9^h I    M^K 1h        ll ^1 1B
I ml II K I III
Vtorek, ?itrtek insoloto iihaja in velji t Mari-».ni brai i- 111 .i" ■ i na dom NkVM leto i ■;! - k. /i pol let« . . 4 „ « H ictrt leta . 'i ,, StO ,,
l*o pii-11 :
7.a fse lat.) II) (I. — k.
. i pul lata    & ,,
M četrt leta 1! .,  60 „
Vreilniitvo in nyravniit»o je na »tolnem trgu(l).iiu-platz) liiS. it. 179.
Št. 103.
V Mariboru S. septembra 18G9.
Kuski strah.
Dopisnik iz spodnjn. Štajerskega v„Zukunft" je tistih eden, ki hi vso Uuse radi v kaplici vode utopili. Vedoč, koliko pri Slovencih katoliška vera velja, z dobrini premislikoin zlečo vero na pot, češ da bo s tem svojo rojake ostra-šil pred Rusijo. Čo bi bilo „Zukunftinemu" dopisniku toliko do vere, kakor se dela, bi si bil stvar drugače premislil in veio pri miru pustil. Mi smo prepričani, da slovenski narod svoje dolžnosti do katoliške vere tako zvesto spol-nuje, slovensko časnikarstvo pa v tej zadevi pri vsaki priliki s tolikim obzirom ravna, da vsak katoličan mora zadovoljen biti. Ako pa mi svojo dolžnost do vere spolnujemo, Bi od nikogar ne bomo dali z vero pota zapirati pri pretresovanji političnih in narodnih zadev. Mi si svobode, ki nam jo je pri tacih pretresovanjib treba, ne pustimo kratiti. Slovan svojo narodne in politične zadevo tako zna reševati, da se vere nikdar ne dotika, zato pa bi svetovali tistim, ki si pripisujejo pravico o verstvenih rečeh povsod govoriti, vero ne tjo pritikati, kjer treba ni. Naj bodo zagotovljeu g. spodnje-štajerski „Zukunftinec", da so Slovenci z doma žo tako utrjeni v svoji veri , da se brez nevarnosti tudi s takimi seznaniti in poprijazniti smejo, ki bo druge vere, brez da bi jim zato posebnih čuvajev treba bilo. Interesom katoliške vere na Slovenskem in med Slovani sploh bo najbolj ustreženo, ako se ta stvar politiko in političnih časopisov ogiblje. Slovani niso, kakor so Nemci, Angličani ali Španjci, da bi se zavoljo vere preganjali, no med seboj , no družili. Na Slovaškem sta živela dva moža, dva nepozabljiva slovanska rodoljuba — škof Movses in superintendent Kuzmanv; čeravno različnih ver, sta oba skupaj in v največi slogi veliko let za svoj narod delala. V Bosni žive Slovani katoliške, pravoslavne in mohomedanske vero, pa nikdar jim še ni v glavo prišlo, so zavoljo vere preganjati, čeravno nekteri tuji konsuli, posebno francozki, katoličane vedno šuntajo. Ravno tako vladata mir in spravu med katoličani in pravoslavnimi v Slavoniji in na Hrvaškem. Na Ruskem vživajo vse vero največo svobodo. Kar se o preganjanji katoliško vere na Poljskem po poljskih in zapadnih listih pisari, jo vse izmišljeno od konca do kraja.
Poljaki bo edini med Slovani, ki so teh zlatih pravil glede vero no drže. Poljski narod je razdeljen v dve vrsti, ki se ločite druga od druge, hakor se nikjer človek od človeka ne loči. Ena vrsta, to je šljahta ali plemstvo, ki se šteje na stotino tisoč iti ki zavzima cola mesta in vasi, vse pravice človečanstva sama sebi pripisuje in drži drugo vrsto, to jo kmeta, za golega roba brez pravic. Kmet se ne udeležuje nobenega uporstva zoper vlado; on pozna samo enega sovražnika na svetu, in to je šljahtic. Če se tedaj govori o poljskem narodu, se mora misliti samo šljahta. Šljahta jo imela nekdaj tako pravice, da je bila ob enem postavodajateljica in vladarica. Bogatejši del šljahto jo vladal, ter zavzimal prva mesta v duhovništvu. v vojski in v diplomaciji, tisti del, ki nič ni imel, je zavzimal nižjo službe
Tečaj II.
