Lelo IV.	Celovec, 13. avgnsla 1948	Številka 33
Italija bi želela biti prisotna na beograjski konferenci
Italijanski zunanji minister, grof Sforza, je poslal donavski konferenci noto, v kateri prosi, da bi smela Italija prisostvovati kon= ierenci. V Rimu podčrtavajo, da je že leta 1921 zavzemala Italija na tedanji konferen» ci važno mesto in da je danes še prav tako močno zainteresirana na donavski plovbi.
Nadalje poudarja nota, da moramo gle= dati na donavski primer kakor na tanger= ski (Tanger je nasproti Gibraltarja v Sev. Afriki), to je z internacionalnega gledišča.
Noto je predal konferenci poslanik Zedi= njenih držav.
Glavni odbor konference je odobril, da »mejo sejam prisostvovati predstavniki ti» ska in javnost, razen v slučajih, v katerih bi odbor odločil drugače.
Velikanski meteor, ki je žarel močnejše kakor sonce
V Moskvo se je vrnila neka sovjetska znanstvena komisija, ki je dolgo časa pro» učevala padec enega največjih meteorjev naše dobe, ki je padel severno od Vladivo« Stoka v takozvanih Sikhota Alinskih brdih.
Meteorit, ki je padel v obliki železnega dežja v dolžini petih milj, je dokaj ueobiča» jen pojav, ki doslej še nücdar ni bil opa» žen. Tako je mnenje sovjetskih učenjakov.
Približno 300 prič, ki so jih učenjaki iz» prašali, je izjavilo, da je bil meteorjev rep svetlejši od samega sonca. Manjši železni drobci so se razleteli v krogu šest kilome» trov od središča.
Učenjaki so zbrali 257 večjih kosov me» teorita. Vsega skupaj pa je bilo zbranega okrog pet ton kamenja, katero nosi sledi le» tenja skozi vsemirje.
Poročajo, da je celokupna masa tehtala okrog tisoč ton in da to ni bil navaden me» teor, ampak majhen planet, ki je priletel iz neznanega vsemirja in se je raztreščil nsd zemljo.	(Reuter)
Grški uporniki priznaval izgube
Grški uporniški general Markos je pri» znal, da so bile njegove sile prisiljene k .»rednemu« umiku na drugo stran gorovja Grammos. Ta njegova izjava se je pojavila ob istem času, ko je uradno vladno poroči» lo javilo, da so vladne sile potolkle upor» nike ter jih pregnale z ozemlja takozvane »Svobodne Grčije« daleč na drugo stran Grammosa.
Ofenziva vladnih sil v tem področju je trajala sedem tednov. Tri dni je težka arti» lerija neprenehoma streljala in Spitfire» letala so letela vsak dan ter metala bombe na postojanke upornikov. Končno je bil do» sežen uspeh in uporniki so se umaknili.
Gospod Sophoulis. grški ministrski pred» sednik, ki je sedaj 88 let star, je prišel na bojno polje blizu albanske meje ter je izja» vil, da bo ostal z vojsko, dokler se ta boj ne bo končal.
»General« Markos je potom svojega radia izjavil, da so se njegove sile umaknile po» tem, ko so jim sovražniki prizadejali stra» šne in krvave izgube. Radio pravi dalje: »Sedaj smo se utrdili na gori Grammos, potem ko smo se morali nad 30 dni nepre» nehoma boriti z velikimi težavami.«
Radio pristavlja, da ima Markos zbranih okrog 11 tisoč ljudi na tem kraju. Vsi ti se borijo fanatično, kajti vedo, kaj jih čaka, če izgube borbo. Toda izgube so velike na obeh straneh. Uporniki so izgubili okrog 4000 svojih ljudi, a tudi vlada je izgubila okrog 2000 vojakov.
Vlada v Atenah se pritožuje, da so našli pri ujetih upornikih povsem tuj vojni ma» terijal, n. pr. granate poljskega izvora in madžarska živila. Vseeno pa je opaziti, da se je v zadnjih mesecih zmanjšala pomoč ■upornikom iz inozemstva.
Tajnost In upanje usega sveta sta se osredotočila v Kremlju
Velika tajnost še vedno zakriva potek razgovorov v Kremlju. Kljub temu, da ni nobenih uradnih poročil, upajo, da je potek razgovorov ugoden. Dejansko se ne ve nič, a se zato zelo veliko ugiba.
Dobropoučeni krogi v Washingtonu so mnenja, da razgovori v Moskvi dobro na» predujejo, vendar so prepričani, da je za uradno izjavo o razgovorih potrebna vsaj še ena konferenca državnikov. Šele po tem računajo s skupno izjavo zastopnikov vseh štirih velesil.
Kljub vsem težavam, na katere je treba misliti, so v Washingtonu mnenja, da raz» govori dobro napredujejo. Po poročilih iz istega vira, naj bi razgovori v Moskvi po» tekali v nekako takem zaporedju:
Pri prvem srečanju s Stalinom in Molo» tovom naj bi se bili razgovarjali o odpravi blokade Berlina v zameno za priznanje va» lute, ki so jo uvedli Sovjeti v svojem po» dročju v vseh sektorjih Berlina. Prav tako naj bi se razgovarjali o sklicanju ponovne konference štirih zunanjih ministrov, ki naj bi razpravljali o nemškem problemu kot celoti.
Pri naslednjem srečanju, pri katerem je bil navzoč le sovjetski zunanji minister, naj bi zastopniki zahodnih velesil predlo» žili mnenja svojih vlad z ozirom na prej» šnji razgovor. Pri tem razgovoru je sovjet» ski zunanji minister zahteval odložitev skle» pov londonske konference, na kateri so za» hodne velesile sprejele nove smernice za nadaljnjo ureditev Nemčije brez Sovjetske zveze in prepustitev denarne ureditve Ber» lina sovjetskim zasedbenim silam.
Tretja konferenca, ki so jo imeli zastop»
Predaja olimpijske baklje na britanski fre» gati »Whitesand Bay« v Bariju italijanskim kadetom.
POPRAVI!
V 32. številki »Kronike« se je v članku z naslovom »Kdo ima pravico do družinske pomoči?« na peti strani vrinila pomota in se glasi drugi odstavek pravilno takole: Pravico do družinske zdravniške pomoči imajo samo žena (in ne mož, kakor je napačno napisano) in otroci...
niki velesil, je bila v glavnem podrobna ob» ravnava predlogov zahodnih velesil in so» vjetskih protipredlogov. V ospredju razgo» vorov je bilo vprašanje Berlina. Obe stran» ki sta se trudili, da bi dosegli kompromis in tako premaknili razgovore iz mrtve točke.
Kljub temu, da se dosedanji razgovori v Moskvi niso vršili pod neugodnimi pogoji, v Washingtonu še ne pričakujejo takojšnjih uspehov in sklepov.
V Londonu so mnenja, da je sovjetski zunanji minister zastopnikom zahodnih ve» lesil že izročil konkretne predloge o možno» sti nadaljnjih razgovorov in mislijo, da bo» do v tem tednu sklenili nekaj pomembnih
zaključkov. Del razgovorov, ki naj bi bili zgolj informacijskega značaja, naj bi bil končan.
Londonski listi, ki komentirajo razgovo» re v Moskvi, so zadnje dni nekoliko spre» menili svoj optimizem in se o poteku raz» govorov previdneje izražajo. Konzervativni list »Daily Telegraph piše, da še ni nobenih znakov o kaki konferenci štirih velesil, na kateri bi bilo možno rešiti nemško vpra» šanje.
Po poročilih »Reuter«»ja iz Pariza so odgovorni krogi mnenja, da se lahko proti pričakovanju vseh razgovori v Moskvi ugo» dno zaklučijo in prineso rešitev za Nemčijo prej, kot bi si kdo mislil.
Bofkoi tržaške luke
Poveljnik anglo»ameriške cone svobodne» ga tržaškega ozemlja generalni major Airey je sestavil poročilo v upravi Trsta, ki je bilo objavljeno v Londonu:
Iz izkustev vojaške vlade jemlje general» ni major Airey zaključek, da svobodno ozemlje Trst ne more neodvisno obstajati. Saj ni ne politično in ne gospodarsko ži= vljensko zmožno, kajti ne poseduje nobene lastne proizvodnje živilskih sredstev, ne kuriva in ne drugega življensko potrebnega blaga. Samo zveza z Italijo je v teh devetih mesecih obstoja svobodnega ozemlja orno» gočila gospodarski in denarni obstoj. Po mnenju Airey»a se ni pokazala nobena druga alternativa, ki bi bila zajamčila ob» novo.
Za sedaj so v teku pogajanja za dosego sodelovanja z italijansko vlado z ozirom ns evropski pomožni načrt.
O vprašanju »samouprave« za Trst je iz» javil Airey, da se bodo predvsem poslužili italijanske upravne oblike, ker ta najboljše odgovarja željam večine.
Airey je končno omenil, da obdonavske
države, ki so pod sovjetskim vplivom, boj» kotirajo tržaško pristanišče. (Reuter)
*
Obsežna komunistična propaganda v Tr» stu, ki je imela namen vzeti ljudem zsupa« nje v zavezniško vojaško vlado na svobo» dnem ozemlju Trsta, je doživela polom. Po» ložaj se je pričel jasniti in vsled tega je prišlo na vsem ozemlju do miru in reda.
Tako izjavo je podal generalni major T. S. Airey .načelnik britanskega področja, v svojem tretjem poročilu za obdobje od 1. aprila do 30. junija t. 1.
Poročilo je sledeče: »Ker se je pričelo britansko področje aktivno udejstvovati v programu za obnovo Evrope in ker smo podvzeli odločne korake ter tudi zato. ker so komunisti propadli pri italijanskih voli» tvah, se je pričelo vračati zaupanje v vod» stvo zavezniške vlade.
Komunistična propaganda, ki se zadnje čase vodi le še v časopisju, ni dosegla za» upanja, ki ga je imela prej, kajti komuni» stični tisk je večkrat prinašal lažne novice in dajal netočne informacije.
Titove pritožbe o sovjetskem vmešavanju
O ozadjih in vzrokih rusko»jugoslovan» skega spora je izvedela javnost, iz vsebine treh pisem, ki jih je poslala Jugoslavija So» vjetski zvezi in so jih zdaj v Beogradu ob» javili. Ta pisma so bila pisana meseca marca in aprila tega leta.
Prvo pismo je pisal maršal Tito sovjet» skemu zunanjemu ministru Molotovu, osta» li dve pa sta pismi Tita in Kardelja Stali» nu in Molotovu.
Iz vseh treh jugoslovanskih pisem priha» ja jo pritožbe o sovjetskem vmešavanju v jugoslovansko politiko, ki dela Jugoslaviji stalne težave. Te težkoče so se pričele s po» šiljanjem sovjetskih vojaških in civilnih strokovnjakov v Jugoslavijo po končani vojni.
Že leta 1946 je maršal Tito predlagal po» seben dogovor o navzočnosti teh sovjetskih strokovnjakov v Jugoslaviji in pri tem omenil, da je njihova navzočnost za Jugo» slavijo predraga. Ti strokovnjaki prejema» jo namreč v sorazmerju z jugoslovanskimi ministri trikratne plače.
V nekem pismu obtožujejo Jugoslovani sovjetsko vlado, da poizkuša v Jugoslaviji organizirati posebno sovjetsko špijomžno službo. Istočasno izjavljajo Jugoslovani, da lahko dobi Sovjetska zveza vse potrebne in» formacije od jugoslovanskih varnostnih
organov in da se Sovjetski zvezi ni treba posluževati lažnih obveščevalcev kot sta Žu= jevič in Hebrang.
Sovjeti so ponovno očitali Jugoslovanom, da so lahkomišljeni in da tvegajo novo voj» no. Nato so jim Jugoslovani odgovorili, da so se na pariški konferenci borili za Trst, katerega še danes zahtevajo, a so kljub te» mu odobrili slabo premirje, kot so to na» pravili Rusi pri Brest»Litowsku. Nadalje zagovarjajo v teh pismih bivšega zastopni* ka jugoslovanskega zunanjega ministra Ve» lebita, katerega so Rusi obsodili, češ, da je angleški špijon. Rusi so nadalje dejali, da nočejo imeti z jugoslovanskim zunanjim ministrstvom nobenega opravka, dokler bo v njem zaposlen Velebit.
Kar zadeva Djilasovo primerjavo med slabim obnašanjem sovjetskih častnikov in britanskimi častniki, poudarjajo Jugoslo» vani, da je uporabil Djilas to primero za dosego boljšega obnašanja sovjet, častni» kov, da bi z njihovim dobrim zadržanjem onemogočili reakcionarno propagando. Nsd» vse značilen pa je stavek, ki so ga napisali Jugoslovani v enem izmed teh treh pisem, ki se glasi: »Vsak mora ljubiti Sovjetsko zvezo, a nihče ne sme manj ljubiti svojo lastno deželo.«
(»Manchester Guardian«)
o zemeljski oblil
Podonavska konferenca v Beogradu
FRANCIJA
Nova francoska vlada pod vodstvom mi* nistrskega predsednika Marie*a, je svojo prvo preizkušnjo dobro prestala. Komuni* sti, ki so proti vladnemu predlogu o poseb* nih polnomočjih finančnemu ministru pred* lagali, da se zadeva brez debate v parla* mentu odkloni, so bili pri glasovanju pora* ženi. Za vladni predlog je glasovalo 386 po* slancev, proti pa 201. Tudi nek nadaljnji predlog komunistične stranke je bil od* klon jen. Pri tem glasovanju je bilo raz= merje glasov za vlado še ugodnejši. Pred* log komunistov je podprlo le 183 poslancev, dočim jih je 408 glasovalo prbti.
ITALIJA
Po poročilih iz Rima, sta se baje jugoslo* vanska in italijanska vlada sporazumeli, da mešana komisija za določevanje meje med obema državama obnovi svoje delo. Jugo* slovanska vlada je pristala na predlog ita* lijanskega zunanjega ministrstva, da bodo morebitne sporne točke predložene v smi* slu mirovne pogodbe sodišču štirih velepo* slanikov. Istočasno pa je izrekla mnenje, da je prepričana o neposrednem sporazu* mu.
Z odlokom goriškega prefekta so bile ob* činske volitve v Gorici in 13 okoliških ob* čin;h odložene. Kot poročajo, bodo volitve šele meseca oktobra, vendar še niso točne* ga datuma določRi. Pri volitvah bodo na* stopili tudi Slovenci s samostojno listo, ki jo je predložila Slovenska demokratska zveza.
Kot je sporočil govornik italijanskega zunanjega ministrstva, je italijanski zima* nji minister Sforza poslal udeležencem do* navske konference v Beogradu posebno no* to, v kateri dokazuje upravičenost Italije pri zasedanju donavske konference.
PALESTINA
V ponedeljek 9. avgusta je bil na a meri* škega generalnega konzula v Jeruzalemu izvršen atentat, ki pa ni zahteval smrtnega slučaja. Neznani Arabec je izstrelil skozi okno konzula kroglo, ki se je tik nad kon* zulovo glavo zarila v steno.
Arabski ostrostrelci so zadnje čase več* krat obstreljevali ameriški konzulat, ki le* ži v arabskem področju Jeruzalema. Kot znano, je bil predhodnik sedanjega ameri* škega konzula v Jeruzalemu, Thomas C. Wattson. žrtev atentata.
Posredovalec Združenih narodov v Pale* stinskem sporu, grof Bernadotte, je v neki brzojavki Organizaciji Združenih narodov sporočil, da se boji ponovnega izbruha bo* jev v Palestini. Istočasno je poslal vladama Izraela in arabskih držav brzojavko, v ka* terih jih poziva, naj izdajo posameznim frontnim poveljnikom ukaz, da ostanejo v slučaju sovražnega napada v defenzivi in sovražnika le zadržujejo, ne pa napadajo. In to toliko časa, da bo prispel na bojišče opazovalec Združenih narodov, ki bo izdal nadaljna navodila.
Iz arabskega begunskega taborišča se* verno od Jeruzalema javljajo, da se je po» javil v taborišču pegasti legar. Službujoči zdravniki računajo z izbruhom kolere in ti* fusa med stotisoči arabskih beguncev, kar bi pomenilo največjo povojno katastrofo.
Kakor se je izvedelo v Londonu, je prej» šnji teden neka resolucija Centralnega ko* miteja bolgarske Komunistične partije raz* krinkala, da sta maršal Tito in M. Dimi* trov pred letom dni na Bledu sklenila taj* no pogodbo o ustanovitvi južnoslovanske federacije.
V okviru te pogodbe je predvideno, da bi del Macedonije, Pirin, ki pripada sedaj Bol» gariji, bil priključen jugoslovanski republi» ki Macedoniji. Bolgarija pa bi v zameno dobila določena področja ob jugoslovanski meji.
Po blejski konferenci je maršal Tito iz* javil, da ni bilo nobenih tajnih pogodb. Tudi M. Dimitrov je zanikal vsakršne raz* govore o kakšni federaciji južnih Slovanov.
Sedaj pa so bolgarski komunisti razkrin* kali ter istočasno ovrgli to tajno pogodbo, razlagajoč, da so jugoslovanski voditelji pod raznimi pretvezami zavlačevali ustanovitev Južnoslovanske zveze, da so v Pirinu v Macedoniji nadaljevali s propagando, ki je bila sovražna napram Bolgariji, da so preganjali bolgarsko manjšino v republiki Macedoniji ter da so dejansko hoteli uvesti nacionalizem v smislu, kot jim to očita Kominform.
SOVJETSKA ZVEZA
Po poročilih moskovskega radia je pri* spel v Moskvo vodja italijanskih levo» usmerjenih socijalistov, Pietro Nenni, ki se že nekaj dni mudi na obisku v Sovjetski zvezi. Pred Sovjetsko zvezo je Nenni obi» skal tudi Poljsko in češkoslovaško.
Sovjetski poslanik v Washingtonu, Pa* njuškin, je pri namestniku ameriškega zu= nanjega ministra protestiral proti deporta» ciji sovjetskih državljanov v Združenih dr* žavah. Istočasno je zahteval takojšno izro* čitev sovjetskega državljana Samarina, ki je bil učitelj na neki šoli za otroke sovjet* skih diplomatov, Sovjetskemu konzulatu v New Yorku.
