ženo, ki jo je videl, pa še ob misli, da je blizu ura, ko se bo rodilo aožje dete, je; utonil v motnem iskanju. Praznik dekelstva in rojstva! Norska beseda! Kje je dekelstvo? Kdo ga zmišlja? Tisti, ki so najbolj nečedni! Prase v lajnu, blodeži § sve-čenjem, orglami in plaščem. Obnožnjo sem oblekel v svilo. Ali sem lajno umil? Lažete se, blodeži s svečenjem! Nikoli ni bilo dekelstva v mesu. Ne šilu jte duše, naj veruje, česar ni. Ne obljubljajte plačila, ki ga ni. Ne kličite : mir, mir in ga ni miru. Sla je, sla iz očeta in sina, iz materine posteljice v hčer, osten hudičev, ki zbada do groba, jeza porodnega greha do sodbe nepoznane, prav tako kakor je zavman vedenje v mesu, vse znanje v človeku. Blodeži kralja s krono v tri gube, trikrat grdega silnika! Ne bogujte o sreči, ne skrivajte lajna pod svilo, ne obešajte proti volji Duha nor-stva v krizamniku nad posteljo rojstev, ne častite Rojenega, čigar besedo ste zblaznili. To je vaiše, da ga križajte, da ga križajte!” Hlad gozdov je objel bogov-ca. Daleč je ugasnil zadnji zvon. . . Truden, žalosten in nepoto-lažen se je vrnil predikant na Brdo. Ko je stopil iz gozdov, je stal v zarji zahajajočega solnca. Zlato se je bilo razlilo v sivo senco polj in gozdov. Kakor izrezano je šlo daleč robovje zemlje od Jelovce mimo Ljubnika in Grmade do sivih jasnin za Krimom. Daleč od dolenjskega vzhoda je vstajala koprenasta in mrzla sivina. Prvi mrzli dih večera se je budil iz lesov v polje, bridka tegoba se je jemala nad zemljo in le nebo je še živelo v solncu in sijaju. In vendar je od blizu in daleč govorilo iz neznanih in čudno svobodnih človeških glasov veselo, praznično, hrepeneče. Iz strašnih davnin je hetelo oživeti v bogovcu in se je branil in se ni mogel ubraniti. Oglašalo se je po sili, kakor zatajeno domotožje “Eno dete je rojeno, oj i'o>-jeno. Vstopil je v grad in odprl v zadnjem svitu gasnočega dne v knjigo. Odprlo se mu je kakor iz Duha, kakor za razode-nje in je bral “Kci se na nočnem ležišču mudim g svojim duhom, me s sanjami strašiš‘in po prikaznih z grozo pretresaš. Moja moč ni trdost tolče in moje meso ni bron. Zato bi mi bile bolje, da Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah CQJ„X. Kija* jl| Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike OCUCi. JU1IC1, lil. 14. maja 1945 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” AL GLAVNI ODBOR: Predsednik' STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet II. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH H. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IH. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. of all feasts; beans a special meaning for every member of the Holy Family Society. The Birth of Christ signaled the origin of the Holy Family. Never before or since has the1 human race experienced a Family so unique. Within its hallowed sacredness, time and eternity embraced. Whatever life has to offer is mirrored there. We have knelt with this Holy Family at the Christmas Crib ever since the earliest days of our childhood, and it always hais oeen an inspiration to uis. In all of life's experiences, nowhere can we find a greater source of hied kragulji nebes in zmaji .se nisem rodil. Obupal sem, dupelj. Kdo je, ki je tam pri-Iker prazni so moji dnevi...’ plezal do vrha? Kaj je zvedel, (Dalje prihodnjič) Ghrishnas Message Christmas, the most glorious spiritual wealth. Humility and greatness unite in its, bosom, to give us: cause to realize that we the creatures of earth are really the creatures of God. As the Holy Family depicts for uis anew the touching scene of Bethlehem this Christmas, may all its members—the1 helpless Infant, the loving Mary and the humble Joseph, continue to bless and inspire all the mem bens of this Society, dedicated to the ideals which the Holy Family represents, and lead us ever to loftier heights. Yours with the Holy Family, Rev. Thomas Hoge) O.F.M. Spiritual Director. (Uspeh slov. pevca Tenorist ljubljanske Opere Mliro Brajnik je nastopal z velikim uspehom v Oslu, prestolni-[ci Norveške v naslovni vlogi Go. ■udonove opere “Faust.” Vodstvo kraljevske opere je slovenskega pevca povabilo za prihodnjo sezono kot stalnega gosta> pa izrazilo namen povabiti na gostovanje celotno ljubljansko opero. Jeseniške jeklarne bodo povečali Pred časom smo že objavili, da nameravajo modernizirati je. seniške jeklarne, v katerih so nekateri stroji menda stari že do 60 let. Pri tem nameravajo tudi povečati produkcijo na do pol milijona ton visokokvalitet-nega jekla. Zmogljivost obstoječih visokih peči bodo podvoji-poleg tega bodo pa postavili še novo električno Visoko peč. Smrt matere maj. Cofa V Kranju na Gorenjskem je preminula ga. Emi Cof, žena upokojenega poštnega upravnika. Poleg moža je zapustila dva sinova, bivšega jugoslovanskega majorja Emila Cofa, ki je aktivno sodeloval v slovenski protikomunistični borbi, sedaj pa ži-kot geometer v Buenos Ai-resu) in dr. Iva Cofa, zdravnika Kranju. Pokojnica je prišla pred 50 letal v Kranj iz Bukovine in se naglo priučila slovenščine. šentjanžki rudarji se pritožujejo Rudnik Krmelj pri Šentjanžu daje sorazmerno reven rjav pre. mog, ki ga je težko prodati v času, ko je premoga na trgu dovolj. Tako so rudarji letos zašli v težave in se je njihov mesečni zaslužek znižal od nekako 22,00 dinarjev lani na 19,000 dinarjev letos. To je tem bolj boleče, ker so se v tem času cene znatno zvišale in so zato tudi vsem javnim uslužbencem zvišali plače za eno desetino.. Zastopnik rudarjev je na seji zbora proizvajalcev v Sevnici ob Savi poudaril, da tako stanje posebno neugodno vpliva na rudarje, ko slišijo, da so v nekaterih podjetjih letos izredno zvišali plače, ne da bi pri tem povečali proizvodnjo, kar se od njih zahteva. VESTI Umetniški jubilej Staneta Severja V Ljubljani je praznoval 25-letnico umetniškega delovanja član drame slovenskega narodnega gledališča Stane Sever. Sin delavskih staršev “ (Ljubeljski predor bodo odprli Ljumibeljski predor, ki da je gledališče važna stvar prav za sožitje med ljudmi, saj prodira njegov vpliv v osnovne celice življenja, od teh pa je odvisno ali bo skupnost bolje ali slabše živela.” je po učiteljski maturi bil sprejet v Narodno gledališče, potem ko se je bil že kot študent po- med so ga zadnjo vojno prevrtali stavil z režijo Cankarjeve “Le-' vojni ujetniki in jetniki kon pe Vide”. Ugodna ocena takrat- 'centracijskih nacističnih taibo- nega vodilnega kritika dr. Fian- -v,^ ^ y sm'jsju dogovora mec četa Koblarja v “Slovencu” je . .. . T , .. , . ,, x /'Avstrijo m Jugoslavijo predvi- odlocila Severjevo pot Postelj dakoničan in izr0Čen pro_ je igralec in po pravici bi lahko ^ do srede rihodnje,ga leta. rekli igralec Cankarja. Pa tudi Po poročilu jug0Siovanske ageu repertoar drugih Severjevih |dje Tanjug je gra,dnja z awtrij vlog je bogat, od Shakespeaieja ^ jugoslovanske strani že pieko Goetheja (Egmont) pa do precej napredovala. Naknadno modernih. Sodeloval je tudi v se je poka;Zai0) da bo zaradi tal filmu, kjer je odigral dvajset'ne v0de potrebno injiciranje, večjih in postranskih vlog, po-1^^ predora bodo pa morali gosto pa je nastopal tudi na ra-' obložiti z izolacijskim materia- diu kot napovedovalec. Kljub !iom. Treba bo zgraditi, oziroma temu, da film, radio in televi-,urediti zloznejšo dovozno cesto k zija močno spodrivata gledali- predoru in jo zavarovati