pri vojski, uradih, duhovščini in v samostanih, ali pa se jo redil ob stroških bogatejšega, prodavajo temu svoje glase v /borih, pozneje tudi tistim tujini vladam, ki so nazadnje Poljsko med-se razdelile, posebno pa ruski. Pa no samo beraška šljahta so je davala od tujih vlad podkupovati, ampak tudi taka, ki jo bila v visokih službah. Še škofje so prejemali od Rusije denar. Za red in blagor očetnjave so nikdo ni menil. Nasledek tega, celemu svetu znanega nereda in podkupljivosti je bil razpad države. Ko se j« poljska razdelila, jo prišel bogatejši del šljahto oh vlado, revni pa ob kriih. Zdaj še lese je zbudil poljski patrijotizem; kajti, čeravno je Rusija vse uradnije na Poljskem Poljakom pripustila in celo čete poljskih šljahtičev v Rusijo za uradnike vzela, je bilo to pri tako ogromnenM^yjh>iačni!i vran le kaplja v morje.
Zdaj se začnejo zarote in punti, ki so se tem laže napravljali, ker jo bila šljahta, ko stan, vedno organisirana med seboj. Ker jo vsa duhovščina iz šljahto izvirala, je spadala sama po sebi v to organisacijo. Od tega prihaja, da jo duhovščina pri vseli puntih prizadeta bila. Koristna pa je bila puntarjem zato, ker jim je bilo treba cerkovnrga denarja, in ker so je potlej reči moglo, da Rusija katoliško vero preganja. Do kmeta pa moći nikdar ni imela; poljski kmet sovraži duhovna, kakor šljahtiča; kajti zatirala sta ga oba enako. Kader so se kovale zaroto, so bile cerkve zbirališča zarotnikov, samostani pa skladišča orožja. To vsnk dobro ve, kdor so šo spominja zadnjega punta. Ruski vladi jo to tudi dobro znano bilo, pa jo odlašala, dokler se je dalo, z orožjem v cerkve in samostane udariti. Puntarji, po-znavši tako obzire vlade, so tem predrznejši obnašali se. Šo le, ko se jo iz neke cerkve na carskega namestnika strelilo, jo vojska samostane posedla in cerkve pod nadzorništvo vzela. S tem je pa tudi punta konec bilo. Toda duhovščina, ko stan, je še vedno imela dovolj sredstev za uporstvo zoper vlado, in bila jo je trdna volja, pasivni punt začeti. Na mesto poljskih „generalov" stopijo nekteri škofje, vede se, kakor da bi bili gospodarji zemlji. Toda ruska vlada je bila sklenila, poljskim puntom enkrat za vselej konec storiti. Odstranila je tedaj uporno školo, ter jih poslala v notranjo Rusijo, vodstvo škofij pa izročila takim višim duhovnom, kterim so bile mar lo njih duhovno dolžnosti a ne zarote. Skrbela jo nadalje za to, da ae po samostanih ne bo več shranjevalo orožje, cerkveno premoženje pa je vzela pod svojo opravništvo. Ob enem je pomnožila dohodko nižjo duhovščino, ki jo poprej jako slabo, a razuzdano živela. Plemstvo jo ukrotila s tem, da je osvobodila kmeta, podelivši mu zemljo v last, soseskino samoupravo in pravico si sod-niko voliti. Ker plemiška posestva tudi spadajo v kinetiško sosesko, mora zdaj žlahtni gospod, ki je bil prej absolutni gospodar kmeta, tako plesati kakor mu ta gode. To so reforme, ki so v vsakem obziru hvale vredne, toda, kolikor boljše so, toliko veči je hrup o zatiranji poljske narodnosti in katoliško cerkve, ki ga ženejo Poljaki po tujih časopisih in kteremu so ne-vedoma ali iz zlobnosti verjame. Laž je pri tem poglavitno poljsko orodje. Vsaka reforma se svetu tako predstavlja po poljskih , francozkih in posobno
Besedica o „Matici."
