Basni o levu. Po Ezopu, Lafontainu in Krilovu priredil Brinjos. 17. Lev in volk. ^^^^i^^ev je obiral za zajutrek mastno jagnje. Kilavo ščene se je nŠTjf T jK plazilo krog njega in mu je ukradlo košček mesa izpod $i$ J-J S\ krempljev. Toda lev se ni razsrdil, misleč si: mlado je še in JH^ii^. Mf\ neumn°- ^^^^^W^^ To je videl volk in je zamrmral natihoma: ,,Saj lev ni ^fej^^^^g tako silen in strašen, kakor govorč o njem." aM^^M^^ In stegnil je šapo, da bi okusil tudi on košček jagnjeta. Raca na vodi, ta jo je izkupil: prišel je sam v levovo skledo! Lev ga je raztrgal na kosce, godrnjaje tako-le: ^Prijatelj, zmotil si se, če si mislil, da ti prizanesem. Ščene je še mlado in neumno, a ti, volčje stegno, ti nisi ščene!" khiov. g®^v^ ^_____S^&0, ~___,,,:^ Iz zaklada naših pregovorov. 21. Pametni se pri ognju pogreje, nespametni opeče. -' Pamet je tisti božji dar, ki nas uči, kako naj prav živimo, da si ne izkopljemo groba svoji časni sreči, še manj pa večni. Pamet nam torej kaže v vseh okoliščinah življenja izogibati se škodljivih rečij, dobre pa si vedno obračati v svoj prid. V tem smislu bi lahko pamet imenovali tudi -X 160 •*- modrost, katera zahteva od nas zlasti ti-le dre reči: da pri vsem svojem delovanju delamo s pravim preudarkom in pametnim namenom, pa da vselej prav rabimo primerne pomočke. Kar pa velja za vsa opravila, nam je naš pregovor pojasnil le v enem zgledu. Kadar je n. pr. zel6 mraz, takrat si želimo gorkote. A sama želja nas še ne ogreje, treba je zakuriti; zel6 nespameten čudak bi bil oni, ki bi iz samega strahu pred ognjem niti kuriti ne hotel. Te neumnosti še naš pregovor niti ne omeni. Pač pa je opazoval dva človeka — modrega in nespametnega, kako sta se grela. Ogrejemo se lahko pri ognju na prostem ali pri zakurjeni peči, in sicer stojd, sedč ali cel6 leže. Pametni človek si ne za-kuri vse prehudo; vročini se bliža le toliko, da se pošteno ogreje; tudi se večkrat obrne, da se enako ogreje od vseh stranij; osobito je oprezen, da bi ogenj ne provzročil kake nesreče, kadar gre spat itd. Nespametni nerodnež pa dela ravno narobe. Večkrat že za-kuri tako silovito, da se ponesreči vsled preobilne vročine; ker se greje le po eni strani, ga začne zebsti po drugi in v svoji narobe-modrosti si hoče pomagati s tem, da se čim-dalje bliže primikuje ognju, a tako se po eni strani opeče, po drugi pa prehladi; še tako je nepreviden, da na takem nevarnem prostora zadremlje in zaspi itd. Tako se je pregovor že mnogokrat prav po besedi uresničil in pojasnil. Pregovori pa nimajo samo besednega ali naravnostnega pomena, marveč s primero ali vzgledom kažejo na višje ali splošne resnice. Pregovor: BPametni se pri ognju ogreje, nespametni pa opeče", bomo torej tolmačili: ,Vsako reč je treba prav in previdno rabiti, če hočemo, da nam ne bo škodovala, marveč še koristila. Osobito je treba modre opreznosti pri n e-varnih rečeh; ravno zato si je pregovor v primero izbral ogenj, ker je tako zel6 ne-varen, ako ne ravnamo previdno ž njim. Berilo n. pr. je bilo že premnogim v veliko korist, ker so si modro