ZDRUŽENI NARODI
Britanski delegat pri Organizaciji Zdru* Ženih narodov Aleksander Cadogan, je v komisiji za razorožitev izjavil, da je možno izvesti svetovno razorožitev le na podlagi izpolnitve treh pogojev in sicer: 1. uspešne sklenitve mirovnih pogojev z Japonsko in Nemčijo; 2. ustanovitve mednarodne voja* ške formacije ZN, ki bo na razpolago Var» nostnemu svetu; 3. določitve pogojev za nadzorstvo nad atomsko energijo.
Sovjetski zastopnik Malik se z izvajanji britanskega delegata ni strinjal.
Pri razpravljanju o jugoslovanskih ob* dolžitvah napram britanski in ameriški vo* jaški upravi v Trstu je zastopnik Združe* nih držav Amerike izjavil, da so jugoslo* vanske obdolžitve tržaške uprave zahodnih velesil neosnovane. Jugoslavija je namreč obdolžila vojaško vlado zahodnih velesil, da je z nedavno sklenjeno gospodarsko pogod* bo za bi’itansko=ame riško področje Trsta priključila mesto italijanskemu gospodar» stvu.
Cadogan in ameriški delegat Jessup sta pripomnila, da bi bilo zanimivo zvedeti, ka* ko izvaja jugoslovansko vojaško poveljstvo pogodbo v svoji coni. Bolje bi bilo proučiti obtožbe proti Britancem in Američanom v zvezi s prilikami celega Svobodnega oze* mlja. Izven dvoma je, kot je omenil Cado* ga n, da je postal problem Trsta mnogo te* žji zaradi nepričakovanega in obžalovanja vredne zakasnitve imenovanja guvernerja Svobodnega ozemlja in uveljavljenja sta* tuta za to ozemlje.
Bodočnost ameriške električne industrije
Merodajni ameriški krogi navajajo, da bo potrebno za izgraditev novih naprav in po* stopno nadomestitev drugih, ako bo ostal v prihodnjih 30 letih napredek električne in* dustrije isti kot v preteklih 30 letih, 100 milijard dolarjev.
V 30 letih bo predvidoma potrošnja elek« trike v Združenih državah dosegla 1000 mi* lijard kilovatnih ur. Letni dohodki električ» ne industrije bi tako narastli od Štirih na 14 milijard in vrednost naprav in opreme bi dosegla 80 milijard dolarjev. (USIS)
Za časa kongresa komunistične partije v Beogradu sta maeedonska govornika, vo* dja upornikov Vukmanovič in macedonski ministrski predsednik Koliševski, vrgla iste obtožbe nacionalizma bolgarskim komuni* stom v obraz ter jim očitala strahopetnost za časa osvoboditve.
Nobene „BaiHanske federacije”
Vsekakor je kongres jugoslovanske ko* munistične partije črtal »Balkansko federa* cijo» s svojega dnevnega reda.
Domneva se, da je bila sovražnost Krem* Ija napram načrtom za to federacijo eden glavnih povodov za Kominformova napada* nja na Tita. Tudi se omenja, da je meseca januarja letošnjega leta moskovski časopis »Pravda« ostro napadel Dimitrova zaradi predlaganja vzhodnoevropske federacije.
Toda federacija, ki jo je takrat predlagal Dimitrov, je obsegala vso Vzhodno Evropo ter se raztezala od Poljske do Grčije. Šc pred dvema mesecema, ko je že vedel zi obtožbe sovjetske komunistične partije pro» ti jugoslovanskim komunističnim vodite* Ijem, je Dimitrov prikazoval jugosiovan» sko*bo!garsko federacijo kot zgodovinsko in gospodarsko potrebo.
Londonski list »News Chronicle« obšir* no piše o podonavski konferenci v Beogra* du. V njem beremo med drugim: Ni prvič, da se je moskovski mednarodni komuni* zem postavil za zaščitnika narodne suvere* nosti vzhodnoevpropskih držav. Zastopnik maršala Tita je moral gotovo čutiti ironijo svojega položaja, ko je po svoji dolžnosti sporočil, da se njegova država popolnoma strinja s sovjetsko zunanjo politiko. So* vjetska zveza in njeni sateliti imajo že od vsega početka veliko taktično prednost. Vse te države že izvajajo »de facto« nadzorstvo nad največjo evropsko rečno silo in imajo tudi večino glasov na konferenci, tako da lahko pri vsakem sklepu preglasujejo za* hodne države. Te države so pristale na ve* Ijavnost sklepov, ki bodo sprejeti z navad* no večino glasov in so s tem priznale, da so vzhodne države pri tem vprašanju naj* bolj prizadete, čeprav so tudi pravice za» hodnih držav popolnoma stvarne. Pred voj* no je bila Britanija med državami, ki so bile najbolj udeležene pri prometu po Do* navi. Skupno s Francijo je sodelovala pri donavski komisiji od leta 1856. Združene države pa zastopajo v Beogradu koristi Nemčije v gornjem toku Donave. Položaj je torej zelo zapleten, pravi »News Chro» ničle« in se sprašuje, ali ne bi bilo bolje, če bi zahodni delegati na konferenci vztrajali na zahtevi po ^izključno gospodarski ure* ditvi tega vprašanja, ker je prav gotovo, da ne bodo mogli uspešno braniti pravic, ki so jih dobili s pogodbo pred 27 leti. Pri tem je važno zagotovilo, da načelo svobodne plovbe ne bo kršeno. S tega vidika bi bilo morda mogoče doseči kak uspeh, ker Vzhod* na Evropa čuti potrebo po trgovanju z Za* hodom.
Britanski dnevnik »Times« je izkoristil priložnost, ki jo nudita podonavska konfe* renca v Beogradu ter nedavni kongres ju* goslovanske komunistične partije v Beo* gradu in je v zvezi s tem skušal razvozijati vprašanje, kako so se razvili dogodki med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo po znanem stališču, ki ga je zavzel Kominform do Tita. Na kongresu so jugoslovanski komu* nistični voditelji ostro obsodili obtožbe Ko» minforma, na podonavski konferenci pa so jugoslovanski zastopniki popolnoma pod* prii Sovjetsko zvezo. Vroče kritike, ki jih je izrekel Kominform meseca junija, torej niso spremenile položaja Jugoslavije v ev» ropskem svetu. Zunanjepolitično sta Jugo* slavija in Sovjetska zveza, ostali v najtes* nejših stikih. Vzhodna Evropa se je morda nekoliko oslabila, toda ostala je nedotak* njena. V zvezi s tem omenja »Times« ne* katera leninistična in stalinistična načela in zaključuje, da je neposredni namen So* vjetske zveze, združiti države srednje in ju* govzhodne Evrope v gospodarsko in pozne» je morda tudi politično enoto. Za dosego uspeha v taki politiki pa se je po Leninovih besedah treba boriti proti »ozkosrčnim na» zorom, občutku osamljenosti in neodvisno* sti malih narodov.« Takšen pa je po vsem videzu ravno primer Jugoslavije.
Začelek s „slabimi" uspehi
Diplomatski dopisnik »London Press Ser* vicea« piše o podonavski konferenci, da bi bilo otročje poskušati prikrivati težkoče, ki se postavljajo nasproti uspehu konference.
»Sestanek — pripominja dopisnik — go* tovo ni pričel z najboljšimi izgledi. Dose» danji statut o podonavski plovbi iz 1. 1921 se smatra splošno še kot veljaven; dejansko se lahko spremeni ali nadomesti le s popol* nim sporazumom vseh podpisnikov. Sovjet* ska zveza pa, ki je ni med podpisnicami starega statuta, ni tega mnenja.
Oba odseka podonavske komisije (med* narodni za del reke od Braiie, ki leži 150 km od ustja, in evropski za Donavo do morja pri Brajli) obstajata pravno še ved* no. Prvi odsek je samovoljno ukinil Hitler v novembru 1939, člen 7 donavskega sta* tuta določa, da lahko preneha oblast dru* gega le v sporazumu med člani komisije sa» me. Vseeno pa Sovjetska zveza še ni dovo* lila vzpostavitve nobenega od teh odsekov komisije.
Spor Kominform—Jugoslavija, ki pa je le spor med komunističnimi strankami in ne med vladami, stvarno ne more vplivati na sedanje beograjske razgovore. Neverjetno je, da bi tako Moskva kot Beograd namera* vala povzročiti med seboj prepad ravno v tem trenotku in še celo pred očmi zahod* nih sil. Na drugi strani pa je mogoče, da bo skušala Jugoslavija v strahu pred gospo» tarskim pritiskom držav Kominfoma za» dobiti določeno svobodo plovbe. Vendar je Še vedno dejstvo, da se jugoslovanska trgo* vina z zahodom lahko vrši le skozi jadran* ake luke, glede katerih ni bojazni za svobo* den dostop do njih.
Glede na obrat, do katerega lahko pride na konferenci, je opozoriti na dve nedavni izjavi. Prva je nedoločena izjava jugoslo* vanskega tednika »Republika«, id pravi: »Naša vlada je za to, da smejo uporabljati Donavo obalne in neobalne države, ako pri* de do dogovorov svobodno in ako ti ne kr* šijo naših pravic. Načelo svobodne plovbe bo spoštovano, istočasno pa je potrebno zaščititi koristi novih demokracij.«
Druga izjava pa je ona, ki jo je podal Marshall pred dvema mesecema:
»Svoboda plovbe, z vsemi koristmi, ki iz* virajo iz nje, je ogromne važnosti za vso Evropo. Dokler ne bo dosežen sporazum za novo pogodbo, bo ta važni del Evrope ostal neustaljeno področje v mednarodnih odno* šajih, medtem ko bi moral biti področje konstruktivnega sodelovanja.«
Pred zadnjo vojno je obstajala živahna izmenjava proizvodov-po Donavi — suro* vine iz vzhoda proti zahodu in industrijski proizvodi v nasprotni smeri. Obnovitev te* ga prometa, ki je leta 1936 dosegel 7 in pol milijona ton, je nadalje tudi velike važnosti za uspeh evropskega obnovitvenega pro* grama. (LPS=AIS)
Enaki pogoji za vse
»Svoboda plovbe pod enakimi pogoji za vse« — pripominja »London Press Servi* ce« — »je visoko doneča fraza v načrtu, ki ga je predložil namestnik sovjetskega zu* nanjega ministra g. Višinski, 'ki pa ne po* meni ničesar, če upoštevamo dejstvo, da vztraja načrt na popolni izključitvi zahod* nih sil od vodstva in plovbe po Donavi in predvideva ustanovitev nov®* podonavske komisije, M bi bila sestavljena izključno iz dežel, skozi katere teče reka. Z eno besedo, načrt pomeni, da bi obrežne države prevzele same kontrolo nad reko. Britansko stališče je biio ponovno in jasno izraženo.
Velika Britanija zahteva, da ostanejo v veljavi določila statuta iz leta 1921, ki jih je do zdaj stalno napadal Višinski, ki goto* vo ne upa na uspeh konference, katera je bila sklicana na pobudo Sovjetske zveze.«
HaieMia
Macedonija je bila vedno izvor nemirov. Ko so Turki zavzemali Balkan, jim je Ma» cedonija delala največ preglavic. Macedoni* ja je bila vzrok vseh balkanskih vojn v za= četku našega stoletja. V nekem poročilu, ki ga je bila pred kratkim izdala komuni* stična stranka o jugoslovanski Macedoniji, se vidi, da je nesporazum med komunistič» nimi partijami v Macedoniji že dolgo in je to povzročilo posredovanje Kominterne po* tem, ko je Bolgarija vkorakala v Jugosla* vijo leta 1941. Tudi danes v tej deželi vre.
Jugoslovanska in bolgarska vlada prizna* vata, da obstaja macedonski narod in nje» gove pravice do narodnega* življenja. Prav tako priznavata potrebo po balkanski fede» raciji. Toda razlikujeta se v poteh, p0 ka» terih bi prišli do tega cilja. Ali nai bodo Macedonci pod jugoslovanskim ali bolgar» skim vodstvom, aH pa naj postanejo neza* Visen del federacije južnoslovanskih držav? Kaj bo potem s tretjim delom Macedonije, ki je v Grčiji? Iz razumljivih razlogov je general Markos večkrat odklanjal razgovo* re o kakršnikoli spremembi grških' mej. Toda sedaj postaja jasno, da so grški in bolgarski komunisti proti jugoslovanskemu nacinu zedinjenja Macedonije pod jugoslo» vanskim vodstvom.
Pred enim mesecem je ministrski pred» sednik Jugoslovanske federativne republi» ke Macedonije Lazar Koliševski obžaloval, da so se nekateri člani bolgsrske domovin* ske fronte preveč zavzemali za idejo »Veli* ke Bolgarije«. Minister je dodal, da ti lju» dje ne uvidijo zgodovinskega in samostoj* bega razvoja Macedonije.
Mm\m poiiški za (IHaite
Po podatkih statističnega urada Združe* nih držav je s splošnim porastom cen v ju» ni ju povprečna tedenska mezda 13 milijo* nov ameriških delavcev v industriji dosegla nov rekord s povprečjem 52.81 dolarjev, in tako prekosila za 1 dolar Dovprecje v maju.
Najznatnejše povečanje je zabeležiti v odseku industrije blaga za široko potroš* sedaj mezda na uro dosegla 1,39 dolarjev in je povprečna tedenska mezda s tem narasla na 56.14 dolarjev.
(USIS)
Tito in DUtrov
sta Ma tajno pogodke
Štiri velesile
Če pogledamo na zemljevid vidimo, da je položaj na Dunaju isti, kakor v Berlinu, ker Dunaj leži kot Berlin v sredini sovjet» skega morja. Dunaj sam je razdeljen v pet con in sicer: angleško, ameriško, franco» sko, sovjetsko in mednarodno, ki leži v sre» dini mesta. Mesto upravlja poveljstvo vseh štirih velesil. Kakor Berlin, tako so tudi Dunaj najprej zasedle sovjetske čete.
Toda vendar, če pogledamo bolj natančno položaj, vidimo, da je velika razlika med Berlinom in Dunajem. Prvo, da ima Avstri» ja opolnomočeno vlado, ki so jo priznale vse štiri velesile. Prav tako upravljajo ve» lesile mednarodno cono. Odnosi Avstrije so urejeni na podlagi kontrolnega sporazuma, ki je bil sklenjen junija 1946 leta. Avstrija ni udeležena pri tem sporazumu. Avstrij» sj?a vlada je dobila na podlagi tega spora» zu m a popolno pravico in izkoriščavanje teh pravic.
Prva naloga zavezniške komisije je, da »podpira svobodno izbrano avstrijsko vla» do pri njenem delu in v tem, da ta vlada dobi čim prej popolno avtoriteto v vsej Av= striji.« Na podlagi sporazuma od 28. juni» ja se ljudje lahko svobodno kretajo po vsej Avstriji ,izvzemši posebne primere, katere ugotavlja zavezniški svet na Dunaju.
Avstrijska vlada mora dati potrditi vse zakone zavezniškemu svetu na Dunaju, ki jih je izdal avstrijski parlament. Ustavo» dajne zakone morajo potrditi vsi člani za» vezniškega sveta soglasno. Drugi zakoni postanejo pravomočni po 31 dneh potem, ko so bili predloženi zavezniškemu svetu, če jih ni zavezniški svet soglasno odklo» nil ali spremenil. Na splošno gre delo še dosti hitro od rok in zavezniški svet zako» nov ne zadržuje preveč razen zakona o de» nacifikaciji. Skoraj vsi nepolitični zakoni in uredbe, ki so bile predložene zavezniškemu svetu, so bile hitro odobrene. Težave pa so glede tistih uredb, ki so bile narejene v za»
Ms ksnnshfl disfranl logHatfila!
Sekretar italijanske KP Togliatti, na ka» terega je 14. julija t. 1. streljal mladi štu» dent iz Sicilije, se bo za dalj časa umaknil iz ospredja političnega življenja, da bo ta» ko dobil priliko za temeljito ozdravljenje. Kot govore v odgovornih političnih krogih, se lahko zgodi tudi to, da se Togliatti ne bo več vrnil na položaj voditelja italijanske Komunistične partije.
Moskva je naročila italijanskim komuni» stom, da prodrö čimbolj mogoče s taktiko odločne politike, kar lahko pomeni Togliat» tijevo odstranitev, ker je on pristaš umer» jene politične taktike. Tako so namreč go» vorice, ki so se razširile po zaključku za» dnjega zasedanja Kominforma.
V pismu, ki ga je pisal Togliatti iz svoje bolniške postelje komunističnim prijate» Ijem, pravi, naj ga ne obiskujejo, ker so posledice atentata še resne in bo zdravlje» nje trajalo veliko dalje, kot so prvotno mi» slili.
Kot pravijo, so baje pri zadnji konferenci Kominforma zelo ostro nastopili proti To» gliattiju. Predvsem so mu očitali njegov poraz pri aprilskih volitvah in sicer zato, ker je hotel zmagati s parlamentarnimi me» todami.
Njegova potreba po daljšem odmoru nudi komunistom ugodno priliko, da mu odvza» mejo oblast brez kakih posebnih neprilik.
Jugoslavija Izključena iz sovjetske kulturne zgradbe ir Berlinu
Po informaciji »New York Timesa« je so* vjetska kulturna ustanova v Berlinu izklju» čila Jugoslavijo iz skupine socijalističnih držav, ki so se obvezale za borbo proti ka* pitalističnim državam. V zgradbi, v kateri se prirejajo razstave o dejavnosti sovjet* skih satelitskih držav, so prostori, ki so jih preje odkazali za jugoslovansko razstavo, prazni. Nameščenec razstave, katerega so vprašali, zakaj je bila jugoslovanska raz» stava preprečena, je izjavil, da »so pred par dnevi sovjetski funkcijonarji sklenili zame» njati jugoslovanski materijal z drugim.«
Razseljene osebe za Rustralijo
Avstralski minister za priseljevanje, Mr. ArArthur Calwell, je izjavil v Canberri, da je s pomočjo Mednarodne begunske organi» zacije (IRO) bil organiziran prekomorski prevoz. Na ta način bo moglo do konca ju* nija 1949 priti 20.300 razseljenih oseb v Avstralijo. (Reuter)
na Dunaju
četku zasedbe od strani zasedbenih sil. Glede tega je težko priti do soglasne reši» tve od strani zavezniškega sveta, zlasti v pogledu uredb nemške lastnine, razorožitve in podobno. Vse bolj in bolj se množijo pri» pombe: Ker soglasno ni bilo doseženo, za» vezniški svet ni pristal na rešitev. To je do sedaj več kakor polovico od 833 primerov, ki jih je zavezniški svet pregledal v leto» šnjem letu.