Novomeški dijaki — ako so prav spominam — so Matični odbor prosili, naj za izdajanje šolskih knjig skrbi. Za to stran matičine delavnosti, namreč izdajo šolskih pripomočkov, se mi to početjo jako značajno vidi. Dijaki, prav dijaki so pred vsem drugim sami s svojo prošnjo dokazali, da H „Matica" zares morala enkrat šolskih knjig izdavati. Ali allah so usmili! odbor je to prošnjo pod klop vrgel. „Novice", zvesti odmev in srčne zagovornice vsega, kar jo matičinega, so v svojom „bulletinu," o tej stvari takole sporočile: „Pri nasvetu, naj Matica prično izdajati sistematično vredjene šolsko knjige, opomni dr. Bleivveis, da z ozirom na neki žo storjeni sklep i« sedanjo neugodno šolsko zadevo prestopimo na dnevni red, kar so tudi 'godi." — Kakor da bi še kdo dvomil, da so po taki „oponibi" no bode na dnevni red prestopalo!   Ali pogledimo stvar samo, kakoršua je.
Po mojem mnenji bi oni gospodje, ki so vedenje grofa A v e r-s !■ ■ v neki seji deželnega zbora kranjskega z lastnimi očmi videli, najpreje H za to skrbeti, da bi v prihodnje in brž ko mogoče takošne psovke na nasu i .t"ro zaprečene bile in da bi se proti temu zavarovalo, ta nam bi kdo kakega n 59 slovenske šolske knjigo pjd — eno pazuho odnesel. Ko bi kaj druga no I .. — ara e ž lj i v o s t bi morala to gospodo sPodbujati, da se ta votlina v našem l l "dnena delovanji enkrat po mogoči izpolni. Odbor prvega literarnega zavoua nskega, odbor, kteri je l10 pravilih za vso odgovoren, ker ima vso moč v ' »h, to sramežljivosti "'"'a; temu odboru ni za to mar, da so odpravi e. ono spouašanje, ''''''»m pravične podlage čisto in zavsem ne manjka, sponu' da Slovenci "llimJ" za eno pazuho šolskih knjig. Naj pri sedanjih „neugodi Makih za-•lovah« — kakor jih matičin odbor imenuje — nikdo slovenskim -»jakom l'osobpj ne 0(>.jtai zaj.aj 0llj 8amj takih knjig ne spisujo! Kar jd 't'<;1> i'ie za množenje slovenskih knjig vstvarjena, mogočo, to posamnim ucouj koi» ni mogoče.
Nasprotniki šolskih knjig od Matico izdajanih tako-le zaključujejo: »Naš jezik je za pj0|0 aposobon; kedar bodo vlnda slovenski jozik, kakor za-
kon zahteva, v šole uvedla, potem bodo slovenske šolsko knjigo čoz noč kakor gobe vzrastlo. Le naj poprej vlada svojo dolžnost stori; potem bodele čuda gledali!" — To je govorica i m e n i i t n i h (žalibog I) gospodov matičnih!
Pogledimo, ali jo vso to tudi res! Ako jo naš jozik za šolo sposoben, to je čisto kaj drugoga, kakor pa če imamo sposobnih knjig. Kaj pomaga učiteljem sposobnost jezika, če pa imajo golo roko, čo učnih knjig nimajo. Kar pa vlado zadeva, o tej stvari, mislim, da se ni dolgo pričkati. Jaz se pred koristnimi fait- accompliji — vladinimi (morda pa lo prihodnji h vlad) rad do žemljico črne poklanjam, ali bojim se, da sem se v onih zadevah, ktere se na duševni napredek narodov odnašajo, preveč od Jan Baptista Say-a naučil, kteri, kakor je znano, v svojih spisih vladnih naredob ni preveč poviševal in hvalil.
Jaz nisem izmed onih ljudi, ki od vlad vsega pričakujejo, niti imam vzroka; kajti, kar vlade iz bvojo dobrotljivosti dnes dajo, to nam drugi dan lehko vzemo. Le kar si narodi s svojo marljivostjo, s svojo delavnostjo in trdnostjo pridobodo, to ima obstanka, to trpi. Zato sem nasprotnik tega zaupljivega zanašanja na milost vlad in zagovarjam svobodno, samostansko delavnost v tem kakor tudi v vsakem drugem oziru. Matica naj za knjigo skrbi in naj ne čaka, kakor tisti, „rusticus" pri Homcu, ki se jo reki na breg vsodel in čakal, dokler bi voda odtekla. Matica in vlada so mi v tem oziru, namreč o vpeljanji slov. jezika v šole, zdita kakor dva delavca, ki imata veliki kamen premekniti, pa noben nočo začeti. Zadača, tukaj kaj začeti, pripada čisto in z vsema — Matici.