pred šče, pa meni Sever, da se bo to snežnimi plazovi. Ljubeljski vendarle obdržalo: “Nisem sicer predor naj bi bil namreč odprt nič romantično razpoložen do tudi pozimi in služil tako blago- svojega poklica, vendar mislim, vnemu kot osebnemu prometu. Pameten predlog Neki Tone Viršec iz Ljubljane predlaga v listu “Delo,” naj podrejo, naj odstranijo spomenike “padlim borcem,” ki nimajo umetniške vrednosti, ker jih zmeraj boleče opozarjajo na zavoženi izdelek nevešče roke. “Podrimo, odstranimo ga! Tako si bomo olajšali srce in prihranili delo, ki bi ga sicer — z začudenim nerazumevanjem in tihim sramom — morali opravi, ti prihodnji rodovi namesto nas! Viršeceva misel je brez dvoma modra, prav posebno, če jo presojamo v luči podiranja Stalinovih spomenikov po komunističnih deželah. Dokler je živel Stalin, so bila “umetniško dognana,” sedaj so Skrpucala, nag-mus, ki ga je treba odstraniti! Netenje verske nestrpnosti Pod gornjim naslovom prinaša 3. novembra letos “Delo” poročilo izpred sodilšča v Novem mestu o sodni razpravi proti župniku Jožetu Verderbarju v Metliki. Obsodili so ga na deset mesecev zapora, njegovega kaplana J. H. na štiri mesece, gospodinjo N. B. iz Roslanic pa na dva meseca, slednja dva pogojno na tri leta. Vsi trije so bili obsojeni “zaradi netenja verske nestrpnosti.” Po pisanju “Dela” je župnik Verderber za cerkveni pogreb vključil kot ministranta 8-letne. ga otroka, katerega starši ne vzgajajo v venskem duhu, kar mu je bilo dobro znano. Njegova mati je preprečila, da bi njen otrok ministriral pri cerkvenem pogrebu. Dogodek je bil povod za razbujanje ljudi in ob tej priložnosti je N. B. žalila otrokovo mater. Ob drugi priliki je župnik oznanil s prižnice o primeru odpovedanega cerkvenega pogreba, da je bila odpoved sprejeta brez vednosti najbližjega sorodnika umrle, kar pa ni bilo res. Isto oznanilo je isti dan prebral s prižnice tudi kaplan J. H. To Obvestilo vernikom, ki ga je napravil župnik Verderber brez poprejšnjega posvetovanja s prizadeto osebo (brez dvoma kakim komunističnim mogotcem — Op. s.) je budilo veliko razburjenje pri ljudeh. — Čedna verska svoboda, kjer kaznujejo župnika z 10 meseci zapora zaradi “netočnega cerkve- nega oznanila” s prižnice v cerkvi! Pred naporom potreben počitek Ljubljančan Bruno Parma, ki isi je avgusta osvojil svetovno mladinsko prvenstvo na tekmovanju v Haagu, se v septembru ddbro odrezal na veleturnirju na Bledu, je bil povabljen na šahovski veleturnir v Stockholm na švedskem skupno z mojstri kot so Botvinik, Talj Petrosjan in drugi. Fant je telesno menda bolj ši_ belk in neki A. P. v ljubljanskem “Delu” poziva odgovorne, naj mu bi dali možnosti, da bi se pred nastopi kot je veleturnir v Stoclkholmu, mogel primerno odpočiti, namesto da ga gonijo od nastopa do nastopa po vsej državi. če bo Parmi v Stoclkholmu uspelo doseči vsaj polovico možnih točk, bo dobil naslov mednarodnega velemojstra. Nova knjiga o Titu Josip Broz-Tito bo prihodnje leto dopolnil 70 let. Za to priložnost bo izdal Grafični zavod Hrvatiske obsežno delo o njegovem življenju z več sto fotografijami. — Vsako leto 7,000 patentov industriji. potrdijo okoli v avtomobilski MALI OGLASI 1167 E. 58 St. 4 čiste sobe in kopalnica v najem za $45. Vprašajte za Mike-a na 1169 ali kličite WH 3-0010. (2) Soba se odda Opremljena soba se odda na 967 E. 69 St. EN. 1-0399. (1) Soba se odda Opremljena soba se odda pri John Kramer, 5305 St. Clair Ave. (250) V najem Garaža se dobi v najem na 6116 Glass Ave. REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA! Mi imamo tako zdravilo, ki vam bo olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo In razpošiljamo! L. .. ......N. Kadar pride na vrsto razvedrilo, je to Prvoraz-|Jg3jj||Q V(|D| jjjQ redno potovanje — sendvič z vsemi dodatlu in osvežujoče Stroh’s pivo . . . edino ameriško z ognjem varjeno pivo! Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno na tak način in zaradi tega je Stroh’s lažje, mehkejše, bolj osvežujoče. Vprašajte za Stroh’s. _ PO POPULARNIH CENAH POVSOD THE STR0H BREWERY CO.. DETROIT 26. E41U&-. Karel Matuer: LJUDJE POD BIČEM Muzika, venci, marčno sonce in ciprese — to je vsei kar Bregar še vidi. Nato je vsega konec in treba je oditi. Krsto bodo zasuli. Zdaj stoji izven obzidanega prostora in mimo njega odhajajo muzikanti z inštrumenti. Ljudje pač odhajajo in le znanci se ustavljajo ob njem. — Moje sožalje, Blaž. — Mrtvo jim sega v roke in nekaj jeclja. Tudi Želak pride, za njim Saša in nekaj drugih z kolektiva. — Imela je čudovit pogr'eb — reče Saša. — Da, pogreb je bil zelo lep — pravi Bregar. Lidija ima še vedno solzne oči in mu seže samo v roko. Rad bi ji iše nekaj rekel, naj počaka, ker je sam, govoriti mora vendar z nekom, toda Lidija že odhaja in se utaplja v množici, ki odhaja skoz vrata. Tudi Neže ni videti nikjer. Nato je prišla Valenka. — Tu vendar ne moreš stati tako izgubljeno, Blaž. Tak si kakor smrt. — mmmm Obhajala je in njena visoka postava je zašla za košato cipreso. — To je torej tista minica? — je jedko rekla Valenka. — Toda, kar je res, Nataša je imela za 1 epoto dobro oko. Zdaj, mislim, lahko odideva. — Da — je rekel. — Zdaj lahko odideva. Vsi so odšli. — Ko je Neža prišla v svojo sobo, se je odldahnila. Gnusen občutek, ko je spoznala žensko ob Bregarju, jo je davil celo pot. Sreča, da je mogla na pokopališču govoriti s 'Silvo. Bila je edini svetli žarek v tem dnevu. Povedala ji je, kako je Nataša umrla in da je tudi zavoljo cerkvenega pogreba vse urejeno. Z mrakom bo duhovnik, ki jo je spovedal, prišel na pokopališče. — In vi, Neža? — — Še ta teden odidem v Beograd. Ena naših starih sester tam je umrla in tako je njeno mesto prosto. Spet bcm lahko sestra. — — Tako sem srečna, sestra Virgina. Hvala vam, kar ste pričarati več življenja, čuden, pajčevinast mir je ležal nad sleherno stvarjo, negibni zastori so puščali skoz okna rožnato svetlobo, ki je nemočno grebla v kote proti Natašini spalnici. Odprla jo je in ko je stala med podboji, je strmela na obropano posteljo, ki je brez blazin in brez rjuh kazala svojo goloto. Mrtve Natašine besede so čemele po kotih nekje pod stropom je ostalo njeno dihanje, zadnji gibi so bili skriti v prahu, ki ga je iskrilo sonce. Okno je bilo do kraja odprto, Nalašč ga je pustila tako. S plašnimi, bolečimi koraki je odšla do postelje, potegnila z roko po končnici, se dotaknila senčnika na nočni omarici. V vsem je bilo nekaj njenega. V tej sobi jo je Bregar prepustil usodi, zbežal od nje in v ta prostor ji je nosil še drobtine usmiljenja. Vedela je za to. Zaprla je vrata in odšla v kuhinjo. Ni bila lačna. Želela si je samo še eno: oditi. še pred mrakom se je od- pravila. Bil je predvečer, s tisto hladno lepo večerno zarjo, ki je vse drugačna kakor v poletju, ko je potopljena v so-pa/rico. Zdaj je trepetala v čistem ozračju kakor razgrnjena rožnata tenčica. Pokopališče je bilo prazno, neznansko tiho in vendar se je Neži zdelo, da preko grobov valovi pritajeno dihanje mrtvih. Odšla je doi groba, ki je bi] zasut z venci, toda se takoj vrnila do vrat, ker je vedela, celo življenja blaga žena. Imela je srce — na žalost so mnogo pljuvali vanj. — — Manjkalo ji je ljubezni — je rekla tiho. — Da — je rekel. — Te je pogrešala. Toda kaj — ljudje v tem času so lačni še trde pravice, o ljubezni še sanjati ne smejo. Volčji čas pač. — Odšel je pred njo. V temi, ki je oblikovala