Čim je zakon šel skozi zavezniški svet, mora takoj stopiti v veljavo in ga mora av» strijska vlada sprejeti, v vseh avstrijskih conah. Tu pa zopet nastopajo težave. Več» krat se zgodi, da ta ali ona velesila dovoli, da stopi zakon v veljavo samo pod gotovi» mi pogoji. Tako se je zgodilo, ko so Sovjeti prepovedali pregledati nemško lastnino v njihovi zasedbeni coni brez njihovega pose» bnega dovoljenja. Soglasno na podlagi kon» trolnega sporazuma ima vsaka zasedbena sila pravico posredovanja v svoji zasedbeni coni, če je to potrebno zaradi varnosti njenih sil.
Avstrijsko prehranjevalno ministrstvo je odgovorno za prehrano Dunaja in njegove okolice. Avstrijska vlada je napravila v tem smislu sporazume z več državami, tako z Združenimi državami zaradi pošiljanja hrane. Tudi ameriške vojaške sile so več» krat priskočile na pomoč avstrijski vladi s
»Marshallov načrt za gospodarsko obno» vo Evrope vzbuja vedno večje zanimanje, čim bolj napredujejo ukrepi za njegovo praktično izvedbo. Nekaj sijajnih zamisli, ki so jih z zaupanjem objavili in ki so jih z navdušenjem sprejeli, je že nekako posta» jalo nezanimivih v trenutku, ko bi morala pasti odločitev za njihovo izvedbo, vsaj ta* ko je izgledalo. Tudi velika stvar medna* rodne razorožitve, ki jo je po vojni 1914*18 toplo podpiralo kakih 20 držav, je naletela na mnoge ovire, ko je bilo potrebno prema» gati tažkoče tehničnega značaja in se drža» ve niso pokazale pripravljene odpovedati se delu svoje državne suverenosti, kar bi orno» gočilo ustvaritev sistema kolektivne var» nosti proti vojni.
Eden od vzrokov tega neuspeha — ne glede na okolnost, da so se Združene države takrat ločile od Evrope 1—• je mogoče bila zgrešena politična postavitev problema; lahko bi dosegli boljše uspehe, če bi najprej načeli problem »gospodarske oborožit» ve« —, ki se je kazal v obliki zaščitnih ca= rinskih zaprek. Vojaške oborožitve so na» rodne in imajo težnjo, da postanejo najob» čutljivejša točka države, ki je zaskrbljena za lastno varnost. Trgovinski promet pa ima težnjo biti mednaroden in opozarja vse države, da ne morejo prospevati, če se izo* lirajo (ločijo) od drugih.
Zdaj so stvari temeljito spremenjene. Po zamisli Marshalla je problem evropske ob» nove predvsem in skoro izključno gospo» darskega značaja. Ta načrt je ponudil celi Evropi, vključno Sovjetski zvezi in njenim satelitom soudeležbo. Šele ko je Sovjetska zveza sodelovanje odbila in ukazala isto Poljski, Jugoslaviji in Češkoslovaški, je na» črt zadobil polpolitičen značaj.
Od vsega začetka je Marshallov načrt po» udarjal važnost individualne in kolektivne samozadostnosti držav koristnic finančnih in gospodarskih podpor Združenih držav. Načrt ni bil zamišljen kot miloščina, če» prav sloni na dobrodelnosti. Načrt je na* sprotno narekovala korist, pojasnjena in dalekosežna korist, ki temelji na nsčelih, da gospodarski, polom in socialni kaos Ev» rope postane lahko nevaren za blagostanje in mogoče tudi za varnost Združenih držav.
Avstralija odpira vrata
Avstralija je opustila svoje dosedanje kolikor toliko odklonilno stališče do izse* Ijencev ter se sedaj nadvse trudi, da bi pri* vabila »razseljene osebe«, poleg tega pa jim tudi nudila odgovarjajočo praktično in mo* ralno pomoč ter izobrazbo. Iz teh »brez* domcev« hoče napraviti dobre Avstralce. Bivanje avstralskega ministrskega predse» dnika M. Chiffleya v Angliji in na evropski celini je bilo v veliki meri posvečeno temu važnemu vprašanju. V naslednjem prhla» šamo nekaj glavnih odstavkov iz ankete, ki jo je o tem priobčil švicarski časopis »Ba» sler Nachrichten«.
»s
Nedavno so tri nekdanja taborišča za priseljence, s katerimi je bila razpolagala armada, spet pričela služiti svojemu prvot* nemu namenu.
Tisočdvesto »razseljenih oseb« vrši v njih
tem, da so ji odstopile nekaj svoje hrane.
Vstop zahodnih zaveznikov na Dunaj je bil urejen s sporazumom, doseženim med načelniki zavezniških štabov 1945. leta. Za» vezniške vojaške sile in uradniki lahko svo* hodno prihajajo na Dunaj. Imeti pa msra» jo dovoljenje svoje vlade. Z zahodni*«! »o» nami je Dunaj zvezan po dveh cestah fe si» cer: cesta št. 8 in cesta št. 116. Prva gre čez most Aniže (Enns), druga čez Semme» ring.
Na Dunaju nima, kakor v Berlinu, vsaka cona svoje letališče. Britansko letališče je v Schwechatu, v sovjetski coni, prav tako tudi ameriško letališče v Tullnu, na Dunaju. Sovjeti nimajo nobenega nadzorstva nad prihodi na letališče. Sovjeti so nekajkrat poskušali nadzorovati potnike, ki so se pe= Ijali na britansko letališče v Schwechatu, toda zavezniški svet je naredil konec takim poizkusom.
Medzavezniško poveljstvo na Dunaju ima isto nadzorstvo nad civilnimi oblastmi, ka* kor zavezniški svet nad avstrijsko vlado. Zasedbene sile skrbijo predvsem za varnost v mestu. Dogovorjeno je bilo, da ne sme nobena velesila pošiljati oboroženih čet v drugi sektor in da sme aretirati samo s po» močjo avstrijske policije. Na Dunaju ni bi» lo nikdar tiste stroge razdelitve na cone, kakor je to bilo v Berlinu.
Sedaj lahko rečemo, da je medzavezni* ško poveljstvo na Dunaju, ki mesto upra» vlja, kakor tudi medzavezniška policija, ki nadzoruje dunajske ulice edino znamenje sodelovanja štirih velesil, kar je ostalo v Evropi. (»The Manchester Guardian«)
Ameriški upravnik programa evropske obnove Paul Hoffman je izrazil mnenje, da evropske države koristnice še niso storile dovolj za razvoj in združitev njihovih tr* govskih in gospodarskih virov in da je po» treben »vzporejen načrt«, ki naj doseže po» polno evropsko obnovo do tridesetega ju» nija 1952, kateri dan bo prenehala pomoč Združenih držav.
Z drugimi besedami, Hoffman zahteva po» polno gospodarsko združitev med silami za» hodne Evrope in do največje možne stop* nje izvedeno dejavnost med gospodarsko združenimi državami. V svojih mislih bi ho» tel on za Evropo isto svobodo prometa, ki velja med 48 državami severnoameriške unije. Če je to točno, bi on ne smel poza» biti starodavnih razlik med evropskimi dr* žavami in težav, ki jih je treba? premagati takoj zaradi »skupne koristi, česar pa ne bodo mogli vsi narodi polno razumeti. Za* radi tega sta imela belgijski ministrski predsednik Spaak in britanski finančni mi» nister sir Stafford Cripps za potrebno opo» zoriti ga na pregovor »več naglice, pa manj brzine.«
Naglica je zares bistvene važnosti, toda bližnjice se včasih pokažejo kot mnogo daljša pot. Sir Stafford Cripps je dokazal, da je Velika Britanija v zadnjih 12 mesecih toliko prispevala k lastni in evropski ob» novi, da se lahko to označi za »čudovito« in da ona hodi po tej poti z nezmanjšano vztrajnostjo. Najavil je tudi sklep, da usta* novijo anglo»ameriški odbor za pospeševa* nje večje industrijske dejavnosti.
Ako gledam nepristransko na ta veliki problem evropske obnove, vidim znake du* ha sodelovanja med državami zahodne Ev» rope. ki so mnogo močnejši, .kot sem jih kdaj koli videl v miru. Če bi sličen duh pre» vladal po prvi svetovni vojni, bi lahko bila zgodovina zadnjih 30 let zelo drugačna, to» da takrat Združene države niso videle svo* je lastne koristi v miru in napredku Evro* pe in niso bile pripravljene niti politično niti gospodarsko pospeševati, evropske ob» nove. Danes pa so Združene države prevze* le vodstvo evropskih držav in nudijo znat* no gospodarsko pomoč. Prepričan sem, da bo njihovo vodstvo in njihova pomoč do» segla zaželene smotre.« (LPS=AIS)
„razseljenim osebam"
enomesečni tečaj. Niso se učili le anglešči» ne, temveč so sledili tudi predavanjem o avstralskih šegah in navadah, o zgodovini Avstralije ter se učili iz raznih vidikov pre* sojati politična vprašanja, ki se postavljajo v tej deželi.
Ti novi doseljenci so po večini Letonci, Estonci in Litvanci obeh spolov in po po» klicih v glavnem kmetje, profesorji, urad» niki, študentje, natakarji. Njih potovanje v Avstralijo je plačala avstralska vlada v dogovoru z mednarodno organizacijo za be= gunce (I.R.O.) Dvajsettisoč brezdomcem so že dovolili priselitev v Avstralijo, toda v bližnji bodočnosti upajo omogočiti prihod 12—20 tisočim letno.
Precejšen odstotek-Baltov — seveda po» tem, ko so bili izpolnili pogoje »prilagodi* tve«, so poslal: v sladkorne plsnUže dHfov« Queensland,ki leži na vzhodnem ko.icu Av»
stralije. V razmeroma kratkem roku jih bodo zaposlili kot drvarje ali poljske de* lavce, medtem ko bodo ženske našle zapo» slitvi po uradih ali pa kot služkinje v Can* berri, kjer ženskih rok tako silno primanj* kuje.
Od sedaj naprej bo moral vsak Evrope* jec, ki se bo želel naseliti v Avstraliji, pre» stati dve leti obveznega dela. Po tem roku pa si bo lahko izbral poklic, kakršen mu bo ugajal. Prav tako bo lahko mogel menjati kraj svojega bivanja.
Na ta način je Avstralija dosegla dvojno: pridobiva novih državljanov in pa novih delovnih moči, kar je na vsak način dober izkupiček.
Avstralija odpira svoja vrata prav tako tudi Madžarom, Rumunom in Bolgarom, pod pogojem, da so pripravljeni delati in opuste vsako udejstvovanje v politiki.
Prav tako računajo, da se bodo mogli tudi Nemci spet priseljevati v Avstralijo, vendar pa čakajo, da bo zapadno»nemška vlada ,ki ima svoj sedež v Frankfurtu, za» devo vzela v svoje roke. Predno pa dovolijo priselitev v Avstralijo državljanom, ki niso Angleži, se varnostne službe prepričajo o političnem mišljenju prosilca. Peta celina prav nič ne želi gledati, kako se prišel ju» jejo komunistični elementi.
Ne glede na dejstvo, da Avstralija nujno potrebuje delovnih moči, pa vladajoče kroge očividno skrbi tudi vprašanje rojstev. Dejstvo je, da je avstralska družina v letu 1905. imela povprečno štiri otroke. Danes je to število padlo na dva. Kljub vsem nad» zorstvenim komisijam se je življenje v Av* straliji občutno podražilo. Zaslužki so orne» jeni in družinski proračuni predstavljajo nemajhno breme. Če bo ostalo pri sistemu dveh otrok, prebivalstva v Avstraliji leta 1967. ne bo več kot 8 milijonov in to se bo manjšalo od leta do leta. S pomočjo politi» ke doseljevanja upajo vladajoči krogi zvi» šati število prebivalstva od 7 na 8 milijo» nov. Nekateri politiki so mnenja do bi Avstralija mogla preživeti 70 milijonov lju» di. Kljub temu pa bo težko doseči skromno število 20 milijonov, pa čeprav vabijo tudi tiste ljudi, ki ne izvirajo iz dežel britan» skega imperija.
Računajo predvsem na Severnoamerikan» ce, Nizozemce, Švicarje, Norvežane in Dan» ce, ki so po značaju Avstralcem še najbliž* ji. Kar se pa tiče Indijcev, Malajcev in dru* gih barvitih narodov, obstoja zakon, ki prepoveduje doselitev v deželo britanske* ga imperija, da se s tem ohrani nadvlada bele rase v Avstraliji.
IM za zmanjšanje oborožitve
Ameriški delegat pri komisiji ZN za zni» žanje oborožitve Frederich Osborn je izja» vil, da želijo Združene države, da nadaljuje komisija svoje delo kolikor mogoče pospe* šeno.
»Delo komisije —je izjavil Osborn — ovirajo demagoški pozivi in neodgovorna propaganda, vlada Združenih držav pa misli ne glede na to, da mora komisija na* daljevati svoje delo.«
Osborn je opozoril na besede, ki jih je izgovoril Marshall v preteklem septembru na glavni skupščini ZN. Marshall je takrat izjavil, da obžalujejo Združene države, da je ureditev oborožitve tako malo napredo» vala in da so Združene države prepričane, da stvari ni mogoče praktično urediti, dok* ler v mednarodnih odnošajih ne bo zavla* dalo medsebojno zaupanje. Osborn je do» stavil, da preprečujeta delo komisije pro* paganda in obstrukcija Sovjetov v komisiji za zmanjšanje oborožitev ter da postopajo Sovjeti tozadevno enako kot v komisiji za atomsko energijo.
Sovjetski delegat Malik je kategorično zavrnil vse navedbe izjave Združenih držav in jih označil za višek demagogije.
Po debati o postopku je bilo sklenjeno sklicati za ponedeljek 9. avgusta izvršilni odbor, nakar bo sledil sestanek cele komi* sije. Takrat bodo proučili predloge Zdru* Ženih držav. (SDWB=AIS)
> ■*! ■ —
50.000 Korejcev arentlranlh in doporfiranih na otok Sahalln
Po objavljenih podatkih obveščevalnega urada XXIV. zbora ameriške vojske je bilo »okoli 50.000 prebivalcev severne Koreje aretiranih in deportiranih po sovjetskih oblasteh ter odpeljanih na Karafuto na otoku Sahalin, kjer jih zaposlujejo v ribar* ski industriji.«
Poročajo nadalje, da so deportirali ljudi, za katere so sovjetske oblasti ugotovile, da so ameriškodemokratskega mišljenja in da bi se utegnile udejstvovati v protikomuni» stičnem smislu. Sovjetska propaganda v severni Koreji trdi, da s pregnanci dobro postopajo.
Sodelovanje v zahodni Evropi
(Wickham Steed)
Župnik iz cvetočega vinograda
Drama v treh dejanjih (v 10 slikah)
Spisaia: Timmermans-Vaterman - Prevedla: K. Jelsnikova
Tretje dejanje
(5. Nadaljevanje in konec)
Dr. BOS: Ne vem, kaj mislite. Kako cerk* veno opravilo ali kaj? To je čudno. Ka= dar kdo umrje, je tega kriv zdravnik... ako pa ozdravi... je to storil Bog... Vsi moramo umreti.
ŽUPNIK: Ne razumete me... svetujte mi... Ta otrok mi je tako pri srcu... (ganjen). Res sem duhovnik, doktor... in če jo Bog vzame k sebi, se udano uklonim... vendar (izbruhne). Svetnik nisem, doktor... Meja duša je močna... ali moje telo tudi... In če pomislim... da je ne bo več ...
Dr. BOS: Kaj pa ste mislili s tem, da ni razen zdravil nikakega drugega sred» stva...
ŽUPNIK: Če bi ji povedal,_ da Izidor še vse bolj išče vero ... ali bi ji to ...
Dr. BOS: I če bo mladi mož že takoj jutri svetnik ... ali mislite, da bodo bacili po= brali šila in kopita in odšli?
ŽUPNIK: Koliko časa rabi dobri jezdec do Liera ?
Dr. BOS: Dober jezdec, pravite? Dobre četrt ure ...
ŽUPNIK (se odloči, sede in napiše nekaj besed ha listek, kratko pisano Izidorju): Doktor... vi veste, koliko časa ji je še usojeno živeti. (Mu da list). Saj veste, kaj menim. Oskrbite vi to. Vi veste naj* bolje, kedaj bo čas.
Dr. BOS (prečita pismo, malo pomisli, nato vzame svoj klobuk): Takoj moram iti!
ŽUPNIK: Kaj?!
Dr. BOS: Da! Skrajni čas je!! (hitro odide).
ŽUPNIK (ki je šele zdaj razumel, da se bliža konec, se sesede na stol). Oče ne* beški..'. (Sedi okamenel).
LEONTINA: Očka...
GOMAR: Da... dete moje.
LEONTINA: Ne odpotuj še, očka...
GOMAR: Ne, ljuba moja ...
LEONTINA: Mislim, da te ne bom več dol» go gledala .. •
GOMAR (plaka): O Bog...
LEONTINA: Ne... ne ... ne... ne joči... Jaz tudi ne jočem. Mnogo lepega me še čaka... zakaj jočeš očka? Saj rada tr» pim...
GOMAR: Tega ne bom prenesel.
LEONTINA: Očka, mnogo lahko prenese* mo, če je ljubezen v srcu. Toliko sem trpela, očka, ker čudeža ni bilo... sedaj pa ... sedaj ... stric!
ŽUPNIK: Kaj je, Leontina ...
LEONTINA: Stric, čutim, da že prihaja ...
ŽUPNIK: Kaj pa, dete moje ...