Ali mislimo se za malo časa na mesto gospodov matičnih odbornikov ter vzemimo, da visoka vlada žo na leto slovenski jezik v više šolo uvede. Ali ti gospodje mislijo, da bodo potem knjige res kar tako črez noč rastle ? Ali vedo, da jo k nckteiim knjigam n. pr. slovarjem in slovnicam in še drugim knjigam n. p. matematičnim mnogo dela in mnogo časa treba V In mislijo ti gospodje da, kar bi kaki „učenjak" tako rekoč na vrat na nos spisal, da bi i tudi tako veljavno bilo, da bi so va-njo kakor v kakov dogma žo verovati in ,a-njo prisegati moralo? — Jaz nasprotno mislim, da jo pri izdelovanji :, kili knjig prvič skušenj in natanko kritike teh knjig treba; jaz na-o mislim, da litoratura vsakega učnega predmeta tudi svojo zgodovine,
dunajskih časnikih, da sledi iz njo preganjani3 katoliško vero in poljskega naroda.   Omeniti hočemo o tem samo enega izgled:!.
Lanskega leta se je razglasil ukaz. ki s poljskim puutom nima nobeno dotike, ampak ki je le nasledek reform f narodnem obziru v notranji Rusiji. Bila je postava za vse katoličnno na Ruskem. da so imajo pri božji službi poljskega jezika služiti toliko, kolikor so ne rabi latinski iozik. To je veljalo tudi za take katoličane, ki ne uiucjo poljskega jezika, ampak ki so pravi Rusi. Ta postava soje zdaj odpravila in ruski katoličani BO smejo zdaj pri božjih službah svojega materinega jezika služiti. Tudi 80 se dalo katoliške knjige v ruskem jeziku tiskati. To bi mi rekli, je hvalevredna relorma. Poljaki pa ubrnivši jo narobe, so jo raztrobili za zatiranji1 poljskega jezika in katoliške cerkve, rekli, da ima vsled tega ukaza po celem Poljskem ruski jezik stopiti na mesto latinskega in poljskega. Tako jo v vsem. Ker pa je zdaj začelo pred metov pomnnjkovnti poljskim časnikarjem, si jih zmisljujo sami. So ve, da mora katoliška duhovščina prizadeta biti. To največ izda. Poljskega činerenja se ie Evropa že naveličala , drugače jo z vero in duhovščino.
Zinislil si je namreč krakovski „G'zns", da je kijelski škof Majerczak v Sibirijo odpeljan, škof Wolonczenski pa v Kovno preseljen. Hitro so raztrobili zapadni časniki to novico Rusijo strašno napadajo in črte. Pa škof Majerczak mirno živi v Kijclcnh in nikdo ne misli preganjati ga, a Wolon-czenski prebiva žo od nekdaj v Kuvmi, ker je to mesto njegov škofovski sedež.
Ker so o drugem preganjanji katoličanstva od strani rusko vlado nikjer no govori, nego na Poljskem, menimo, da je dopisnik iz spodnj. Štajerskega tudi le Poljsko mislil; samo so je bolj zdatne besede „Rusije" služil; morebiti je to tudi zato storil, ker je vedel, če bi samo Poljske omenil bi se mu znalo s tem odgovoriti, da se ne preganja vera in duhovščina, ampak puntarji in zarotniki. Ako bi pa dopisnik iz spodnje Štajersko vendai pri tem obstal, da se katoliška vera na Ruskem zatira, bi ga pa morali opomniti na govor predstojnika snratovske katoliške seininarijo, ki gaje govoril o katoliški veri na Ruskem lanskega leta o priliki vpeljanja ruskega jezika službo. (Konec prih.)
katoliško cerkovno božjo
I) o |) i s i.