grobove v velike krtine, je še za hip hotela ostati pri njej. Stopila se je s da duhovnik ne bo vedel kam temo in njena mrmrajoča mo- iti. Prišel je skoraj že s temo. Nihče ni prisluškoval molitvam, ki jih je molil. Velika, rdeča zvezda je molče visela na ostruganem količku in pasica rdeče zastavice s srpom in kladivom se ni zganila. Blagoslovil je grob in ko je vtikal mrtvaški obrednik v široki žep svoje suknje, je hvaležno pogledal visoko postavo Nežino. — Ta duša, sestra, bo mnogo prosila za vas. Ko bi gospa Bregarjeva ob svojem času našla dobrega človeka, bi bila — Počakati moram, da se |storili zanjo. Midve sva jo Iju- Ijudje porazgubijo. — — Lidijo sem videla — je rekla. — Ona je že odšla. — — Vem — je rekel. Nato sta prišla Silva in Viktor. Segla sta mu v roke in Silva je jokala. Valenka je stala ob strani in jo molče premer-jala. — Navaditi se boš pač moral, Blaž — je rekel Viktor. — človek mnogo prenese, -r— — Ostanita ob večera, Viktor. — Bregarjev glas je brez izraza. — Morava nazaj, Blaž — je tiho rekla Silva. Ko sta odhajala, se je scela obrnil in gledal za njima. Videl je sama njo, vitka je odhajala po belem pesku in ko sta prišla do ceste, je videl, kako je Viktor poiskal njeno roko. — Bolj svetle stvari nikoli več nisem. . . — Blodno in izgubljeno se je ujel z Valenkinimi očmi in utihnil. — Kako graciozna ženska — je rekla. — Silva — je dihnil. — To je? — je zategnila. — K njej si nekoč hodil v Podbrezje, kajne? — Ko so Se ljudje že skoraj čisto raztekli, je prišla Neža. Morala je biti do zadnjega pri grobu, zakaj prihajala je od one strani. Ni hitela, mirno, nekam preplašeno je stopala proti njemu. Valenka je ujela njen tihi pogled. — Neža, kosila zame ne pripravljajte. Tudi večerje ne. — Prav, gospod Bregar. Hotela sem vam le povedati, da jutri popoldne mislim oditi, je gledala v Vali. — O tem bova govorila jutri, Neža. Zdaj. .. — — Vem — ga je pretrgala. — Zdaj je vse narobe. — Govorila je z njim in vendar Nataša me ne potrebuje več. CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP COOK — LIGHTHOUSEWORK (Woman over 30 years.) — Other help employed. Must love children. Good home. Own room, bath, TV, $40 week. Must be reliable. References required. — Writ£ immediately to: Mrs. Phillip F. Vogel, 317 E. Acacia Rd., Milwaukee 17, Wis. D bili, kajne? — Sedi na stolu in s toplim občutjem obnavlja besede pred slovesom. Srečna sta, je pomislila. Zelo srečna. Nato se je lotila pospravljanja. Tu je njen kovček, star kovček z vso revno vsebino. Molitvena knjiga, veliki ses-terski molek, podobice in svetinjice v okrogli škatljici. Drobni toda neznansko ljubki drobci sesterskega življenja. Vedno jih je nosila s seboj. Dihali so nekdanjo skupnost, ki jo je v samoti znova in znova poživljala. Ko je stala sredi sobe in pire-mišljala, kaj mora še pospraviti, se je domislila, da se mora jutri posloviti tudi od doktorja Petrana. Rada bi še enkrat videla tisto sliko, ki so mu jo nekoč poklonile. Tabita kumi. V veseli razigranosti mu je ob predaji slike napisale besede, ki se jih je zapomnil. Nato je s stene snela 'še slikico v črnem okvirju in vzela križec z zglavaja. To je bilo vse, kar je bilo njenega. Ko je odhajala po stopnicah, ji je bilo vendar težko. V globokem molku so se prostori odpirali samoti, niti pohištvo niti slike na steni niso mogli mm IT A SICilT! Don’t t«H wfert makeijt j RAZKRITA SKRIVNOST -— Na Angleškem so 'Za božič prodajali tudi prašička, ki miga '2 useši )in nogami, če se igrači potegne ven rep in spusti vanjo muho ali kako drugo živo žuželko. Družba za preprečevanje mučenja živali je protestirala češ, da je igrača “necivilizirana.” Na sliki vidimo prašička v izložbenem