LEONTINA: Čudež, stric ... Ves čas vidim dva angela, ki sedita ob moji postelji... eden je tukaj in eden tam. Majhno lestev iz temnih vijolic imata s seboj ... Niti be* sedice še nista spregovorila... Lepa sta, stric... tako lepa sta, da ne morem po» vedati kako ... Neprestano gledata proti vratom, ker nekoga pričakujeta... In ko bo prišel, me bosta položila na vijolično lestvico in me odnesla.
ŽUPNIK: To so samo sanje, in tem ne smeš verjeti'...
LEONTINA: Niso sanje, stric ... kajti, če samo malo zaprem oči... ju vidim, kako sedita tu ... Njunih obrazov pa skoraj ne vidim, ker gledata vedno k vratom ...
OMAR: In koga pričakujeta?
LEONTINA: Nima imena...
ŽUPNIK: Daj, dete ... zaspi malo ... Utru» jena si. Če boš verjela Sanjam, se ti skri* je lepa resnica v meglo ... Ne vemo, kaj hoče nebo. Dr. Bos mi je dejal... mi je dejal... da ti bo sedaj kmalu bolje ...
LEONTINA: če dr. Bos tako pravi, bo že tako, stric ... pa vendar bi te dni rada imela očeta pri sebi... Ah, očka, kako lepe dni sem preživela v Lieru! Ali se še spominjaš, očka, kako sva se zvečer igrala na beginjskem nasipu, ko so se vračali kmetje s polja in je igrala god* ba... Kako daleč je vse to ...
GOMAR: (ihti in ji poljubi roko).
LEONTINA: Prav nič nisem trudna, gos» pod župnik ... Poglejte ... saj je še dan ... in luna se že smeje na nebu ... Očka...
GOMAR: Da, moje dete...
LEONTINA: Tako rada bi imela velik grozd...
ŽUPNIK: Grozdje še ni zrelo, Leontina ...
LEONTINA: Saj ga ne bi jedla, samo gle* dala bi ga... Tako rada imam vaš vino* grad ... in od tu ga ne morem videti...
ŽUPNIK: No, potem takoj oplenim ves vi* nograd in ti ga prinesem v sobo.
LEONTINA: Ne, naj gre oče po grozd. Saj greš rad, ali ne ?
GOMAR: Takoj, ljuba moja, takoj... (odide).
LEONTINA (naglo vstane):	Stric ...
stric • • •
ŽUPNIK: Dete moje, kaj ti je...
LEONTINA: Stric, hotela sem vam nekaj povedati, tako na samem. Zato sem pro» sila očeta, naj gre... On tega ne sme sli* šati... Saj je tako žalosten... Zdi se mi, da bom kmalu umrla...
ŽUPNIK: Dete, pa vendar...
LEONTINA: Da, stric. Dobro vem, kaj go* vorim. Angela sta mi že dala znamenje. Dobro, da ste me že prevideli. Stric, rada bi vas prosila... nekaj prav velikega...
ŽUPNIK: Reci, Leontina, kar reci...
LEONTINA: Za vas ne bo veliko, stric ... zame pa... (Po kratkem odmoru). Če bi... preden umrjem, smela še enkrat videti Izidorja...
ŽUPNIK (se ves trese, obrne se k steni in izbruhne v jok).
LEONTINA:	Toda stric,... striček...
stric... ne jočite ...
ŽUPNIK: Ubogo dete... ubogo dete. (poklekne k njeni postelji). Ti umiraš za Izidorja ... O Bog ... kako si mogla skriti toliko trpljenja, ljuba moja... žrtvovala si se ...
LEONTINA: O stric... že dolgo ne trpim več... Ampak, še vedno ga imam ra» da... To vendar ni nič hudega, ali ne,
sfci^ičck ^ ^
ŽUPNIK: Ne. (Komaj izgovori to besedo).
LEONTINA: Angela prihajata^ pome, stric. Nasmehnila sta se mi... in če ga bom še enkrat videla, bom mirno umrla, stric ..; če pa nočete... če vas boli... bo tudi prav...
ŽUPNIK: Ne, otrok... pisal sem mu pis* mo. Menil sem, da bo dobil novih moči, če bo govoril s teboj... ker išče, Leon* tina... on išče —
GOMAR (nastopi in nese Leontini nezrel grozd — Dr. Bos pride z njim):	Tu
otrok moj... Prinašam ti stričev vino* grad...
LEONTINA: O, kako je lepo, očka... Pre» lepo... Koliko je ura ?
ŽUPNIK: Mislim, da bo kmalu štiri, Leon* tina...
LEONTINA: Potem je že pozno, stric...
GOMAR: Kaj govoriš, dete...
LEONTINA (ne odgovori, samo smehlja se).
Dr. BOS: Kako vam je?
LEONTINA: Dober dan, gospod doktor... dobro mi je ... dobro...
GOMAR (tiho dr. Bosu): Dejala je, da je že pozno...
Dr. BOS: Morda ima prav... (ker hoče Go* mar izbruhniti v jok) SSSttt, ne delajte ji težkega srca... (Gomar utihne).
LEONTINA: Očka...
GOMAR: Da, Leontina...
LEONTINA: Ali še vedno visi ona velika ura s kukavico v moji sobi?
GOMAR: Da, otrok, da...
LEONTINA: Tolikokrat mislim na kuka* vico... Potem vidim našo hišo v Lieru.
. Tako dolgo že nisem bila tam, očka ... In nikoli več ne bom.
GOMAR: Ne govori tako, tega ne prene* sem...
LEONTINA: Očka ... in ko me ne bo več (Gomar ihti) pa boš moral brez mene ... Da bi le kmalu prišel... Tako malo časa je še ... Če ne bi kmalu prišel, bo pre» pozno... Glejte, lastavica je tudi že tu...
Dr. BOS: Blede se ji...
LEONTINA: O, ne, gospod doktor... ne blede se mi... dobro vem, kaj govo* rim... lastavica je tu ... tega ne morete razumeti... Mudi se. Ko bi le on kmalu prišel...
Dr. BOS: H koncu gre.
ŽUPNIK: Bog ji daj moči... in nam ...
LEONTINA: Ah, lastavica... lastavica ...
GOMAR (tiho): Kaj hočeš lastavici...
LEONTINA: Ko bi le on hitro prišel... ne bom več dolgo ...
ŽUPNIK: Kaj meniš, otrok moj ...
LEONTINA: Judež, ki je nekoč visel nad nami... Poslušajte, stric... Tu je. On je tu! (vse je tiho, nato zvoni).
ŽUPNIK (pogleda skozi okno):	Moj
Bog... Izidor... (Vsi ostrme in mol* čijo).
LEONTINA: Sedaj rada umrjem. (Izidor vstopi ves preplašen. Zofija mu sledi. Župnik stopi Izidorju nasproti in ga pri* vede k postelji. Izidor zaihti in pade pred posteljo na kolena. Vse je tiho).
LEONTINA : Bog je vendar dober, Izi* dor... Izidor...
IZIDOR (ihti): Leontina ...
LEONTINA: Dober dan, Izidor... (na* smehne se zadovoljno) Izidor... tako dolgo sem te čakala... sedaj pa me bo* sta angela odnesla ...
IZIDOR: Ne!! Ne!!
LEONTINA: Tu sedita in me čakata s svo* jo lestvico iz vijolic... Ko me bosta od* nesla, mi moraš ti zatisniti oči... ali boš Izidor?
IZIDOR (nasloni glavo na posteljo): O, dobri Bog...
LEONTINA: Kako lepe lase imaš, Izi* dor... Kako rada te imam, ti si bil ve» selje mojega življenja... (trepetaje) ali mi boš zatisnil oči, Izidor ... ? Samo en» krat je treba globoko verovati... Izidor in potem veruješ za vedno... Kakor je
Fred je imel spretne roke, a je bil tudi jako potreben zaslužka. Četudi je srečno pustošil žepe modnega sveta na morski obali, mu je vendar narekovala nesrečna revščina sovraštvo do »gentlemana Jim» myja«. Slednji je namreč nastopil kot ne» pošten tekmec, kajti tudi tatovi imajo la* sten, dasi nezapisan obrtni zakon.
»To je že res od sile«, — je nekoč noto* žil ženi. — »Ta Jimy bi moral vedeti, da mi ne sme hoditi v zeljnik. Kolikokrat sem danes po nepotrebnem vteknil roko v pra* zen žep. In vedno sem videl Jimmyja prav blizu. Lahko se mi je smejal, če me je pre* hitel. Če bi smel, takoj bi ga tožil radi uma» zane konkurence!«
»Veš kaj?« se je zamislila žena. »če ne gre drugače, pripravi mu past, pa se bo ujel.«
»Na kak način? se je zanimal Fred.
»O, to je popolnoma preprosta reč. Fran» coska policija vendar nima zabeleženih tvo* jih osebnih podatkov. Spusti torej svojo najboljšo zlato uro Jimmyju v žep, pokliči najbližjega stražnika ter ga ovadi pri po* liciji. Gentleman Jimmy bo najmanj za šest mesecev zašit radi tatvine v prvorazred* nem kopališču. Ti boš pa ostal nemoten.«
»Morebiti imaš prav«, je odgovoril Fred. »Premisliti si moram to stvar, ker tako res ne sme ostati.«
*
Med tem je pripovedoval Jimmy v skrom* nem letovišču v najbližji okolici svojemu očetu, starcu s častitljivo snežnobelo glavo, kako mu Fred kvari obrt. »Današnja mla* dina res ne kaže nobene podjetnosti in sa* mostojnosti«, je ogorčeno zaključil. »Ko sem bil jaz zelenec Fredove starosti, sem zapustil popolnoma sam rojstni kraj ter prav dobro zaslužil v Chicagu. No, in zdaj ? Res se je splačalo potovati v staro Evropo, da bi se me držal za suknjo ta lenuh. Ker je prelen, da bi si poiskal samostojen delo» krog, hoče enostavno živeti z ženo vred na moj račun. Nesramnež! Ne vem, kaj bi vse dal, da bi se ga odkrižal.«
Stari gospod je nekaj časa molčal z za* prtimi očmi in potem odgovoril sinu:
»Jimmy! Jaz vem za sredstvo, če se le ne boš zbal. Na isti način sem pred leti uničil tekmeca, ki mi je bil na poti v New Yorku. V kmečko nošo preoblečen sem ga zasledo* val na ulici, mu podtaknil sveženj bankov* cev in poklical stražnika. Policaji so jako dobro poznali mojega sovražnika, in jaz sem bil seveda zabeležil številke bankovcev. Kratkomalo je dobil eno leto. Zdaj res nisva tako bogata, da bi razmetavala denar. A Saj imaš zlato uro. Spusti jo Fredu v žep, obvesti stražnika. Freda bodo zaprli, ti pa boš kakor riba v vodi!«
»Oče!« je navdušeno odgovoril gentleman Jimmy. »Vi imate res glavo na pravem »to* porišču.« Ko sem vas peljal v Evropo, sem zadel glavni dobitek!«
*
Fred se je potikal po obali in je bil jako slabe volje. Jezilo ga je namreč, da ni smel izrabiti gneče, čeprav je srečal toliko pre* možnih gostov. A ta večer je sklenil obra» čunati s sovražnikom in je moral opustiti vse drugo. Gentleman Jimmy bo seveda ta* jil svojo krivdo, in je res vedno dobro oble* čen. Ni izključeno, da bo hotela policija pre* gledati tudi njegove, Fredove žepe. Vsled tega jih nocoj ni maral obtežiti s tujo last* nino ... Po daljšem tayanju je naposled za*
potrebno samo enkrat globoko ljubiti, da potem ljubiš za vedno ... Stric ... kako srečna sem... Očka, saj nisi hud name, kaj ne ? Nisem mogla drugače ... Tako rada sem imela Izidorja ... (Gomar jo* če) Prižgite svečo... angela že vstaja« ta... (Župnik pogleda dr. Bosa, ki poki« ma... Nato prižge svečo in jo da Leon* tini v desnico. S tresočimi ustnicami be* re molitve za umirajoče).
LEONTINA: Tiho... tiho... On prihaja skozi vrata ... Kako lep je... oblečen v belo in zlato... Z Bogom oče!! Z bogom stric... z Bogom Zofija... in ti moj ljubljeni, z Bogom, (dvigne se v postelji) Plamen je ugasnil!! Da, ljuba angela, angela... Jezus, Marija... prihajam... (umre).
IZIDOR (ihti in ji zapre oči... vsi so ga* njeni).
ŽUPNIK (komaj govori): Molimo...
IZIDOR: Jaz tudi... jaz tudi... (prekriža se in začne moliti). Oče naš, kateri si
gledal obsovraženega tekmeca poleg nekega bara. Pisano se je ozrl na njega in mu pri* čel slediti. Kmalu sta dospela v gnečo. Mno* žica se je zbrala okoli dalmatinskega kroš» njarja, ki je v komični spačeni francoščini priporočal svoje ceneno blago. V tem tre* nutku je Fred naglo spustil svojo zlato uro Jimmyju v žep. A v istem trenutku ga je Jimmy nepričakovano sunil v bok in vljud* no dejal: »Oprostite!« S tem je Fredu sreč* no podtaknil svojo uro.
Fred ga je surovo zagrabil za roko. »Po* čakajte, prijatelj, če ste tako vljudni! To pot ste bili premalo spretni in sem vas za* sačil v pravem trenutku.« Takoj je pokli* cal stražnika. Jimmy si je na tihem krče* vito otipal žep: »Ah tako! To pa je res ne* zaslišano. Gospod stražnik! Ta žepar mi je pravkar izmaknil drago zlato uro, ki je med brati vredna 3000 frankov!«
Stražnik je stopil bliže in vprašal, kaj se je zgodilo ?
»Nesramno sleparstvo!« je odgovoril Fred. »Ta mož me je hotel okrasti, čutil sem njegovo roko v svojeni žepu in takoj videl, da nimam več ure.«
»Gospod stražnik! Ta cigan se laže. Izgi» nila je moja, najmanj 3000 frankov vredna ura, in jaz vem, da je tat samo on.«
»Gospod stražnik! To je podlo obrekova* nje. Ponavljam, da sem skoro videl, kako mi je ta žepar vtaknil roko v žep. Ta žep je zdaj prazen. Moja ura je zlata in zazna* movana z mojo začetnico »J«. Če jo boste našli, boste sami vedeli, kdo je kriv. Pre* iščite, prosim, takoj tega moža na straž* niči!«
»Gospoda, sledita mi oba,« je rekel stra* žnik in ju odpeljal.
*
Stražnik je javil dogodek policijskemu nadzorniku. Ta je obvladal angleščino, in je razgovor takoj postal živahen.
»Gospod nadzornik!« je vpil Jimmy, »te* mu se bodo vendar krave smejale! Jaz sem okraden, in zdaj meni pravijo, da sem jaz tat. Preiščite rajši tega moža!«
»Samo vi ste žepar!« je odgovarjal Fred. »Kje pa je moja najmanj 3000 frankov vredna ura? Preglejte takoj njegove žepe!«
»Tiho, gospoda!« je strogo zapovedal nadzornik in velel stražniku, naj preišče oba Američana.
Stražnik je odpeljaj dvojicp v preiskoval» no sobo. četrt ure pozneje so prišli vsi trije nazaj. Fred in Jimmy sta imela jako začu* dena in nezadovoljna obraza. Stražnik je kratko javil, da ni našel v nobenem žepu nobene ukradene ure. Nadzornik je sklenil, da se je moral zgoditi nesporazum in naz» nanil sovražnikoma, da sta prosta. Odšla sta iz hiše in takoj izzivalno obrnila drug drugemu hrbet. Fred je odkorakal na des» no, dočim je krenil Jimmy na levo ... Med* tem se je povrnil stražnik, ki je oba odšlo* vil, k svojemu predstojniku.
»Čudno naključje!« je pripomnil nadzor» nik. »Nekaj tu ni v redu. Eden od njiju je sicer boljše oblečen kakor drugi, toda oba sta izven suma.«
»Tisto že!« je pritrdil stražnik, »oba sta izven suma. Najbrž sta tudi šele pred krat* kim dospela k nam, ker ju nisem srečal ni* koli poprej. Kako je vreče nocoj.« Stražnik je privlekel iz žepa robec, da bi si obrisal znojno čelo, in je nenadno v nepopisnem začudenju izbuljil oči.
»Tristo zelenih, kaj pa to pomeni?« Pri* vlekel je iz žepa in molče pomolil ostrmele» mu nadzorniku obe pogrešani zlati uri.

v nebesih...
Zavesa pade.
L. BERNARD:
Čudno naključje
Petek, 13. avgusta 1948
Zibelke
V tisočih in milijonih ter v najraznovrst» nejših oblikah in velikostih drsijo in polzijo v teh poletnih in jesenskih tednih ter mese« cih rezna zrna in semena po človeški roki in se vsipajo ter zbirajo v žitnih in drugih semenskih skladiščih.
Kmalu bodo spet ta semena padala v zemljo, kjer bodo začetek, zibelka novega življenja.
Žitno zrnje so darovali stari pogani bogo* vom na žrtvenikih, gorčično zrno je vsebina ene nsjlepših svetopisemskih prilik, živ» Ijenska sila, ki je položena v semensko zr» no, je bila v vseh časih človeštva prednost izrednega zanimanja.
Ko so koncem prejšnjega in začetkom te* ga stoletja odkrili Mendelove zakone o po* dedovanju, so se s semenom začeli znanstve* no baviti v laboratorijih in na poizkusnih poljih raznih znanstvenih zavodov v vseh delih sveta.
S temi deli v znanstvenih Zavodih se je posrečilo, da se je znatno povečala vsebina sladkorja pri sladkorni pesi, povečala se je vsebina škroba v krompirju, povečala se je teža žitnega zrna, dobili so razne vrste žita in drugih kulturnih rastlin, ki so bile od» porne za nekatere bolezni, vzgojili so naj* različnejše vrste zelenjave, sadja in cvetlic z najraznovrstnejšimi lastnostmi.
Največji tovrstni znanstveni zavodi so nastali v Kanadi in v Združenih državah Se* verne Amerike ter že v carski in nato v So* vjetski Rusiji.