Iz Ptuja, 1. sept. [Izv. dop.] V labodski vladikovini jo bila nekaj časa navada, ka so duhovniki so shajali enkrat na leto v veče skupščino po okolicah, da so določenci na dana prvljo prašanja odgovore čitali in da se jo ruzgovarjalo in nasvetovalo o raznih predmetih ; toda zdela se jo menda taka skupščina dotični oblasti presilna. Kaj jo bil povod ali vzrok skrčivši to parlamentarstvo na obod posamnih dekanovin, ne vemo. Sedaj se pojedinih dekanovin delajoči dušni pastirji zbirajo vsako leto na čitanje kakih izdelkov, prepisov in nn posvetovalni pogovor. Včasih so primeri, ka se snide samo po Ti ali C> gospodov, da skupno zmolijo prepisane dnevne molitve, do-tičniki prečitajo naročene naloge, potle pa je vsemu konec. Prvlje so so stavljali nasveti in prašanja, ker pa se na nji' navadama ne jemlje ozir, počelo so je i to opuščati. Vedeti je, ka se morajo vsa rešenja spisavati v nemščini, to jo v jeziku, v kterem je pitanje postavijono, ker pa . . ., tedaj . . . Tako so menda ne dela nikder na BVetU . kdor ima pastirsko duhov-ništvo nekoliko narodnega enačaja in zdravega razuma, I:a bi prepovedano bilo v vladi kovinskem jeziku pismeno občiti z duhovniškim uredom in pisati bogoslovskc nalogo; tega prekrivičnega samosilstva vendar ne moro nikdar in nikoli odobriti niti isti rimski papež, toliko meiije pravični in vsemodri l3og. Ni nam znano, jo li so te slolce in mršave duhovniške skupščinico namest-kinjc občnim crkvenim zborom prepisanih vladikovinskih shodov, ali jim je odmerjen kak drug namen, vrednosti ne uvajajo. Itak se zmes tudi naključi,
mnogoga piljenja in pripravljanja potrebuje, in dobro vem kakor tudi gospodje odborniki z menoj vedo, da še Nemci pri sVoji tako stari in raz širjeni učeni literaturi v mnogih predmetih nimajo pedngogično pravilnih in sposobnih knjig kakor 11. p. dobre nemške čitanke, dobro geografije in historije ne. Predno se učencem v roko dajo, treba učno knjige dobro jiresoditi in pretresti, in k temu je pred vsem treba, da so enkrat Bpisovati začno. Ozirom na jezik tedaj in didaktike je torej neobhodno potrebno, da so že zdaj začno učne Knjige izdajati in popravljati. Crez noč g o b e ra-sto, ne pa učno k n j igo!
Ali matica ni „zaloga šolskih knjig"! Tega nihče ne trdi, in Matica tudi 110 bi laka zaloga postala, ako bi dvoje, troje šolskih knjig izdala ali jih z izdajo podpirala. Pravo šolske knjige, kakoršnih realke in gimnazije potrebujejejo, tudi v e č ini našeg a n a roda 110 bi samo ne škodovalo, temveč prav dobro stregle. Dobra zgodovinska, geogralična, fizikalna knjiga bi vsem prav došla. Latinske in grško knjige bi pa tudi mnogim koristilo n. pr. domačim doktorjem, lečnikom, profesorjem , juristom in duhovnikom. Izgovarjanje, da takošne šolske knjige nikomur ne bi stregle, je pi-škavo in čisto prazno. Saj znanstva je vsem ljudem treba, in šolsko knjigo sodržujejo ravno znanstva v sebi. Prostemu narodu bi šolske knjigo gotovo več koristile, kakor pa neke „učeno" in mnogokrat suhoparno razpravo, kakoršnih se tudi v nekterih Matičnih knjigah nahaja. Prava, dobra šolska knjiga je tudi prava narodna t. j. popu lama knjiga. Naj so mi dokaže, da to ni res. —
Na kteri izgovor le pomislim, nobeden so mi 110 zdi dovolj važen, da no bi Matica smela šolskih knjig izdajati. Čas, skrajni čas je. da Matica svojega poklica: omiko narodovo čem bolj mogočo pospeševati, ne presliši in ne prezre. S to trdovratnostjo pa, kakoršno sedaj kaže, in s tem samo-dopadenjem pak bodo ona „oraiki" slovenskega naroda k ruto m a 1 o pomagala.  Sicer bodo enkrat čas tudi črez Matico „na dnevni red prestopil1«,
V Mariboru sredi avgusta 1809. X.
