,,Glumači." Dne 15. nov. 1. 1. je zboroval na Dunaju katoliški ,,šulferein", kojega glavna naloga je, dajati -svetovno" znanim političnim kričačem na rkatoliški" (?) podlagi — raznim Lichtenstein-ovcem, Lneger-jancem e tutti quanti — priliko, spuščati v svet -fulminantne govore", seveda prepojene z navdnšenim ognjem za ,,sveto katoliško stvar". Kot glavni govornik o šolstvu nastopa najraje oni mož plemenitega rodu z imenom princ Alojzij Lichtenstein — mož, ki se je že dne 19. marca 1889 izrazil pri onem zloglasnem predlogu: ,,Was immer das Schicksal unseres jetzigen Antrages sein mag, seien Sie iiberzeugt, wir werden nicht ruhen und nicht rasten, bis wir dem Volke, das uns gesendet hat, dasjenige bringen, was sein heiliges Recht ist." In kadar nastopa ta mož, odmeva po vsem -katoli.kem" taboru: ,,ljudstvo je govorilo po knezu Lichtensteinu". Toda čim bolj hiti čas v svojo večnost, tembolj se oddaljuje LichtenBteinov predlog od vresnič.nja in ljudstvo zahteva glasneje in glas- neje ,,sein heiliges Eecht" — toda popolnoma nasprotujočega od onega ,,Rechta", kakoršnega si predstavljajo razni internationalni Lichtensteinovci — s tem, da izbaciva iz parlamenta glavne stebre ..katoliškega šolskega poslopja". Tudi dne 15. nov. razkoračil se je oni isti Lichtenstein, ki je nekak uzor našim patentovanim katoličanora, čeravno je njegova stranka, imajoča iste temeljne želje kakor naša -katoliška narodna" (?) stranka, glasovala proti slovenski univerzi — mogočno na onem -glumaškem" odru r)katoliškega'i šnlfereina ter na dolgo in široko govoril o sedanjem šolstvu in scdanjem učiteljstvu, livaleč se: -Wir haben den Muth, unsere Uberzeugung durch die That offen zum Ausdrucke zu bringen. Innerhalb ihrer Competenz fiihren Biirgermeister, Gemeinderath und Bezirksschnlrath diesen Grundsatz conseqnent durcb. Dass unsere Methode gegeniiber dieser hohlen verderblichen Agitation die wichtigste ist, meine Herren, mogen sie aus dem Umstande ersehen, dass der tiicbtige -Verein derLehrerund Schulfreunde" — (a la „Slomškova zveza"; opom. stavca) — welcher die be^onnenen und correcten Elemente in Wien sammelt, rapid anvvachst, wahrend die revolutionaren Vereine in demselben Masse Mitglieder verlieren. — — —" In dne 29. in 30. dec. pretečenega leta je pa gledala bela Ljubljana ,,junaška" krdela -krščansko-mislečega" učiteljstva, ki je bilo zastopano v -častnem" številu -krščansko-mislečih" učiteljev in učiteljic, ki pa nosijo to ,,krščansko mišljenje" edino le na jeziku, a njih srce je pa vže davno utrpnilo za pravo krščansko mišljenje, kakoršno je oznanjeval naš Odrešenik. Slušajmo, kako poroča glavno glasilo -krsčansko-misleče" inteligence o tem shodu; ,,Slovenecu z dne 2. jan. t. 1. piše: -Krščansko-misleče" učiteljstvo se je sešlo pretekla dva dni v Ljubljani v -častnem" številu. Sestanek je pokazal, da vrste -krščansko-mislečega" učiteljstva -naraščajo", in da to gibanje veselo „ napreduj e" kljnb vsem napadom nasprotnikov. Prišlo je na shod -lepo" število učiteljev in učiteljic od ,,vsch" strani slovenske domovine. „ Mnogobrojna" je bila udeležba v nedeljo pri zabavnem večeni v veliki dvorani -Katoliškega doma". Dvorana je bila -natlačeno polna" učiteljstva in pa — ob.instva, ki je prišlo počastit slovensko (?) učiteljstvo." Ta uvod nas živo spominja onega kričečega hvalisanja, ki ga čujemo tako pogosto pred kakim glumaškim cirkusom v tej ali onej vasici. Tudi tu stoji -našemljeni direktor" pred