Seme pri rastlinah nastane vsled čudovi* tega pojava o p 1 o j e n j a. Topli spomiadni veter ali pa žuželke prenesejo iz zrelih praš» nikov cvetni prah na lepljivo brazdo pesti* ča. Cvetni prah nato vzklije in mešički cvet» nega praha rastejo skozi vrat pestiča do plodnice, kjer se nato dovrši oploditev. Na* to se v staničnih zrnih razporedijo takozva* ni kromosoni, delijo se, pomikajo se proti enemu in drugemu koncu (polu) stanice. Staniča se razdeli, nove stanice nastajajo, vse imajo lastnosti rastline, od katere je cvetni prah in lastnosti rastline s pestičem, in iz teh stanic nastaja seme ali plod.
Vsako seme ima kal, kalček ali klico; na» dalje staničje, ki daje klici po potrebi prvo hrano in pa ovoj, ki varuje klico.
Staničje, ki klici daje hrano, vsebuje sladkor, škrob, olje oziroma maščobe in be* Ijakovino. To staničje daje zrnu ali semenu tako veliko vrednost za našo prehrano. Saj vsebuje na pr. 100 gramov semena stročnic, to je leče, graha ali fižola povprečno 340 kalorij. To je le malo manj kot pa ima ka* lorij 100 gramov mastnega sira (350 kalo*
življenja
rij), pa več kot pa 100 gramov kruha (216 kalorij) ali pa 100 gramov mesa (280 kalo* rij). Zrna žira, maka in orehi pa vsebujejo še mnogo več kalorij, preko 600 v sto gra» mih.
Ta kalček, ta klica, ki je preskrbljena tako dobro s hrano, ima pa tudi zelo važne naloge, saj je v tem kalčku začetek novega življenja, v njem je zbrana nova življenjska sila, v njem so zbrane vse podedovane iast« nosti.
Pridelovanje dobrega semena je ena naj* važnejših pa tudi ena najlepših nalog kme* tijstva. Vsa semena se sicer razvijajo po istih zakonih, vsa dozorevajo in dosežejo najpreje mlečno, nato zeleno, še pozneje ru» meno in končno popolno zrelost. Vsako se* me mora biti dobro posušeno in nato sprav* Ijeno na zračnem prostoru, ko je bilo še preje dobro očiščeno.
Od vsega tega je tudi odvisno, kakšno je seme, kakšna je vrednost ali boljše u p o * r a b n o s t semena. To uporabnost (^ u) semena moremo izračunati, ako pomnožimo čistost (= č) semena s kalivostjo (~k) semena in to vsoto delimo s 100 („=
V trgovskih predpisih je določeno, da mo* ra biti Čistost pri rži 98%, pri pšenici pa 97%. Ako je čistost žita pod tem procen* tom, se zmanjša njegova cena. Pod čistost» jo 97% pri pšenici n. pr. razumemo, da ne sme teža raznih primesi, plevela, razbitih in zlomljenih ter nerazvitih zrn in zemelj* skih in peščenih delcev biti večja kot 3 od* stoike, to je 3^ kg na 100 kg. Ako je teža teh primesi večja, se zniža cena. Ako pa je teža teh primesi večja od 6 kg, je tako žito za trgovino nesposobno, še bolj pa je seve* da nesposobno kot semensko blago.
Kalivost semena določimo tako, da 100 lepih, dobro razvitih zrn položimo v vlažen pesek ali še boljše (posebno pri malih se» menskih zrnih) na vlažno krpo ali na vla» žen pivnik.
Stalna toplota in vlaga vplivata, da začne seme kmalu kaliti. Pri žitu zahtevamo, da je kalivost 95—97%, pri fižolu in grahu 80%, pri zelju in kolerabi 85—90%, pri če* buli 70% in pri korenju 60%.
Ako je na pr. čistost pri semenski pše* niči 97, kalivost tudi 97, je uporabna vred*
nost tega semena: (.,= —f— =94-C9) kar je seveda zelo dobro.
Kakor pri vsakem delu, nam tudi pri pri* delovanju semena zagotavljajo deber uspeh skrbnost, vestnost in pa čim več ljubezni za to delo.
Irsko kmetijstvo
Irska je dežela, ki je gotovo Slovencem zelo znana po tem, ker je njena zgodovina v marsičem podobna zgodovini Slovencev. Znana je zgodovina Ircev, ki so jih kot ka* toliški narod kruto zatirali anglikanski ve* leposestniki. Doma Irci niso našli možnosti življenja in razvoja, v velikem številu so se izseljevali v Severno Ameriko, kjer njihovi potomci danes igrajo zelo važno vlogo.
Kdo ni bral z zanimanjem in z velikim sočustvovanjem prelepih irskih romanov in povesti iz one žalostne in najtežje, pa tudi junaške dobe irske zgodovine in irskih bo* jev za obstoj in samostojnost naroda.
Končno pa je po stoletnih bojih nastopil tudi za irski narod dan, ko je bil svoboden, ko je zadobil lastno državnost, četudi so vsi dokazovali, da zaradi posebnega gospodar* skega in zemljepisnega položaja Irska nikoli ne more biti samostojna država. Danes je Irska suverena, neodvisna republika, vklju» čena z gotovimi pridržki v britanski im* perij.
Po irski ustavi obsega irsko narodnostno ozemlje vso Irsko z okoliškimi o Loki in morji. V resnici pa je severni del Irske od* deljen od irske republike in je ta del nepo* sredno podrejen Londonu, ima pa svojo vlado in svoj parlament. Ta severni del Irske obsega okrog 14.000 km2 in ima okrog
1.300.000	prebivalcev.
Ostali del irskega otoka je samostojna republika Irska, ki obsega okrog 69.000 km2 in ima okrog tri milijone prebivalcev, ki so (razen 5%) katoliške vere. Glavno mesto Irske je Dublin, ki ima pol milijona prebi* valcev.
Podlaga irskemu gospodarstvu je irsko kmetijstvo. Kulturna površina Irske je
4.800.000	hektarjev. Od te površine je sko* raj 50%, to je polovica, naravnih travnikov in pašnikov. Orne površine je 18.5%. Vsled vojnih razmer in vsled vojnega gospodar« stva se je med vojno povečala površina njiv na račun travnikov in pašnikov od
500.000	ha na skoraj en milijon hektarjev. Torej ravno obratno kot pri nas, kjer se je orna zemlja vsled prisilne oddaje kmetij* skih pridelkov in nizkih cen za te pridelke za polovico znižala.
Na Irskem je 260.000 kmetij in preko 60% irskega prebivalstva je zaposlenega v kmetijstvu. Zanimivo je, da na Irskem, kjer so bili pred enim stoletjem še v večini an» gleški najemniki, danes prevladuje samostojen irski kmet, najemniki so skoraj izjema.
Poprečna velikost irske kmetije je okrog 12 hektarjev, to je ona za irske razmere idealna velikost kmetije, ki jo more obdelati lastnik s svojo družino in ki tudi more do* stojno preživljati eno kmečko družino. Se* veda so tudi kmetije, ki obsegajo le dva hektarja, niti 10% pa ni kmetij, ki bi imele nad 40 hektarjev površine.
Ker je vsled gospodarskih razmer in vsled nujnosti napredka v kmetijski proizvodnji nujna mehanizacija kmetijstva, posamezne male kmetije pa ne morejo nakupiti vseh potrebnih kmetijskih strojev, so prišle na pomoč kmetijske strojne zadruge. Te kme* tijske strojne zadruge imajo okrog 9000 traktorjev, kar je izredna pomoč irskemu kmetu pri obdelovanju zemlje.
Temelj irskemu kmetijstvu je živinoreja, ki šteje okrog 4 milijone glav goveje živine, okrog dva milijona ovc, okrog pol milijona svinj in okrog pol milijona konj. Zlasti je razmeroma visoko število ovc.
Velikega pomena je reja goveje živine in to v prvi vrsti za meso. Govejo živino izvažajo v velikem številu na Angleško. Zelo pa je razvito na Irskem tudi mlekarstvo, predvsem pa izdelava masla, ki ga tudi izvažajo na Angleško.
Medtem ko govedo večinoma izvažajo živo. pa predelujejo svinje doma v mesne iz* delke in te izvažajo. Velika pitališča svinj so predvsem v bližini velikih mlekarn, ker ostanke mleka pri izdelovanju masla upo* nabijajo za svinjsko krmo. Irska slanina in
irska gnjat (šunka) sta pa svetovno znani.
Najobširnejši irski pašniki so v sred* njem delu Irske, najboljši pašniki pa so v južnem delu Irske. Na vzhodnem delu otoka pa so obširna žitna polja.
Ker je v irskem kmetijskem' gospodar* stvu največjega pomena živinoreja, je tudi glavni žitni pridelek oves, ki ga rabijo pred* vsem za krmo. Krušno žito morajo v veli» kem delu uvažati in veliki mlini v Dublinu, Corku in v drugih pristaniščih meljejo uvo* ženo žito.
Drugi važni žitni pridelek je ječmen, ka* terega pa vsaj polovico porabijo za izdelovanje piva, ki ga tudi izvažajo.
Sicer so v Dublinu velike tovarne za fosfatna umetna gnojila, vendar mora Irska uvažati dušična in kalijeva, deloma pa tudi fosfatna umetna gnojila.
Ker ima Irska zelo malo gozdov (komaj
104.000	ha, to je 1.5% vse površine) in ima tudi zelo malo premoga, poizkušajo les in premog nadomestiti z električno silo. Zato so v zadnjem času izdelali velike načrte za elektrifikacijo, da bodo čim bolj izrabili domače vodne sile. Izredno hitro napreduje elektrifikacija irskega podeželja. Danes že skoraj ni več irske kmečke vasi, kjer ne bi bilo električnega toka.
NAČRT ZA POVEČANJE IZVOZA KROMPIRJEVEGA ŠKROBA
Poljedelsko ministrstvo Združenih držav je objavilo načrt za povečanje krompirje* vega škroba, s čimer naj se poveča izvoz držav, ki imajo težave s prehrano.
Normalna proizvodnja škroba je bila v Združenih državah 6810 ton na leto, kar je znatno manj kot trenutno povpraševanje. Po navedenem načrtu je proizvodnja že po* desetorjena, z uporabo nezaposlenih industrij pa se bo verjetno še povečala. (USIS)
NAKAZILA RIŽA EVROPI
Komisija za riž mednarodnega sveta za nujno prehrano (IEFC), organa FAO, je predložila, da se Evropi nakaže skupno 172.250 ton riža, pri Čemur naj se uporabljajo tudi pridelki izvenevropskih držav, nasprotno, kot so to napravili v prvi polovici leta. Tako bo dobavil Siam 40.000 ton, Burma 31.250, francoska Indokins 30-000, Egipet in Združene države pa po 19.000.
Med drugim bodo prejele Velika Britanija 46.000 ton, Francija 33.500 ton, Nemška biconija 16.000, Belgija 12.500 in Avstrija
10.000	ton. (USIS)
Nove cene za živino
Poleg prevzemnih cen za žito in za krompir so bile določene končno — z veljavnostjo za nazaj, to je od 5. julija — cene za živino. Te cene so dvojne in sicer prevzemne cene in cene pri kmetu.
Pri prodaji naj bi po možnosti vsak živinorejec poizkušal doseči prevzemne cene, ki jih spodaj navajamo, v oklepaju so cene pri kmetu, vse v šilingih za 100 kg žive teže.
	1. GOVEDO			
Kakovost	Voli	Telice	Biki		Krave
JA	470 (465)	460	(455)	460 (455)	450 (445)
I	410 (405)	400	(395)	400 (395)	390 (385)
II	350 (345)	359	(345)	340 (335)	330 (325)
III	290 (285)	290	(285)	290 (285)	280 (275)
za klobasa	220 (215)	220	(215)	220 (215)	220 (215)
2. TELETA			4. OVCE	
I	550 (540)		I	340 (340)
II	490 (480)		II	310 (310)
in	290 (280)		in	280 (280)
3. SVINJE			5. KONJI (klavni)	
I 91 kg in več	570 (560)		I	260 (260)
H 71 kg do 90 kg 520 (510)			II	210 (210)
III pod 71 kg	470 (460)		III	180 (180)
Kakor je razvidno, so za ovce in konje prevzemne cene enake cenam pri kmetu.
Ko objavljamo te cene, bo zanimivo primerjati te cene s cenami za živino v Švici. V oklepaju navajamo cene za meso pri mesarju. Voli la 257 (520), voli Ha 237 (488), krave la 227 (467), teleta la 455 (816), teleta Ha 398 (736), ovce la 278 (702), svinje la 387 (705). Vse cene se razumejo za 100 kg žive teže, oziroma za 100 kg mesa v švicarskih frankih. Ker je švicarski frank vreden okrog 12 šilingov, vidimo, da dobi — tudi po zvišanju cen za klavno živino pri nas — švicarski kmet sorazmerno
mnogo več za svojo živino kot pa naš kmet.
Iz primerjave cen za klavno živino pri nas in v Švici pa vidimo tudi, da je razlika med cenami za živino in med cenami za meso okrog 100% v Švici, pri nas pa je ta razlika tudi do 300%. Toliko več znaša torej pri nas zaslužek raznih nakupovalcev in pa mesarjev in za toliko manj seveda dobi zato živinorejec. To pa je seveda v Avstriji uradno dovoljeno.
Zanimivo je tudi pri primerjavi cen dejstvo, da so teleta v Švici ravno še enkrat tako draga kot pa krave, pri nas je ta razlika mnogo manjša, seveda spet v škodo kmeta.
Čebelarstvo
Kakor je gojenje cvetic poezija ženskega sveta, skoro tako bi moralo biti čebelarstvo na kmetih poezija za moški svet. Hiše na kmetih, kjer so dekleta, si ne moremo misli* ti brez vrtiča, kjer ne bi gojili vsaj nekaj rožic.
Kjer koli so podani pogoji za čebelarstvo, naj bi moški gojili tudi čebelarstvo. Saj pravijo, da je čebelarstvo najprijetnejša, najcenejša in najnedolžnejša zabava. Aii si morete misliti srečnejšega človeka kot starega očanca, ki z vivčkom v ustih sedi ob nedeljah pri čebeljnaku in opazuje marljive čebele, ki donašajo neutrudljivo med v panj, medtem pa mu misli uhajajo na nekdanje mlade dni.
, čebelarstvo je lahko začeti. Medtem, ko je za vsako drugo kmetijsko panogo treba imeti večjo vsoto denarja, se more začeti čebelariti takorekoč iz nič, samo da si na* praviš par panjev in da je v okolici dosti paše. čebele nabirajo med povsod. Povsod jim je dostop dovoljen. Nikjer ne napravijo škode, ampak donašajo povsod le koristi. Ko opazuješ njih nesebično in neutrudljivo delavnost, tudi tebe spodbujajo k delu, da se tudi ti trudiš, da si prihraniš zaklade za črne dneve.
Čebelarstvo pa ni samo zabava, ampak donaša čebelarju lepe dohodke. Važno je zlasti sedaj, ko primanjkuje sladorja. Med ni samo sladak in nam more nadomestiti sladkor, ampak je tudi zdravilen. Kjer se goje čebele, tam tudi sadje obilnejše obrodi, ker čebele s prenašanjem cvetnega praha
oplojajo sadno cvetje. Čebele so najboljše oplojevalke cvetja.
Ker je na Koroškem precej razvito sa* dajarstvo, bi morali Za boljši uspeh sadjar* stva bolj gojiti tudi čebelarstvo, čebelar* stvo je povsod donosno, kjer je zadosti pa» še za čebele.
Najvažnejše medonosne rastline so: tro* bentica, jelša, vrba, breskev, dren, lapuh, marelica, vresje, bezeg, bor, borovnica, črešnja, jagoda, kapus, kopriva, mecesen, višnja, breza, češplja, hrast, hruška, iabla* na, divji kostanj, malinjak, repa, akacija, detelja, grah, jelka, koruza, kbstanj, lipa, lan, materina dušica, smreka, kumare, buče, nemška detelja, fižoi, sončnice, tobak, osat, ajda itd.
Umno čebelarstvo se mpra ravnati po rastlinskih razmerah kraja, višine, zatišja in lege. Medonosnih rastlih je preko 1000 in med temi nad 200 zelo medonosnih. Dobro je, da v bližini čebeljnaka nasejemo nekaj zdravilnih rastlin, da je med boljši in zdra* vilnejši. Take zdravilne rastline se: žajbelj, meta, pelin, melisa, majaron, kamelice in dr., ki so tudi drugače v domačem gospo* iinjstvu jako koristne.
Ker so v splošnem dani vsi pogoji za dober uspeh čebelarstva, je ner°zumiiivo, da ni bol j .razvito na Koroškem. Pomen čebelarstva zasluži več pozornosti. Kjer je dana prilika, poprimite se čebelarstva, nobenemu ne bo žal. Navodila za čebelarjenje lahko dobite od kakega veščega čebelarja; pa tudi »Kronika« je lani o tem precej pisala.
Janko.
Po vsaki večji vojni človeštvo govori in se zaklinja, da ne bo nobene vojne več, to* da po vsaki vojni se še bolj oborožuje in danes tudi ni nič drugače.
RAKETE
Vojna tehnika ni postavila na glavo oho* reševanje samo z iznajdbo atomske bombe, ampak leži nad svetom tudi senca V=2 ra= kste, ki je za atomsko bombo najvažnejša iznajdba te vojne. V=2 ni. bila balistična po* sebnost, ampak tudi tehnični uspeh, ki pre* seneti vsakogar s svojim enostavnim pogo* nom (alkohol in tekoči kisik), kakor tudi s svojo točno napravo za merjenje in krma* rjenje. Namesto, da bi streljali na letala, ki letijo s hitrostjo 600 km na uro s šrapne* lom, streljajo z raketo, ki elektromagne* tično zasleduje sovražnika. Šele raketa je omoeočila nov način tajnega orožja. Pri protiletalskem topu je verjetnost zadetka majhna. Raketa pa. ki magnetično zasledil» je svojo žrtev .nikdar ne zgreši svoje žrtve.
VSSTE RAKET
- Najnevarnejša je dvoživka V-2 raketa. To je pravzaprav snoo raket, sestoječ iz dveh ali več enot, ki začnejo druga za drugo de* lovati. Vsaka enota se loči od naslednje v trenutku, ko je predhodna izčrpala svojo gonilno moč. Eksplozivni naboj nosi samo poslednja raketa.