ka kdo v njih sproži kaj pametnega, potrebnega ali koristnega, kar se navoda knczovladiškemu redništvu v prosilni ali prašalni obliki, toda odgovor se včasih nalašč zamolči, menda zato, da se toliko jasneje dokaže redka znamenitost teh bornih fdiodičov. Lani je odlični duhovnik narodnjak g. Str. M. uasvetoval v dekanoviuski skupščini prositi prečestim kn. vi. redništvo, naj bi se po vzgledu irskih katoliških mitingov tudi pri nas nasnovali katoliški tabori na okrepljenje krščanskega duha med verniki, k čemur je skupščiua soglasno pritrdila. Ta bi zaslužila konci odgovorič nekterih besedic, toda o tem se niti ni omenilo v nemškem končnem zapisniku. Nekdo drug je podkrepljeno in pročitano ter radostno od pričujočnikov sprejeto prošnjo priložil zapisniku, naj bi prečestno knezovladištvo lnbodsko račilo ncodlagoina stopiti v porazumenje s sekovskim knozovladištvom zastran zaostavših v sekov-ski vladikovini sosednih Slovencov, da bi se pridružili, kakor dovolja §. 2 pogOdbe solnograške, k labodski vladikovini, kamor po naravi in jeziku spadajo ; opomniti še je, ka sedanji sekovski vladika tomu početju niso protivnik. Tudi ta prošnja ni našla milosti najdrobnejšega odgovora. Tako nagla« šuje nomškutarsko kne/iovladištvo lnbodsko vrednost svoje skuhe, ceni svojega lastnega otroka, tor uči, kako ga naj drugi cenijo. — Letos je velečestni g. župnik završki o prašanji, kako bi so naj ustanovile župne knjižnice, omenil, ka so nikakor ne sklada s temi, nego priporočuje hišne knjižnice , ktere bi nastajale, ako bi vsak posestnik pristopil k društvu sv. Mohora, po čemur bi se nedopovedljivo jako pomnožilo in razširilo, ter prilika daua bila velikanskemu delovanju na korist narodu; mogoče bi tudi bilo na društvene po« troško izdavati časopis za družnike, postavimo mesečnik, toda ne lepoznan-skega, nego politiškega in gospodarskega in poprek seljaku poučljivega za-držaja. Božanska pomisel! Lo 15,000 otiskov dobrega časnika vs.de mesec pošiljati med prosti narod, a kamo šo sreče, ako bi so število podvojilo. Napniino žile, menda močnim naporom tudi to doženemo.
Iz SV. Lenarta. [Izv. dop.] Naj tudi meni slav. vredništo „Slovenskoga Naroda" dovoli mali prostorček, da nekoliko črtic zapišen iz našega trga. Povsod na Slovenskem so poganja več ali manjo za ravnopravnost našega naroda; povsod nahajamo dovolj narodnjakov, kterim šo jo vedno mati najmilejša in še jih srca ni zadušila tako silna (?) uemškutarija; ali tukaj jih vendar skorom no bodeš našel, kterih srce bi za narodnost gorelo in kteri bi se za narodnost zmonili, izvzamši samo maloktere —. Akoravno smo v lepih slovenskih goricah, kjer se sploh na okolo slovenski govori, ali tu v trgu to bodo vender pisano pogledovali, ako bi hotel v kakvi gostivnici „Slov. Narod", ali pak „Slovenskoga gospodarja" prebirati; ali šo so celo predrzni o slovenščini kaj zmeniti, bi ti so lahko pripetilo, da bi moral kopita pobrati in potegniti. Težko jo tem ljudem kaj dokazati, da oni niso učenosti z voliko žlico pojedli in da zato šo niso najizobraženejši, ker predstavljajo „die deutschc bildung" in nam narodnjakom le vedno neumnost očitajo: pa naj bode, se tudi nam hode enkrat sobico razsijalo, pa takrat so nebodemo več umeknoli, ako bi ravno ti prilizavci in hinavci v senci stati morali. Slovensko tabore so tukajšni hurgarji tudi z veliko mržnjo pretepali in iz taborskih svetinj zabave delali; na to vendar moremo reči: odpusti jim, ker neznnjo kaj delajo. V okolici pak imadomo tim več, bi skorom rekel sploh narodnjake, kterih delovanje zaslužujo pohvale, Bog jim daj srečo, Ja bi jih početje nebi brez vspeha bilo. O slov. taborih so jo edna iz okolice prišla gospa prav lepo izrekla : da so vsakemu moro srce za narodnost vžgati, kteri je pri slov. taborih nazoč bil."
