----     92    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — V zbornici poslancev se je zgodilo, kar je vsak naprej vedel, — predlog Petrinov, ki zahteva deželnim zborom več samouprave (avtonomije), je padel, tako, da še v natanjčneji prevdarek ni bil vzet; leBukovinci, Slovenci, Tržačana in peščica velicih posestnikov je glasovala za to, da se izroči odboru, kteri prevdarja poljsko resolucijo, vsa druga večina —- in med njimi tudi Poljaki! — so protiglaso-vali. To je sebičnost in ošabnost ob enem, da je groza! Le za-se išče Poljak privilegij, družim deželam ne privošči nič, in da bi sebične svoje namene dosegel, slini in hlini se nemškutarski večini! Sicer pa je prav tako, da je zborova večina z odbitim Petrinovim predlogom prav očitno pokazala svetu, da ž njo sprava ni mogoča. — S predlogom direktnih volitev menda ne bo nič; dr. Giskra vsak dan šteje glave svojih ljubih, a — vsak dan jih je manj. Zdaj že ceI6 od druzih rok kupljena nova „Presse" vdriha po ministerstvu. Zbor je že popolnoma spor; v odboru za dalmatinske homa-tije sprli so se tako, da je grof Spiegel odložil poro-čevalstvo.
—  Za letošnje leto se ima rekrutov za armado in vojno pomorstvo nabrati 66.041 mož, za reservo pa 5604.
—   Lansko leto se je iz Avstrije preselilo 7676 os6b, tedaj 278 več kot predlanskim.
Iz Zagreba. Sila važna tiskarna pravda se je začela v Petrinji pri sodniji graničarski. Zarad tega, da je časnik „Zatočnik*^ postopanje bana Raucha in druž-nikov njegovih o zadevah Lonjskopolja brez ovinkov imenoval sleparsko, sta tožena zdaj vrednika Vončina in Miškatovic; al imenoval se je mnogocenjeni advokat in rodoljub Mrazovič sam, da je on pisatelj. Radovedno čaka narod izida te pravde, ker si je v svesti, da Mrazovič mora gotove dokaze v rokah imeti za to, kar je rekel. Da prevzvišenemu banu stvar do kože sega, istina je. — Na adreso, ki jo je biškupu Strossmajerju
poklonila čitalnica   v Plaški,   odgovoril  je   prevzvišenf gospod, da zmirom ga le vodi blagor cerkve in človeštva.
Iz Prage. Župana imamo; ker gosp. Dittrich ni „deklarant", je bil potrjen.
Iz Moravskega. Čedalje več občin ae glasi za to,. da Moravska noče ločena biti od Pemske.
Ogersko. Ogerskega ministerstva predsednik po vsaki ceni hoče zarad Vojaške granice predreti z magjarsko silo. Vseh sto in sto prošinj, ki so jih vložili graničarji^ tedaj ne pomaga nič. Minister Breste! le iz finančnega ozira nekoliko nasprotuje Andrassj-u. Al — Dunaj in Pest bota še okusila, kaj je Granica. o ndrodnem in političnem oziru.
—  Kakor se kaže, bodo Magjari še celo to zahtevali, da se jim povrnejo Košutovi bankovci po 1 in 2 gold. od leta 1849., ki jih je avstrijska vlada sežgala.. Oj precartani dvalizem!
NemHja. V pruskih časnikih, za kterimi stoji prvi pruski minister Bismark, so se jeli razlegati glasovi, da pripravljajo nemško „ce8arstvo'^ Zdaj pa le „Bleisohlen'' proč!
Crnagora, Knez ne pusti nobenega Črnogorca od doma, in onim, ki so zdaj v tujih deželah, poslal je ukaz, da se vrnejo domii, da branijo domovino, ako bi jej pretila nevarnost. Orožja ima Crnogora obilo in najnovejšega; s 40.000 vojaki, misli, da je kos Turku. Knezov svak je šel čez Srbijo v Petrovgrad. Od Avstrije pričakujejo Črnogorci, da se ne bode vtikala v boj, ako se vname s Turkom.
—  Hercegovinskih upornikov vojvoda Luka Vu-kalovič je pisal italijanskemu domoljubu, kteri ga je nagovarjal na spomlad narod hercegovinski vzdigniti k orožju zoper Turka. V tem pismu pravi Vukalovič, da bi vstanek ne imel vspeha, dokler je vsa Evropa razen Rusije za Turčijo. „Ko bi moj narod samo Turka za sovražnika imel — pravi — bili bi jutri ž njim gotovi.^^