A=9 raketa sestoji iz najmanj dveh enot. A ko doseže matična raketa končno hitrost 1500 m na sekundo, doseže raketa*bčerka 3500 m na sekundo in višino 3000 .km. Pri srednji hitrosti 7.500 km na uro bi trajal polet Evropa—Amerika 40 minut.
Vse te nemške rakete so imele pravljična imena. Prva se je imenovala- »ognjena Ü* lija.« Raketo je gnal strelni smodnik. Iz* strelili so jo na tleh in je dosegla hitrost 1500 km na uro ter so jo vodili z radio* Valovi. To raketo bi morali proizvajati leta 1945 v velikem številu.
Najnevarnejša čudo*raketa se je Imeno« vala »metulj«. Ta je izšla iz laboratorija ing. W?gncrja v Junkerjevih tovarnah. Iz* streliti jo je bilo možno s tal, kakor tudi iz matičnega letala in so jo vodili z radio* valovi. Opremiiena je bila z vodikovim mo» torjem in je dosegla hitrost 1000 km na uro. Povzpela se je do višine 15.000 m. Wagner je trdil, da vsak »metulj« lahko se* streli sovražno letalo. Mesec? sprila 1945 je naredila ena sama tovarna 1000 -metuljev«.
Nadaljna raketa je dobila romantično ime »hči Rena«. Bila je r8keta*dvojček z radar* jevo konico, ki so jo izstrelili s pomočjo vzpetine. Matica in hči»raketa sta se pov* zpeli skupno v višave in tam se je ločila manjša raketa od nosilnega instrumenta ter nadaljevala svojo pot z lastno močjo. Gnalo jo je šest pogonskih odprtin, skozi katere je izhajala gonilna moč. Gyroskop ji je dajal ravnotežje in,za voden■i" je bila opremljena z radaropremo. Dosegla je hit* rost 15.000 km na uro.
Potem je bila raketa, ki so jo krstili za »slap«. Bila je zmanjšan model V*2 rakete. Težka je bila 3 tone. Nadalje je bil še z radio valovi opremljen bombni tip rakete, s katerim so Nemci potopili italijansko oklopnico »Roma« v trenutku, ko so jo Ita» lijsni izročal' anglo»amerikanski mornarici.
Znanstveniki, ki se v ravnanju z orožjem navadno nič ne spoznajo, so izpopolnili bombe tako daleč, da so se sami čudili, da so dosegli svoi čili. Presenetljiv uspeh te* ga razvoja je bila X=4 raketa. Imela je bo» benček s 6 km dolgim električnim kablom, ki se je odvijal toliko, kolikor se je X»4 od* daljevala od nosilke letala. Pilot jo je upravljal s pomočjo električne napeljave v kablu. Polet se je v vsakem primeru kon* čal v cilju. X=4 je bila neke vrste ostje (harpuna) proti valovom bombnikov.
Pri izpopolnjenih tipih nemških letal je odpadlo celo vodenje iz daljave. »Henschel 298« na primer je svoje žrtve takorekoč vohal. Te rakete so bile čisto preproste, iz* streljene v smeri napadajočih letal. Usmer* jevnle so se avtomatično s pomočjo elek* tričnega odmevnega aparata, kakor hitro so prišle v zadostno bližino svojega cilja. Tako je mogla okleniti jata »298 raket« skupino bombnikov in lovcev kot oblak mu* šic in 'c morala doseči svoje žrtve, ne gle* de. kakšne vijuge in skoke so izvaiali bomb* niki in lovci.
SUPER POD^OftWCE
V pretekli vojni je bil čas. ko se je zde* lo, da so podmornice doigrale svojo vlogo. Kakor znano, je bilo pogonsko sredstvo podmornic pod morsko gladino elektrika in akumulatorji, nad vodo pa DieseUmotor. ki je hkratu polnil akumulatorje. Polnitev akumulatorjev je bila vedno nevarnejša, čim beli so s? izpopolnjevala letala. Proti kr>>"'n? d”uw «•yof-ov»*® vo»"'* «p Nemci vgra* d:!i s tipom »21« skoraj idealno podmor»
nico: 3000 km akcijskega radija, IS mor» skih milj plovbe pod morsko gladino in 5000 PS. Zgradili so jo v 19 dneh iz posa* meznih delov, ki so jih izdelovali v serijah po raznih tovarnah.
Razen tega se je nemškim inženirjem po* srečilo sposobnost tipa »21« povečati z iz» najdbo »polžka««. To je približno 10 met* rov dolga valjasta cev, ki moli navpično iz ladje in dopušča pri majhni globini dostop zraka v podmornico. Sta dve cevi: ena, po kateri prihaja čisti zrak, druga, po kateri odhaja zrak. Ta naprava je takorekoč umetno dihanje in se da uporabljati za zra» čenje prostorov kakor tudi daje možnost za vključitev Diesebmotorja, ki lahko tako tu* di pod vodo ostane v pogonu. Take podmor» niče so lahko vzdržale brez težave pot iz Evrope na Japonsko.
Toda čudovito tajno orožje, s katerim so operirale nemške podmornice, je bil brez dvoma vodikov superoksidni motor. Po de» setletnem raziskovanju se je Nemcem po» srečilo izhajati z enim samim motorjem nad in pod morsko gladino. To je bila največja iznajdba v tehniki podmornic inženirja ter fizika Walterja.
RAKETNA PODMORNICA
Od leta 1944 so Nemci gradili podmor* niče, ki bi lahko obstreljevale New York z V=2 raketami. To so bile super=podmornice.
Pogonsko sredstvo pri teh podmornicah je bil vodik in so bile na poseben način zgra* jene. Te podmornice so lahko cele dneve plule pod morsko gladino ali negibno leža* le na morskem dnu. V=2 bi se smela izstre* liti iz globin 30—40 m. Kako bi mogla pod* mornica vzdržati? Zelo preprosto. Raketa bi bila izstreljena z zelo počasno začetno hitrostjo in bi pridobila šele polagoma na svoji sili. Najprej pod vodo, potem v zrač* nem prostoru.
Edina kočljiva točka pri tem je bila ne* nadna sprememba obtežbe podmornice, ki se je nenadoma sprostila težkega tovora. Pa tudi to vprašanje so rešili in to ravno v času, ko je Nemčija kapitulirala. Zadnji po* izkusi, izvedeni v nekem avstrijskem jeze» ru so izpolnili vsa pričakovanja. Raketa V=2 je imela 200 m delokroga. Takoj po iz* strelitvi se je morala podmornica potopiti 400 m globoko in se tako izogniti vsakemu zasledovanju.
Posebnost pretekle vojne je v tem, da je premaganec odprl zmagovalcu toliko skriv* nosti, spoznanj in vzpodbud. Vsa vojna teh» nika, ki smo jo poznali do sedsj, je v po* polnem razsulu. Artilerija, da, celo letalec, so zastarele figure. Nov pojem vojne je: in» ženir, znanstvenik, od katerih nihče ne nesi uniforme in nima pojma o strategiji, toda na podlagi računov more vsak čss iznajti nova orožja. Na žalost, služi vse to uniče* vanju človeka in njegovega dela.
12. obrtna razstava v Celovcu
Če pomislimo na razstave, ki so bile v Ce» lovcu po končani vojni in jih primerjamo z letošnjo, vidimo, da je velika razlika. Le* tošnja razstava nudi obiskovalcu vsega do* volj in ni več govora o pomanjkanju blaga in raznih izdelkov v kateri koli industriji. Številne tvrdke, ki se udeležujejo razstave, so se potrudile, da pokažejo najboljše in v najokusnejši obliki tako, da je tudi za oko razvajenega obiskovalca zadostno poskrb» Ijeno. Tvrdke, ki do letos v Celovcu niso razstavljale, so letos razstavile svoje izdel* ke. To so zlasti dunajske in graške. Vsa razstava pa je v znamenju domačih koro* ških tvrdk.
Ker v Celovcu ni dovolj velikega prosto* ra, da bi spravili vse v eno poslopje, so si morali pomagati tako, da je razstava v treh poslopjih in sicer: v šolskem poslopju na» sproti tiskarne »Carinthia«, v trgovski aka* demiji in v gimnaziji, tudi nasproti »Carin* thie«.
V šolskem poslopju nasproti tiskarne razstavljajo v glavnem mizarji in modne tvrdke. Koroška mizarska obrt je s to raz* stavo pokazala, da res zmore lepe stvari in vidiš od najpreprostejših do najlepših iz* delkov. Nekatere tvrdke razstavljajo res mojstrske izdelke, narejene z veliko iznaj* dljivostjo in okusom v raznih kombinaci* jah. Pritajeni vzkliki obiskovalcev potrju* jejo to.
Tudi moda se je potrudila in razstavila najlepše: od oblek do najlepših usnjenih izdelkov. Krasne plašče ima dunajska tvrd* ka Jaro Vesely, ženske obleke pa Grete Reberriig. Ta tvrdka je tudi z okusom ure* dila svoj razstavni prostor. Lepo je zasto* pana čipkarska industrija s tvrdko Antoni* je Printer iz Spittala. Čevljarska industrija je v primeri z drugimi bolj slabo zastopa* na in ni videti kaj posebnega, čeprav že Celovec sam premore nekaj prav dobrih mojstrov. Lepo je zastopano tapetništvo.
Precej dobro je zastopana radijska indu* strija in zlasti tvrdka Schmidt je zase na» pravila dobro reklamo s sliko na hodniku, kako izgleda »bolnišnica« za radijske apa»
rate. Sicer pa so zastopane vse znane ce* lovske tvrdke z radio aparati.
Naše podeželske ljudi bodo gotovo zani» mali najbolj poljedelski stroji vseh vrst in sodarstvo, ki je razstavljeno v zunanjih prostorih. Pozornost vzbuja 20»tonski avto s prikolico, ki je res mojstrsko delo. No* vost so tudi stroji za trčanje medu (Schien* dermaschinen), ki jih razstavlja graška tvrdka.
V poslopju trgovske akademije so raz* stavljeni traktorji in poljedelski stroji, ce* mentna industrija, strešna lepenka in zlasti dobro je zastopana kuhinjska industrija z raznimi štedilniki ter kuhinjskim priborom. Zanimiva je razstava dunajske tvrdke »Flap«, ki razstavlja divane, narejene iz gumija ter so razmeroma poceni. Za gostil* ničarje je zanimiv lepo izdelan in zelo praktičen »šank«. Na zelenjavni razstavi vidimo lepe in žlahtne vrste jabolk, poleg mnogih drugih zanimivih stvari, v drugem oddelku pa vidimo razne vrste lepo goje» nega žita. Za žejne obiskovalce so se po» brigale razne vinske tvrdke in zlasti »Steie* rische Weinkost« ima izbrana vina.
Ko si se okrepčal s kozarcem dobrega štajerskega vina, se podaš v gimnazijsko poslopje, kjer je zastopana industrija pisal* nih strojev, nekaj pohištva, gramofonske plošče, papirna industrija in še mnogo drugih lepih stvari. Lepe stvari ima tvrdka z usnjarskimi izdelki Anton Mayer iz Št. Andraža v Labudski dolini ter tvrdka Franz Andreasch iz Volšperka, ki razstavlja pre» dmete iz roževine in namizne svetilke. In» dustrija pisalnih strojev je še bolj na sla* bih nogah in je na primer težko dobiti pre* nosni pisalni stroj. Zelo lepo je zastopana torbarska industrija z res fino in umetni» ško izdelavo.
Razstava je dobro obiskana, zlasti ob ne» deljah, ko pridejo ljudje z dežele. Podežel* sko ljudstvo opozarjamo, da naj si razstavo ogleda, kjer bo našlo mnogo stvari, za ka» tere mogoče sploh ne ve, da se jih že dobi ali pa da se jih dobi samo z raznimi posre* dovanji. Razstava bo trajala do 17. avgusta.
40.000 razseljenih oseb je v enem letu zapustilo Avstrijo
Tekom letošnjega leta do konca junija je Pripravljalna komisija Mednarodne begun* ske organizacije PCIRO, ki deluje že dva» najst mesecev, posredovala 40.020»tim raz* seljenim osebam ,da so lahko zapustili Av= strijo. Od teh jih je 13.458 odšlo nazaj v domovino, a 26.562 jih je bilo s pomočjo gornje organizacije naseljenih po drugih de* želah.
Meseca junija je odšlo rekordno število razseljenih oseb iz Avstrije in sicer 4902, od katerih je 4.636 bilo naseljenih drugod, a 266 repatriiranih. Ta mesec jih je torej odšlo 1500 več kakor v mesecu maju, ki je najugodnejši mesec za potovanje.
Preseljevanje iz Avstrije v Kanado je v juniju doseglo število 1710. Potemtakem jih je odšlo v Kanado več kakor v katerokoli
drugo deželo v enem mesecu in v vsem času, odkar deluje PC IRO, največ v enem sa= mem mesecu. Kanadi je sledila Velika Bri* tanija, ki je sprejela 1482 evropskih prosto* voljnih delavcev. Država Chile je prevzela 728 priseljencev in Francija 376.
Vodilne dežele v naseljevanju tekom dva* najstih mesecev so:
Britanija	8410
Francija	5042
Kanada	48.12
U. S. A.	1503
Venezuela	1417
Brazilija	1412
Chile	1206
švedska	1073
V istem času se je vršila repatriacija in sicer se je vrnilo v Nemčijo 8177 ljudi, v
Jugoslavijo 1668, na Poljsko 1131 in Mad* žarsko 731.
30. junija je bilo pod skrbstvom Priprav* Ijalne komisije Mednarodne begunske orga» nizacije, ki je sprejela odgovornost za vzdr* zevanje taborišč v Avstriji, okrog 42.000 beguncev, kar kaže pomembno znižanje. Še pred letom dni jih je bilo okrog 58.500, a so še vedno prihajali novi.
Poizvedbe za izgubljenimi otroki bodo še v nadalje važna naloga PC IRO delovanja. Od meseca julija lanskega leta je bilo 390 otrok repatriiranih, 340 se je združilo s svo» jimi starši ali sorodniki izven domače gru* de, 84 jih je bilo priseljenih drugam, v glavnem v Ameriko in Kanado, a 52 jih ostane za stalno v Avstriji.
Narobe obrnjen kruh
Med našimi ljudmi je še vse polno praznoverja in vraž. Število 13 smatrajo mnogi za nesrečno število! Pravijo, da ima tudi narobe obrnjen nož ali kruh svoj pomen, češ da prinaša zlo in nesrečo v hišo. Mnogo vraž izvira iz starega in srednjega veka in ljudje se jih težko otresejo. Zakaj smatrajo mnogi n. pr. obrnjen kruh za napoved nesreče ?
V srednjem veku je imelo vsako večje mesto svojega krvnika ali rablja. Ker je moral tudi on preživljati sebe in svoje družino, je vsak dan pošiljal koga k peku po kruh. Tisti pek pa je imel tedaj navado, da je postavljal za rablja določen kruh narobe na polico, da se je ločil od drugih. Vsi ljudje so se bali, da bi uživali kruh, ki je bil dolo= čen za krvnikovo družino in zato ni nikdo (niti berač) vzel ali kupil narobe obrnjenega kruha pri peku. Tudi doma so se branili postavljati kruh narobe! Ta navada se je ohranila celo do današnjih dni, pa si je ne ve vsakdo prav razložiti.
Mnoge druge navade (pust) pa izvirajo še iz starih poganskih časov.
Kino v šolah v Združenih državah
V	šolah Združenih držav je postal stari kitajski pregovor »Slika je vredna več kot
10.000	besed« v zadnjih desetletjih dejstvo. Vidna učna sredstva, od zemljepisnih kart do fotografij, od plastik do vzorcev, pred» vsem pa diapozitivi in v zadnjem času do* kumentarni filmi so povzročili znatno revolucijo v sistemih poučevanja.
Prve prosvetne filme za šolsko uporabo so predvajali s kompliciranim aparatom, pri katerem je tudi obstajala nevarnost ognja; danes pa predvajajo zvočne filme z apara* tom, ki ga lahko upravlja vsakdo po krat* kem pouku. Nimajo sicer še vse šole potreb* nih priprav za predvajanje, proizvodne tvrdke pa so pričele izdelovati toliko apa« ratov, da bo lahko imela kmalu vsaka šola to neobhodno potrebno pomožno učno sred* stvo.
V	mnogih mestih so šolska oblastva ustanovila zbirko poučnih in znanstvenih filmov, ki krožijo v različnih krajevnih uč* nih zavodih. V mesto Indianapolis v India* ni razpolaga n. pr. šolska zbirka z 1100 fil* mi razne vsebine, od rezanja diamantov do atomske energije, in zalaga izmenoma 81 osnovnih in 7 srednjih šol z njimi.
V	raznih državah skrbi državna uprava za brezplačno razdeljevanje prosvetnih fi!» mov.
Šole si lahko tudi same nabavijo nekatere vrste filmov, na pr. filme poljedelskega ministrstva, katerih prodaja je v zadnjih letih poskočila za 500%.
V	mnogih pokrajinah se izvajajo načrti za razširitev uporabe prosvetnega Cilma v šolah. Tako se v Nebraski n. pr. izvaja za dve leti organiziran načrt za predvajanje filmov v poljedelskih šolah. Predstavniki raznih prosvetnih ustanov pazljivo skrbijo za izbiro filmov iz zgodovine, literature, biologije, fizike, geografije itd., ki pred* stavljajo večje zanimanje za krajevne šole in pripravljajo potrebni material.
Vaze neprecenljive vrednosti ukradene iz muzeja
Tri zlate vaze, ki so baje bile izdelane v drugem stoletju pred Kristusom, so bile ukradene iz znamenite Etruščanske sobe v Vatikanskemu muzeju.
Medtem ko je Vatikan pokazal največjo rezerviranost napram tej tatvini, so se častniki znanstvenega oddelka italijanske policije takoj zbrali ter izčrpno proučili prstne odtise in druge okoliščine. Kakor izjavljajo arheološki znanstveniki, imajo vaze zelo majhno umetniško vrednost, toda njihova dejanska in zgodovinska vrednost je ogromna. (Reuter)
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Smo že sredi avgusta, pa še za julij ni* smo poročali o važnejših kronoloških do= godkih.