Iz Dunaja 80. avgusta. [Izv. dop.] Znano je čitateljem, da lotos že drugo leto imajo učitelji poklicani iz vseh dežel „Cislnjtanijo" tukaj gospodarsko šolo. Hočem kolikor so da dragim rojakom od tega kaj natančnejšega povedati. Poduki so prednašajo v politehničnem poslopji. Začela se je ta šola 9. t. m. in bo končana 25. sept. — Docentov je vseh vkupe 13, — g. dr. Lorcnc, tajnik c. k. ministerstva za kmetijstvo jo načelnik temu zavodu. Slušatelji razdeljeni so v razrede. Prednaša se vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in popoldne deloma po 2, deloma po 4 ure; tudi tako imenovano „exkursione" imajo izven Dunaja, da si tam praktično nabirajo poduk o kmetijstvu iu drugem gospodarstvu ter o rabi raznovrstnih priprav. V vsakem razredu jo od slušateljev izvoljen „obmann", kteri ima biti srodnik med slušatelji in c. k. komisarjem. Uče se ti lo predmeti po sledečih profesorjih : Gospodarstvo uči Heke v L, dr. Vilbclm v II. in dr. Kraft v III. razredu; --Logarstvo Grosbauor; — Sadjerejo in vertnarstvo Kbler v I. in II. in Sirn-hofer v II. razr.; — Čbelorejo dr. Meliher; — Kemijo dr .Mozer v I. iu III iu dr. Hornik v II. razr.; — Fiziko dr. Mali v I. dr. Roitleliner v II. iu Bišnik v III. razr. —Kakor videti od svilorejo ni nič v programu; saj menda 110 bo ta važen predmet izpuščen celo! ? — Vinorejo prostovoljno prednaša g. Kiiler in vinarstvo g. dr. Reitlehner. — Slušateljev je vseh: 217 rednih, 2.'! pa izrednih. Po deželah so loči, iz: Gornjo Avslrijansko 31 redu. iu o' hospitantov; Doljno Avstr. 24 rednih; Solnograškega 8; Tirolsk. 14 redu. 2 hosp.; Predar icrgsk. 4 : Štajarsk. 21. (od teh G Slov.); Korošk. 11 ; Kranisk .10 rodu. in 1 hosp.; Istrije G; Vojaške moje 8 hospit. ; Češkega 32 redu. iu 1 hosp.; Moravsk. 30 redu. in 1 hosp.; Šlezije 10; Galicijo. Z in Bukovine 10 redu. in 4 hospitantov. — V razredih so: v I. i hosp. iz doljne avstr., 1 kranjski hosp., 32 redu. in 1 hosp. iz Češkega, 30 redn. in 1 hosp. ;z Moravsk. in 10. iz Šlezije ; — v II. :-azr. 13. redn. in 4 hosp. iz doljne Avstr., 24 iz gornje Avstr., 8 iz Solnograšk., 14 redn. in 2 hosp. iz Tirolsk., 4 v/. 1'redalsk., 8 iz Štajarsk. (Nemci), 8 iz Korošk. in 4 iz Kranjskega; — v M-razr. 18 redn. in l hosp. iz doljn. Avstr., 13 iz Štajarsk. (6 Slovencev), 8 i« Korošk. G iz Kranjsk., 6 iz Istrije, 8 hosp. iz voj. moje, G iz Galicije, 10 redn. in 4 ,hosp. iz Bukovine. Slovenski Štajerci so: gg. Budna J. D. iz VranjskegCi, Kapun P. iz Konjic, Marko J. iz Mule, Rujšp M. iz St. Jm"J!l v slov. gotfoah, Supanck J. iz Vidma iu Wutschnik F. iz Borlna.