občinstvom, kričeč s svojim hripavim glasom: Le notri, le notri, tu vidite ¦ — Ali kadar človek prestopi prag te tako hvaljene arene, čuti se razočaranega, kajti v njej zagleda le delujoče moči vsakdanjega kalibra, moči, katerim je tak glumaški oder neobhodno potreben za njih eksistenco, in tak oder jih vzdržnje pri življenju, pri politični karijeri, kajti drugače bi izginili s svetovnega pozorišča liki jednodnevnicam. Ni naš namen, kazati natančneje vse one ^glumace^, ki so nastopili pri ravno kar vršeči se predstavi v -Kat. domn", glaseči se: nSestanek krščansko-mislečega učiteljstva", kajti tu so se predstavljali le taki akrobatje, ki so vže davno preživeli svojo dobo. Načelnik nastopajočih glumačev je bil vsaj takoj v početku svoje predstave toliko pošten, da je izrazil, da je njih število še majhno, a da jih ne sme strašiti. A ostali glumači so se pri svojih predstavah bahali večinoma s tem, da bi jako radi pokazali svojo moč — a njih moči so preskromne, ker jih je — premalo. A najbolj nas pa zanima glavni improvizor te glumaške družbe, dr. Šušteršič, ki hoče igrati nekakega slovenskega Lichtensteina — a s tem razločkom, da je Lichtenstein kavalir od nog do glave, dr. Šušteršič pa mož, ki zamore igrati glavno ulogo le pri naši nožlindrani katoliško-narodni" stranki. Mož" je rabil pri svojem nastopu vse one gto- in stokrat prežvečene fraze, ki so njemu tako pri srcu, skličujoč se pri tem na svojo raoč, obstoječo iz one nerazsodne mase analfabetov, ki so mu jih prignali s pomočjo -križa in hudi.a" vsi kranjski duhovniki. Mož igra v svojem življenju — posebno izza časa 1. majnika izvrstno ulogo prvega -glumača", kajti na tem shodu se je povspel do one -krilate" fraze, da sedanja šola — je in ostane prokletstvo za narod. Seveda -plačani" akrobatje, to je -krščansko-misleče" učiteljstvo, so pri tem izreku molčali liki egiptovskim mumijam — ker sužnji ne smejo ugovarjati svojim gospodarjem; čudimo se le temu, zakaj da deluje to ,,krščansko-misle5eu učiteljstvo na onih istih šolah, ki jib je sezidal liberalizem in zakaj je kak kruh — katerega se drži prokletstvo. To je le posledica — -krščansko-misleče" logike. In najeto občinstvo je burno kazalo, da je dr. Hušteršič pravo zadel. Po dr. Šušteršičevem mnenju je torej -.sedanja šola prokletstvo za narod". A kako se to strinja z njegovim pehanjem in govorjenjein za slov. univerzo v parlamentu. Ti dve dejstvi sta nam zagonetka, ki jo naša omejena pamet ne more tolmačiti. Eno ali drugo mora biti torej pesek v oči njegovim analfabetom, oziroma je bilo drugo dejstvo le poskus, ki se mu je pa grozno ponesrečil — oživiti svoj pokopani politiški ugled. Da so pa naši patentovani -katoliški glumači" hoteli zlorabiti vprašanje o slovenski univerzi edino le v to, da potegnejo svoj politiški voz iz globokega blata politiške kornpcije — dokaz imamo v rokah — in sicer tako tehten dokaz, katerega je treba pribiti našim potomcem v trajen spomin. Dokaz je tu! Shod, prirejen na čast -krščansko-misl ečega učiteljstva", ki se je zbral v -znamenju krščanske in narodne šole v pravem pomenu besede" — ni predlagal in sprejel resolucije za slovensko vseučilišče v Ljubljani,*) in te tudi ni smel, zakaj temu shodu je dal -pastirski blagoslov" pokrovitelj, — ki zida šolsko poslopje v Št. Vidu, in ki je podpisal okrožnico za katoliško-rimsko univerzo. In to smo hoteli pribiti. *) Pa tudi za izboljšanje učiteljskih plae se niso nič zmenili. Uredn.