12. julija sta se v Večni vasi poročila Ra* darjev Šiman, Simon Ferra in Cekovčeva Micka, Marija Ažman. Tako je Radarjeva družina v Večni vasi dobila novo gospodi* njo.
Isti dan popolde sta se v župnijski cerkvi poročila Miklinov Korel iz Bistriških Rut. in Vogrinova Ančka iz Dvora. Ančka je imela tri brate ,res fante od fare, pa se no* beden ni vrnil z vojske. Tako je morala Sa* ma prevzeti kmetijo doma. Želimo ji, da bi ji Korel pri tem pridno pomagal, saj je na* vajen kmečkega dela in bo gotovo dober gospodar.
V	ponedeljek, na praznik svete Ane, sta se pri Gospe Sveti poročila Stanko in Beti. Bolj na tihem, brez zunanjega hrupa sta za* čela zakonsko življenje. Tako nista ustre* gla šmihelski radovednosti, ki pride v cer* kev, ko je kaka poroka in sodi, kako sta oblečena ženin in nevesta in se s kora dol smeji, če kateremu preglasno uide besedica »da«.
Novoporočencem iskrene čestitke.
Pa tudi žalost nas je obiskala.
27.	julija smo položili k zadnjemu po« čitku na domače pokopališče Marijo Miklin pd. Simonovo Mojco iz Breške vasi. Bila je težje operirana in zaradi slabega srca ope* racije ni prenesla.
Naj ji bo lahka zemlja domača. Doma* čim pa toplo sožalje!
DJEKŠE
V	krasni poletni večer je donel veliki zvon pri sv. Martinu na Djekšah in ozna* njal, da bo tu naslednji dan, 1. avgusta, ve* lika cerkvena slovesnost, to je dješki po* letni cerkveni semenj.
Tudi okrog cerkve in na Vasi so živahno pripravljali in pospravljali, da bi bila pot, po kateri bo šla procesija, čim lepša in do* stojnejša.
Na nedeljsko jutro sta bili takoj zjutraj zaporedoma dve sveti maši. Krasen poletni dan je vstal.
Ob 9. uri so začele prihajati procesije. S Krčanj in Kneže je pripeljal procesije kr* čanski kaplan, z Visoke Bistrice pa tamkaj* šnji župnik. Slavnostno pranganje se je pričelo. Procesijo z Najsvetejšim sta poleg domačega g. župnika vodila še oba omenje* na gospoda iz sosednjih župnij in pa g. pa* ter Jakob.
Med njivami in travniki se je vila proce* sija, pokanje možnarjev in lepo ubrano pe= tje cerkvenega pevskega zbora je pa poveli* čevalo slovesnost pranganja. Še tujci iz doline, ki so prišli na letovišče na Djekše, so opazovali slovesnost, deloma so se je tu* di sami udeležili. Za nekatere bi bilo boljše, če se je ne bi. Kdor ne more pokazati pri* mernega spoštovanja in dostojnosti, je
boljše, da ne pride. To je omenil tudi bi* striški gospod v pridigi.
Slovesni blagoslov je popoldne zaključil lepo cerkveno Zborovanje.
Naj bi navade letnih cerkvenih sejmov po slovenskem Koroškem ostale čim bolj ohranjene, naj bi jih vsi spoštovali, Saj tako lepo izražajo nekdanjo globoko in ne* pokvarjeno vernost tega naroda. Ta ver* nost, ki so jo dogodki časa dolgo izbrisali in prekrili, naj bi prišla spet do pravega izraza.
Sicer to ni nobena pohvala, še manj kakšna posebna odlika, res pa je, da danes že skoraj ni več cerkvene slovesnosti po naših krajih brez posvetne zabave, brez ne* izogibnega rajanja ves dan in ponočevanja pozno v noč in še do ranega jutra. Tudi dješki cerkveni sejem ni mogel ostati brez tega.
Vreme se je popravilo. Vedno deževje in večkratni sneg pa nista mogla privabiti le* toviščarjev v našo planinsko pokrajino in še žito ni moglo zoreti. Sedaj so tukaj leto* viščarji, rž je dozorela. Že so jo skoraj po* želi in pšenica tudi že rumeni.
OTOK
Na dan Marijinega Vnebovzetja 15; av* gusta bodo na Otoku v romarski cerkvi ma* še po sledečem redu:
Ob 6 uri sv. maša, ob 7 uri peta maša, ob 8. uri koralna maša, ob 9. uri s 1 o v e n* s k a sv. maša s pridigo, ob 10 uri slovesna služba božja z nemško pridigo, ob 11 uri skupna služba božja katoliških koroških vi* sokošolcev, ob 12. uri slovensko Marijino češčenje, ob 3. uri nemške večernice, ob 8. uri cerkvena večerna pobožnost.
Izredni ladijski promet na Otok je objav* Ijen v časopisih in radiu.
VEČNA VAS
Bil je zdrav in močan kakor hrast v gori, bil je naša nada in veselje. Živeli smo v ve* selem pričakovanju, da nam bo zapel novo mašo, da bo postal slovenski duhovnik in vodnik ter luč svojemu narodu. Pa ga je Bog nepričakovano poklical k sebi. Študen* ta Valentina Kaiserja ni več. Na Peci se je pri nabiranju planink ponesrečil. Nad vrel* cem Bistrice je padel čez 100 m globoko steno in obležal spodaj mrtev. Prej vesele ustnice so obnemele, naša srca so obstala. Težko je razumeti božjo previdnost, toda vdani v božjo voljo smo si naložili to pre* težko breme v upanju, da nam ga bo poma* gal nositi naš Gospod. Vsa fara sočustvuje z žalostnimi starši, brati in sestrami. Ostr* manovi družini izrekamo naše najgloblje sožalje in naj jim bo v tolažbo to, da žalu» jemo z njimi vsi. Pogreb pokojnega Foltija bo v četrtek 12. avgusta v Večni vasi, kjer bo počival pod svojo ljubljeno Peco, ki jo je tako ljubil, ona pa ni poznala ljubezni do njega. Naj v miru počiva!
HUM PRI ROŽEKU
Iz našega kraja se v »Kroniki« še nismo oglasili. Zato danes na kratko omenjamo nekaj cerkvenih slovesnosti, ki smo jih imeli v zadnjem času.
Na dan 15. majnika je bilo v cerkvici, ob* dani z gozdom, vedno češčenje s sv. mašo. Obisk je bil dober in tudi k sv. obhajilu so ljudje radi pristopali.
Zadnjo nedeljo junija je prišlo na Hum okrog 120 otrok molit po namenu sv. očeta. Slovesnost je bila res ganljiva, ko so otro* ška srca tako vneto in iskreno prosila Boga za vse, kar danes človeštvo pogreša. Tudi odraslih je prišlo veliko.
Ko je letos zasijalo velikonočno jutro, se je prvikrat po mnogih letih oglasilo poka* nje možnarjev in oznanilo vstajenje Gospo* dovo. Ljudstva je bilo toliko, da se je kar trlo in velikonočna procesija je bila res mogočna.
Zadnjo cerkveno slovesnost smo imeli na dan patrona sv. Krištofa, 25. julija. Toda na žalost je slabo vreme marsikoga zadr* žalo, ki bi sicer prišel. No, pa se je kljub temu zbralo precejšnje število ljudi in ko je dež prenehal, smo imeli lepo procesijo z Najsvetejšim. Med procesijo je pel mešani pevski zbor tako lepo, da smo kar pozabili na slabo vreme.
HiiiiiniiimiiiiinimimiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
farno 1 šiiing meseimm!
S pričetkom šolskega leta (septembra), bomo pričeli z izdajanjem 4. letnika mla* dinske revije
if^tUađi Hotoiatt*
»Mladi Korotan«, ki je predvsem med na* šo šolsko mladino močno priljubljen, bo tudi v tem letu izhajal na dvanajstih stra* neh in prinašal vsemogoče zanimivosti za šolo in dom. Slike, zanke in uganke ter po* vesti in navodila za učenje bodo za vsakega dobra in primerna zaposlitev.
Ker bomo tiskali le omejeno število iz* vodov (le toliko kolikor bo naročil), svetu* jemo, da še danes odpočijete upravi »Mlade* ga Korotana«, Klagenfurt=Celovec, Völker* markter Ring 25/1 naslednjo naročilnico, ki jo lahko pošljete v odprtem pisemskem ovitku kot tiskovino:
NAROČILNICA
Priimek:	...............................
Kratno ime:.................................
Pošta:	..................................
Vas (ulica):..................št.: . » .
Podpisani naročam mladinski mesečnik »Mladi Korotan« za leto 1948/1949.
Datum:.......................
Podpis:
Kdor plača vso naročnino naprej, plača le 8.— šilingov!
cßelovl&a
OD PETKA DO PETKA
V soboto 7. julija je bila ob pol desetih dopoldne v Celovcu slavnostno odprta 12. celovška obrtna razstava. Razstavo je odprl s primernim nagovorom celovški podžupan Dermuth. Poleg drugih so se slavnostne otvoritve udeležili koroški deželni glavar g. Wedenig, zastopnik cerkvenih oblasti g. dr. Kadras, predsednik trgovske zbornice g. ing. Rapatz in predsednik kmetijske zborni* ce g. Gruber. Vsi so v svojih govorih pou* darjali pomen in namen obrtne razstave.
Celovško javnost je pretekli teden pre* tresla tragična smrt dveh mladih ljudi, šestindvajsetletni Rihard Lepej je na sa* motnem kraju blizu Vetgnja ustrelil šest* najstletno dijakinjo Charlotte Katschnig iz Celovca. Ona je bila takoj mrtva, on pa čez nekaj dni umrl. Vzrok tragedije je bila ne* srečna ljubezen.
Živilski trg je založen z domačim para» dižnikom in kumarami. Paradižnik je po 2.50 šil. kilogram, kumare pa po 2 šil. Zla» sti kumare so izredno lepe in vzbujajo po* zornost. Najlepše sadeže so vzgojili Bolga* ri. V Celovcu imajo namreč Bolgari, ki so znani gojitelji cvetic in zelenjave, svoje vrtnarstvo, in ta res lep pridelek je zrastel na njihovih vrtovih. Jabolka so po 2—5 šil. kilogram, borovnice po 2.50 kilogram. Pri* šlo je zopet nekaj lepe solate po 2 šil. kilo« gram. Grozdje, ki je prišlo iz Gradiščanske* ga (Burgenland), je pa drago in sicer po 14 šil. kilogram.
Sedaj pa še nekaj o »lepoti« našega Ce* lovca. Glede tega ne gre vse v redu.
V Celovcu pometamo ceste še kar naprej podnevi in imamo veliko »veselje«, ko gle* damo oblake prahu. Za »hladilne« naprave je v Celovcu tudi dobro poskrbljeno. Pleč* niki so zanemarjeni in če greš ob deževnem vremenu po pločniku, si šteješ lahko v sre* čo, da ne stopiš v luknjo, polne vode. Pa tudi sicer ti grozi nevarnost spodaj in zgo» raj. Kamni so slabo ali nič vdelani v tla, in tako se zgodi, da stopiš na tak kamen in umazana vodi ti brizgne po obleki, če se pa že temu izogneš, dobiš mrzel polivek od zgoraj ,ker žlebi puščajo. Z eno besedo: Ce* lovčani se strogo držimo »knajpanja«.
Romarski izlet v Spittal in Milstadtsko jezero Se bo vršil, kot že objavljeno, v nede* Ijo 15. avgusta. Odhod iz Celovca ob S. uri izpred kapucinske cerkve in sicer ob vsa* kem vremenu.
ROMAN
(Nadaljevanje)
22.
Pozvonil je.
Služkinja je prišla odpirat. Rahlo se je zmedla.
»Izvolite vstopiti.«
Klemenove noge so se pogreznile v de* bele preproge. V predsobi je bil somrak in prijetno hladno.
Nato sta prišla gospod in gospa Požgaj.
»Se klanjam, gospod Gornik. Dolgo vas ni bilo.«
Požgajevka se rahlo prikloni. Njeno ogromno telo sliči vreči, obraz se ji sveti kakor namaščen.
»Izvolite v sobo, gospod Gornik.«
Požgaj odpre vrata. Močan volčji pes rine v predsobo.
»Rozi,« zasiha debela gospa. »Ali ste Pe* runu že dali jesti?« Služkinja stopi iz ku= hinje.
»Ne še, milostljiva. Ne vem, kaj naj mu dam danes.«
Debelo gospo polije rdečica. Klemen vidi, da samo zavoljo njega ne izbruhne v zmerjanje.
»Kaj? Saj veste.«
Služkinja je ponižno utonila nazaj v ku hinjo.
Gospod Požgaj je Klemenu ponudil stol. Požgajeva je sklenila roke na debelem tre* buhu in globoko vzdihnila.
Klemenu je bilo nerodno, čuden vonj, ki
je ležal v sobi, ga je davil. Kakor da leži strupena sopara pod stropom.
»Lepe slike imate,« ne ve Klemen kako začeti.
Požgaj se obrne.
»Da, umetnost sem ljubil od študentov* skih let. Za tistole olje sem dal pet tisoča« kov. Zanimivo, da je slabše od onega v kotu in vendar je drugo cenejše. Kaj, ču= dna uganka?«
Požgajeve oči so ležale na lepi pokrajin* ski sliki.
»Res ne razumem,« se je čudil Klemen.
»Slikar je denar potreboval, veste. In pi= jan je bil. Ha, vedno sem gledal, da sem dobro poceni dobil. Vredna je svojih treh tisočakov, kaj?«
Klemen je malomarno prikimal. Požgaj se se je prisiljeno hihetal.
»Umetnost je lep kos življenja. Tudi vaše stvari berem. Z eno besedo, umetnost lju* bim, pa najsibo to literatura, glasba ali sli* karstvo. Vaša umetnost je težka, temna. V težkih barvah slikate siromaštvo.«
Požgajevka nagne glavo.
»Jokati moram, kadar berem vaše črtice. Ginljive so.«
Klemen se nasmehne.
»No, danes prosim za reveže, o katerih sem pisal.«
Požgajeve obrvi se stisnejo.
»Seveda, seveda, pomagati je treba.«
»Tudi to je neka vrsta umetnosti,« uščipne Klemen.
Požgaj vleče listnico iz žepa. S prsti brodi po drobižu. Nato z debelo roko položi kovača na mizo.
»Tako, gospod Gornik.«
Klemenu se zdi svetel desetak kakor ogaben pljunek. S tresočo se roko pripiše k Požgajevemu imenu številko 10.
Nato vstane in se poslovi. V predsobi vidi, kako volčjak žre pečenko, ki je ostn>' od kosila.
Pelin se je razlil po Klemenovem srcu. Moral ga je izpljuniti.
Sunkoma se obrne.
»Verjamete, gospod Požgaj, da je velika umetnost, živeti od desetih dinarjev.«
Požgaj je zasihal kakor kapelj. Toda Klemen je že zaprl vrata in skoraj bežal po stopnicah, šele na cesti se je umiril.
K Mirtiču se mu ni več dalo. Zastudila se mu je polizana usmiljenost, ki je skri* vala na dnu mrliško trohnobo. Socialni bi bili radi z desetimi denarji. Fej, to je, kakor bi pljunil v morje!
Trideset dinarjev ima. Več bi nabral, ko bi obredel preproste služkinje po podstrešnih sobicah, hlapce po hlevih, male ljudi v njihovih križih.
Čudno potrt se je vrnil v semenišče. Ko je sedel k mizi, so mu noge postale nenadoma silno težke.
»Berač sem, ponesrečen berač.«
; In mu je bilo hudo, da ni bogataš, da nima denarja čez mero.
Zlata obreza sv. pisma, ki je ležalo na polici, mu je misli še bolj grenilo. Kako vse drugače je učil Jezus! Odtrgal se je človek od samega sebe, pahnil dobro stran od sebe in se opredel s sebičnostjo kakor požrešni pajek. Kaj je Požgaj? Pijavka. Kakor pajek sesa žulje ubogih delavcev. Deset dinarjev vrže na mizo in naredi vdan obraz kakor da je dal premoženje za reveže.
V	Klemenu raste srd.
»Vse dotlej so dobri, dokler jih ne vpra šaš po denarju. Več jim je za oljnato sliko kakor za zgaranega človeka.«
Semenišče je živahno. Kovčegi so pripravljeni, veselje kar teče po ozkih hodnikih. Najsrečnejši so dijakoni. čakajo, da se jim odpro vrata.
V	tem hipu Klemen misli na svojo uro. Tedaj, ko bo maziljen stopil čez portal se* meniških vrat, tedaj se bo do kraja razgo-
rela beseda v njem in bruhnila na dan kot zadrževan slap.
Vidi se na prižnici, kako z orjaško besedo odgrinja zlagano dobrotljivost z ostudnih kosti, kako s prstom kaže gnile rane, brez ozira na desno in levo, kakor kladivo bijejo besede po cerkvi in branijo božjo besedo.
»Ker ne živimo po besedah, smo zašli tu* di v dejanjih. Oddaljili smo se od osnovnih naukov, zapadli smo v mlačnost in ravno* dušnost. Tistim, ki so visoko postavljeni, odpuščamo grehe, ker pričakujemo od njih nagrade in koristi. Siromaka vidimo v prvem grehu, s prstom kažemo nanj, toda še z mezincem ne zganemo, da bi mu pomagali. Kam smo prišli, kje je vera prvih kri» stjanov, kje so besede, ki bi izpričale naša dejanja?«
Klemen se je razvnel. Vstal je izza mize in zamahnil z rokami predse.
Nato se je nasmehnil samemu sebi in spet sedel.
»Z glavo silim skoz zid, bedak.«
Spal je slabo. Ponoči je premišljal svoje načrte in mislil na škofa. Kako misli? Mor* da je že pozabil na pogovor pri skrutiniju.
»Nazaj ne morem,« je stisnil zobe. »Z Resnikom se moram pomeriti. Potlej naj F-ide, kar mora priti. Boril se bom, zagrizeno toda ne s sovraštvom.«
Od nekod pritava misel kakor pahidjica zrelega^ regratovega cveta in sede v srce. »In če zmaga Resnik?«
»Tedaj bo vse izgubljeno, tedaj bodo iz* gubljeni še otroci, tedaj se bo moral uma* 'miti kakor potepen pes.«
In tega se Klemen najbolj boji.