odbirali dobre knjige, odločno pa zametavali slabe in pohujšljive. Višje šole so že vzgojile veliko izvrstnih, svetih mož, ker so si jih znali modro v prid obračati; veliko, veliko pa so jih tudi pogubile časno in večno, ker so bili nespametni, da so zašli v slabe druščine, lenobno tratili dragi čas itd. Sploh nas pregovor uči, da si modri zna v prid obračati cčl6 nevarnosti našega življenja. NOVfi knjiae in llSti. III. ra*r. v Gorici; Tomše Ana, nčenka V. razr. na Dunaju; * Zapečnik Ivan, dijak t Afariborn; Omladič Filip in Jože, Drnhtiniri>XXYX lptn TTrpHil r\r Anrlrpi cizeJ Vinc- Baš VinCl zW>čn>k Vinc., Kojnik Karl, Pe- urootmice aaai. ietn. ureaii ar. Anarej ^^ Ayg in Karli Pei.gav Fr in Miha Vodiok Pr., Rak K arlin. Založila BKat0llŠka družba za Kranj- Fr., Kornn Fr., Krunovšek Fr., Vetršek Fr., Rizmal Martin, Sko". V Ljubljani 3901. — Tako lepi injedrnati Kraiotee Jan., ZaroloTŠek Jan., Noyak Ant. in Jan., Hri-fpr ?a«ii nrimprni enici Irntprp on enifiali cimr. b«nik Alojz in Jan., Rovšnik Ant., Rehor Ant , Plaskan ter casu primerni spisi, katere so spisan samo Iran PotoLnik -Ioiei KoTa6 Jai t smajs Mihai Grad YerA^ lzurjem m že Od drugOd nam znani in pri- Kronofšek Mili., Tirnšek Alojz., Planko Jeinej, Korošec Ant., ljubljeni pisatelji, SO zbrani V tem letniku: „0 »čenci U. ra«. t Braslovčah; Paulšek Katl, prvošoleo v svptptn Iptn" ic\r Pr.iHpn\- <51r.mšplr in Arnh Mariboru; Stih Lndvik m Schneider Stefan, učenca III. r., Svetem letU tar. (jruaen), ,Slomsek m aroD- T STetinjah; Svetina Tonček in SUnko v Pliberkn; Štirn tllUCe (dr. Ant- Medved); ,,Spomini na SIO- Ivanka, Košir Jozefa, Fodobnik Maiija, Drmota Fiančiška, vensko romanje V Rhn" (Serafin); ,ProŠt Šnajder Marija, učenke V. razr. v škoQi Loki; Koračič Josi- Ar Ant Tar-r-» Mr TfariinV Tfonnnilr 4- Hr Vr pina v Pnstavi pn Sv. Emi; Fczdic M., Cop Ana, Pcteinel dr. Ant. Jarc (dr. Karlin), nKanomk t dr. *r. ^ici Stros F]_ žutej slavioa Jekler Ze(kaf Mal.tin5i6 kn_ Lampe" (A. Kalan); prisrčne p e S m 1 Sta pri- gelica, Knific F., Dolene Angelica, učenke v Skofji Loki. dejala dr. J. M. Kržišnik in kan. Andrej Kalan. _____ Vsem vzgojiteljem pa tudi bolj odrasli mla- dini toplo priporočamo to lepo knjigo. Odgonetka uganke v št. 7: Cvet — lica = Cvetllca. RažUpt RpKnoa" ir 1 etpiriiiri- Prav so uganili: štih Lndvik in Schneider Stefan v KeSltev »KeDUSa V 7. StevUKl. Sietinjah; Stirn Ivanka, Košir Jožefa, Podobnik Marija, Diinota Frančiska, Snajder Macija^ učenke V. razr. y Škofji Afrika. Loki ; Kovačič Josipina t Pristavi pvi St. Emi; Fezdič M., Čop Ana, Vetcrncl Mioi, Stros F., Sutej Slavica, Jekler Prar bo rešili: KoW6 Maks, nčenec III. razreda in Zefk», Martinčič Angelica, Kniflo F., Dolenc Angelico, učenke Robič Fr., ue. II. razr. v Središčn; Boltar Emeran, učenec v Škofii Loki. ,,Vrteo" izhaja 1. dne vsacega mescca in stoji«? prilogo vrcd za vse leto 5 K 20 h. za pol leta 2 K 60 h. — Urednistvo in apravništro st. Petra cesta St. 76, t Ljnbljani. Izdaje draitvo ,,PrlpravnlšU dom". — Urejnje Ant. Krili. — Tiska KatsliSka Tiskarna t Ljnbljaai.