Ko se je drugi dan popoldne odpeljal z vlakom iz Ljubljane, je držal v roki šopek rdečih nageljnov, ki jih je prinesel iz »Si» birije«.
V tem šopku je dišala ljubezen vseh za* puščenih otrok, so ležale solze usahlih ma* ter in težke besede razočaranih očetov.
SOBOTA, 14. avgusta:
7.15	Iz svetovnega tiska,
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 15. avgusta:
7.30 Jutranja glasba.
17.10	Komentar 19,20 Polurna oddaja.
PONEDELJEK, 16. avgusta:
7.15	Jutranja glasba.
16,00	Potovanja po svetu,
17.10	Poročila.
TOREK, 17. avgusta:
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 18. avgusta:
7.15	Poročila in jutranja glasba,
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 19. avgusta:
7.15	Literarna ura,
17.10	Poročila,
19,30 Zvočni tednik.
PETEK, 20. avgusta:
7.15	Jutranja glasba in poročila.
17.10	Poročila.
Hadia Jtendck. - BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini)
(Oddaja vsak dan na srednjih valovih 267 m in na kratkih valovih: 30,96 m, 25 na in 19,61 m).
7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv.
15.45—	16,00 por. in komentar, v srbo-hrv.
21.45—	22,15 por. in komentar, v srbohrv. 22,15—22,30 poročila in komentarji v slov.
Radie Ust - ($estaia II.
(Slovenske oddaje)
Dnevne oddaje: 7,30 do 8,00; 11,30 do 14,30; 17,30 do 24,00.
Nedeljske oddaje: 7,30 do 8,30; 9,30 do 14,30; 16,30 do 24,00.
Poročila dnevno ob: 7,45; 12,45; 19,45; 23,15.
Postaja oddaja na valu 203,6 metra.
fpreimem
samostojno in pošteno šiviljo. Vsa oskrba v hiši.
Naslov v upravi »Koroške kronike«
ZA NEDELJSKO
r r w Ib u uvu ir II0 irtia
■MHMH
POPOLDNE

_J» «I
1	H					m	’* P T			5	6	7	»	9		10 |lt		12	m					B	13
A	14	m	m	m	m	15									■	16 1 (V			17	m	B	m	B	18	
19		20	m	m	21		II ::::::::	■ ar				■l28			24		■	25		2C	BIB		27 |		T
28		mm			29		11				30	31!				j!;!;;;;	33				m	g	33		
	B		mm		34		11	35 j 36 |3T					38				39		r		B	B	M		.E
E	N |		BB		40		41				::::::::	42		ü	43 |		'	iiiiilii	44 |		m	BI		Ih	
45	|.		B	BI46					iir		48			49		::::::::	50 J 51				m	Rü HÜ	52 1 '1 •		
G	I m					|		!54		III			II	55		58 III		57			m	ü	M	I	1
58	59		Si	m	60 | 1		R	61	i : |fi		III	62	63		ilHši i:::::::	I f4				'IB		n	65 |66		
67			m	n	A	ll ::::::::	68			Ü	69		D L		70	I Hilli					BIBIl			1	
D		p	flBn r				ir			74 |		III	75			■I	III	76		IBIBI78					
79 |			mn80					■■	CU	i		82 pjjjl				63 j 84		1 ■		IB		mr		1 ■	
E		K	m	m	86 |		m	87 M 1 1 lD							lil	881 ir i					p	sr		1	
	mm				m	«	91! 11				11	liiiiii92				.r i				11 IBIBk					
m	mmmm						m	931 1			M	i 8 1						B	mmmm ib						
Besede pomenijo:
Vodoravno: 2 avstrijski predstavnik v boksu, težka kategorija, Celovčan po ro= du; 15 jugoslovanski plavač, Ljubljančan, kot prvi Evropejec zasedel pri plavanju 200 m prsno za tremi Amerikanci četrto mesto; 16 hrvaški kazalni zaimek; 18 pri» hodnjik; 19 merilke časa; 21 označka za kemično prvino kalij: 22 latinski izraz za »moli«; 23 afriški ptič; 25 oblika vodne po» vršine; 27 staroslovanski soglasnik; 28 nemški izraz za Rim; 29 svetopisemska oseba: 30 športnik, borec; 32 suha trava: 33 ženski glas; 34 dva enaka soglasnika; 35 sadno drevo; 38 kratice za Organizacijo združenih narodov: 39 mesto na Češkoslo» vaškem, središče čevljarske industrije; 40 angleška poročevalska služba; 42 osebni za» imek; 43 kot pri 21 vodoravno; 44 kratica za »akcijska družba«; 45 vrsta, zaporedje; 46 žensko krstno ime; 47 suhozemska voj» na sila, velika vojaška enota; 50 ne mno» go; 52 oblika pomožnega glagola; 53 stara oblika želelnika: 55 kratica mednarodne begunske organizacije; 57 poziv neljubim gostom; 58 ženski ‘glas: 60 angleški plavač, zmagovalec v umetnih skokih; 62 debela palica; 64 kratma za »expert«; 65 kratice 'za' »Ciril»Metodova družba«': '67 reka v španščini: 68 zr^k v francoščini, tudi - na* pev, skladba Seb. Bacha; 69-norveški lah» koatlet, zasedel drugo mesto v skokih v vi» šino; 71 kratica dobrodelne organizacije; 73 roditeljica: 75 dolgoprstnež; 76 hiter tek; 78 okrajšava za »argument«; 79 sve» topisemska oseba: 80 država, ki si je na letošnjih olimpijskih igrah priborila največ prvih mest; 81 nekdanji »kralj čevljarske
industrije«; 83 Finec, najznamenitejši lahkpatlet vseh časov: 85 gol; 86 geome» trijsko število; 87 jugoslovanski lahkoatlet, zasedel drugo mesto v metu kladiva; 88 igralna karta; 89 prva in predzadnja Črka v abecedi; 90 drugi sklon prve številke; 91 prihodnjik; 92 redovniška obleka; 93 av= strijska lahkoatletinja, zmagovalka v me» tu kopja.
Navpično: 1 angleška lahkoatleti» nja, zasedla drugo mesto v teku na 80 me» trov z zaprekami; 2 prva in šesta črka v abecedi; 3 hladnoča; 4 dva enaka soglasni» ka; 5 kot pri 55 vodoravno; 6 bojazen; 7 čoln v angleščini; 8 veznik; 9 poceni; 10 vrsta maščobe; 11 kratica za »eventual* no«; 12 francoski skladatelj; 13 avstrijska lahkoatletinja, zasedla peto mesto v metu diska; 14 češkoslovaški igralec tenisa; 15 Argentinec, zmagovalec v maratonskem te» ku; 17 francoski plavač, eden izmed favo» ritov, ki pa je razočaral; 18 breme, teža; 20 češkoslovaški lahkoatlet, zmagovalec v teku na 10.000 metrov; 21 danska plaval» ka, zmagovalka na 400 metrov prosti stil; 24 češki kralj iz zgodovine; 26 dve mesti, kjer sta se že po dvakrat vršili olimpijadi; 27 ameriški plavač, zmagovalec na 1500 metrov prosti stil; 31 nebesno telo; 32 dva soglasnika, sičnika; 36 izraz pri kartanju; 37 doba,'razdobje; 41 nekdanja organizaci* ja za pomoč Evropi; 42 vrsta jedi; 48 kra* tiča dobrodelne organizacije; 49 ameriški črnec, najhitrejši človek na svetu, zmago» valeč v teku na 100 metrov; 51 latinski po* zdrav; 54 eksotična ptica; 56 sedež vida; 59 razkuževalna tekočina; 61 klej, lepilo; 63 mednarodni športni izraz; 66 mesto v
Mirno pritrkujejo kolesa, šopek v Kieme* novi roki se trese.
Kako je že rekel Kremenčev Janez?
»Gospod, zdaj bomo spet sami.«
Grenke misli niso hotele iz srca, čeprav je bil dan sončen in vsa pokrajina potoplje» na v sladko predanost trudnega popol» dneva.
Klemen je z grozovito jasnostjo čutil, da je ob vsej beračiji ljudi skoraj brez moči.
Berač, berač za ljubezen je in nič več.
Ko se je dvignil in stopil k oknu, je vlak obstal že v Podnartu. Onstran Save so ra» sli Gobovci in nad Gobovci se je smejala sončna modrina.
Ko je vlak potegnil, se je nagnil skoz okno, da je z vetrom ujel v nosnice vonj gorenjske zemlje.
Nasmehnil se je in se s priprtimi očmi predal počitnicam.
Konec I. dela.
NA ZADNJI STOPNICI
Laetatus sum in bis, quae dieta sunt mihi: in domum Domini ibimus. (Ps. 121)s*‘
V zadnji letnik je stopil Klemen kakor mož. Čutil je, da se je prignal do konca, še to leto in za vselej se bodo odprla vrata. Zapustil bo tiho sobico, ozke hodnike, druš» cino in stopil v življenje, med ljudi kakor duhovnik.
Ta misel ga je zresnila in z neko čudno ljubeznijo se je oklenil vsega, kar mu je v prvem letniku tako presedalo. Hodniki se mu niso več zdeli pusti, zvonec se mu je
’s- Razveselil sem se, ker mi je bilo reče» no: v hišo Gospodovo pojdemo.
zdel prijazen. Misel, da bo moral v življenje, je obarvala vse težko z neko sladkostjo. Včasih se mu je stožilo ob misli, da je z vsakim dnem bliže posvečenju. Želel si je, da bi dnevi do konca tekli počasi.
Čudil se samemu sebi. Ko je šel glob» Ije, si je moral priznati, da je vse to samo zavoljo »Sibirije«, zavoljo otrok, ki jih bo moral zapustiti. Z Resnikom se ni še mogel prav pomeriti. Res, da si vseskozi stojita nasproti, toda do sedaj se še nista udarila. Utrdila sta se drug proti drugemu in ča* kata. Zagrizla sta se vsak v svojo misel, to» da ni še prišel čas, da bi se javno pomerila, da bi pregledala svoje vrste. Nekajkrat Klemen premišlja, koliko bi jih šlo z njim in koliko z Resnikom. Kadar je srce veselo, vidi vse v svetli luči. Osamljenega Resnika, ki se onemoglo opira na Križnarja in Ko» ritnika, in posmeh ljudi, ki s prezirom gle» dajo na trpjico. Toda pridejo dnevi, ko se ustraši svoje borbe. Kakor drevesce je med sovražnimi ljudmi, cela kolonija je za Res» nikom, dvignjene pesti prete pasti na nje» govo glavo, osamljen se ozira po rešitvi, po poti, da bi ušel iz pretečega kroga.
Grize ga, kaj misli škof. Vsak dan na ti* hem upa, da ga pokliče in razprede svoje načrte.
Gospod Gornik, kakor ste si zamislili. Pa» metni načrti. Zadnji čas, da zagrabimo. De» nar se bo dobil. Z zidavo takoj pričnemo.
Klemen si v duhu predstavlja, kako bi bilo. Kako bi prenesel novico?
Toda ordinarij molči. Morda je vrgel na» črte med kupe papirja in pozabil nanje.
Sicer pa:	predsedstva Karitativnega
društva se je znebil. Naj skrbe drugi za uresničitev načrtov. Povedal je svoje misli, več ne more stor!ti. Ukloniti mora svojo vo»
Ijo predstojniku. Rahlo upanje brani na skrutinij pred dijakonatom. Takrat se člo» vek najlažje razgovori.
Poslednje leto. — Klemen se navaja na brevir. Lista po svilenem papirju, preklada raznobarvne trakove, pregleduje direktorij::‘ in se uči maševanja. V ozki, zatohli sobici je na široki nizki omari zasilen oltar. Tu poskušajo bodoči subdijakoni svoje prve korake. Uče se priklonov, molijo molitve iz starega oguljenega misala; vse pod stro» gim nadzorstvom skrbnega spirituala.
Klemen je srečen. Čudno ganotje ga do» cela prevzema. V raztrganem zasilnem mašnem plašču se sklanja nad kelih, šuš* Ija mašne molitve in posluša spiritualova navodila.
»Dominum vobiscum.«
Z razprostrtimi rokami strmi Klemen po zatohli sobici. V kotu je razvegana omara s skripti, košara s plesnivimi ostanki kru» ha, polomljena klop in harmonij, ki je vsem na razpolago.
»Gospod z vami.«
Klemen misli na barakarsko kapelo, na preprosto opravo, na zapuščenost in na za* tohlost lesenih sten.
Globoko sklonjen visi Klemen nad keli» bom.
»Hic est enim Calix Sanguinis mei.. .«*
Počasi in tiho slovkuju besede posveče» nja. Nekoč jih bo izgovarjal v duhovniški moči.
Tako minevajo dnevi v učenju in vajah.
Skrutinij!
Klemen ga je težko pričakal. Ko je čakal v ravnateljevi predsobi, je občutil rahel ne*
*) cerkveni koledar.
=* To je namreč kelih moje krvi...
■ Komika kronika'- izhaja v<-ak petek - list izdaja Brilan-ka obveščevalna služba. - Uredništvo lista je v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. oddelek v Celovcu, Völkermarkter R;ng 25/1. — Telefon 3651. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. — Rokopisi se ne vračajo. —
Italiji; 69 uživati tekočino; 70 kratica za »starejši«; 72 grška črka; 74 zborovanje na prostem; 76 kratica akademskega našlo« va; 77 vsebuje, poseduje; 82 žitarica; 83 kraj iz sv. pisma; 84 organ človeškega te» lesa; 87 surov (nemški).
imimiiiimiiiiiiiiiiiHiiuHHiiiMmiiiiiiMmiMimmiiiHimiiimuimiiii
n* ''
Važnejši
zgadawinski dnevi v avgmfu
I.	avg. 1806 je pobil Karadjordje turško vojsko na Mišaru v Srbiji.
4. avg. 1787 so bile odpravljene fevdalne predpravice v Franciji.
4.	avg. 1890 je umrl v Zagrebu veliki hrvaški pesnik in politik Ivan Mažuranič.
5.	avg. 955 so Nemci premagali Madžare pri Seehu: tedaj je bilo konec madž. ropa» nja po Evropi — tudi Slovenci so se od» dahnili —, Madžari pa so se ustalili v da» našnji domovini in tako ločili Čehe in Slo« vake na severu od Slovencev in Hrvatov na jugu.
9. avg. 1868 je bil prvi slov. ljudski tabor v Ljutomeru.
II.	avg. 1814 se je rodil v Novem Vino* dolu v Hrvaškem Primorju pesnik Ivan Mažuranič.
11.	avg. 1844 je umrl na Dunaju veliki slovenski slovničar, slavist, preporoditelj in književni znanstvenik Jernej Kopitar.
12.	avg. 1938 je jugoslovanska vlada sprejela uredbo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
16. avg. 1921 je umrl jugoslov. kralj Peter I. Osvoboditelj.
16.=17. avg. 1918 se je osnoval v Ljubija» ni pod predsedstvom dr. Antona Korošca Narodni svet.
16.=20. avg. 1914 so Srbi porazili avstro* ogrske čete v bitki pri Ceru in Jadru v Sr» biji.
18. avg. 1872 je umrl v Tarafeldu v Av< striji znani hrvaški pesnik Petar Prerado« vič.
20.	avg. 917 je premagal Simeon Bizan* tince ob reki Aheloju in se proglasil za »carja Bolgarov in Grkov«; to je bil višek bolgarske moči.
21.	avg. 1780 se je rodil v Repnjah na Gorenjskem slavist Jernej Kopitar.
25,	avg: 1772 se tudi Avstrija udeleži prve delitve Poljske.
26.	avg. 1278 je padel premagan V bitki pri Suhih Krutih Otokar II. Pfemisel.
25. avg. 1938 je umrl v Škocijanu v Pod* juni velild narodni voditelj Koroških Slo» vencev župnik Vinko Poljanec.
28.	avg. 1521 je sultan Sulejman II. Veli» častni osvojil Beograd.
29.	avg. 1526 je Sulejman II. Vel. uničil ogrsko vojsko pod kraljem Ludvikom II. pri Mohaču na Madžarskem.
mir. Zdaj bo videl, kaj je z njegovim na» Črtom.
Vstopil je skoraj plaho. Ordinarij se je nasmehnil in mu ponudil roko.
Sedela sta si nasproti.
»Prišli ste do zadnjih stopnic, gospod Gornik. Leta hitro minejo. Kako vam je?«
Počasi se v Klemenu tajajo besede.
»Prepričan sem, da sem na pravi poti. Prišel se do konca in srečen sem, da sem tako daleč.«
Govorila sta dolgo. Klemen je vseskozi čakal, da bo nanesla beseda na »Sibirijo«, toda kazno ni bilo, da bi ordinarija ta za= deva sploh še zanimala.
Prav na koncu je škof priprl oči in polo» žil roko na mizo.
»Kako je z vašimi načrti, gospod Gor* nik?«
»Mislite na »Sibirijo«, prevzvišeni? Ved* no sem še pri starih mislih.«
Srce se je v Klemenu zasmejalo.
Prevzvišeni vrti prstan na roki. Kakor da mu je nerodno.
»Idealist je človek, ki še pri pametnih ve« Ija za neumnega.«
Oba se nasmehneta.
»Vem, pa vendarle, prevzvišeni. Toliko sem videl.«
»Nisem pozabil na vaš načrt. Dobre stva» ri počasi zorijo. Toda ko dozore, jih je tre* ba odtrgati.«
Ponudil mu je roko. Klemen je poljubil prstan. Pri vratih se je ozrl. škofove modre oči so šle za njim. Klemen je čutil, da je z neznano silo prikovan na tega človeka.
Tih in začuda poln je odšel po hodniku.
Noč pred subdijakonatom. Mirna, tiha noč, vsa prepojena s čudno sladkostjo, ki boli in dviga obenem.
(Dalje prihodnjič.)
— Telefon 3651/02. — Uprava in oglasni Tiska: Tiskarna „Carinthia' v Celovca.