Ta zbor jo živo ogledalo, kakega značaja so ti možje v narodnem >" socijalnom obziru. Prave zloge ni najti zlasti med Slovenci ne; z jako malu izjemo imajo zgolj vsi plajšč po vetru zasuknen. Nekteri so že prišli s proti-narodnim duhom, drugi so so ga precoj poprijoli in si v znamenje tudi ci-
lindraste pinje, cvikarje itd. brž pripravili, da so pokažejo taW zmožni kulture dunajskega štucerstva itd. Bog obrali kaj narodnega — slovenskega g omeniti, — znalo bi so mu še kaj prigoditi. Najbolj možki so Cehi. Nemci n so pa že tako gospodarji! Nam so Slovenci najbližnji. Imenik zbranih uči- l teljev, kije ravnokar izpod preše zlezel, nam glasno ipričuje, kterega mnenja I so naši slovenski učitelji, ker beremo tukaj natisnena imena: \Vutschnik, / Lutschounigg, Truntschnigg, Mosettig, Waischel itd., in vendar je pro bilo J vsakemu učitelju prosto se podpisati na imenik kakor drago. Sicer marsikteri r človek pravi, da to nima nič v sobi, ime pisati tako ali tako. Vendar, kdor j se že imena sramujo, ta jo slab rojak! ta kaže babjo strahopetnost ali hli- t noit ali pa etimologično temoto! Kader spet kaj uatančnejega pozvem iz tega učiteljskega zbora, pišem kaj več. Slava vsem pogumnim narodnjakom i vseh jezikov!   Slava našim domoljubnim učiteljem! -
Iz Dunaja 81. avg. [Izv. dop.| Ne dajte so motiti, čo tukajšnje I novinarstvo na veliki boben bije, ako je na Če-kem nekoliko šohnaštrov , ki t so sicer pošteni Čehi, pa človeki, ki se boje službo izgubiti, dalo so premotiti i in prestrašiti okrajnim hejtmauom. Ako nemški listi kriče, „der banu ist ' gebroehen" — podobno jo to onim prepiračem, ki na eno besedo preže in po tej sami hlastnejo, ako reči samo no mogo ovreči. Tepeni pa so vse skozi. Ako ■ volitve na Češkem v narodnem zmisli izpadejo, gotovo odstopita oba ministra, < ki sta glavna nasprotnika slovanskih prizadevanj. Po tem prido naš dan, bog < daj, da bi ga znali tudi mi Slovenci energično rabiti. Ako naši poslanci ravno I v bližnoprihodnjem času no bodo znali biti pravi in celi Slovonci, pogumni I možje, pripisujino nevspehe Slovenci sami sobi. Dajo situvacija ravno zdaj za 1 federaliste ugodna, priznava „Morgenpost" s kislim obrazom rekoč, da usta-vovemiki zdaj jadrajo v temno negotovost." i
Naznanjam vam denes lehko faktum o naše vlade svobodomiselnosti 1 in^liberalizmu, kakoršen cvete v središči „svohodne Avstrije" Slovanom na- ' sproti.   Pravil sem že ob času vašim čitateljem , da tukajšnji mladi Slovenci i hote ustanoviti slovensko društvo.   Vlada jim „političnoga" društva ni hotela dovoliti.   Izbrisali so iz programa vso politiko ter v drugič prošnjo vložili. To dni je prvosednik osuovalnega odbora, absolviran jurist g. Ulrih, dobil odlok, da so društvo slovensko ne dovoli na Dunaji.   Kot razlog se na- 1 vaja beseda: narodno, ker si oblastnija to razlaga kot politično, torej menda nevarno.   Cveti, cveti rožmarin svobodepoln !   Dobro, da so nam tukaj živečim Slovencem, mlajšim iu starejim, še exoiIo ne prepove med seboj slovenski govoriti, ker jo tudi „narodno", torej politično, torej menda ustavi nevarno I
Politični razgled.
Obe delegaciji ste svoje delo dokončali. Zustran davka avstrijskega „Lloyda" iu zidanja dveh monitorjev so imeli ogerski iu cislajtanski delegati skupno sejo. Poljaki so glasovali z Ogri. Nemške novine so zarad te zmage Magjarov v obupu in ministerski listi se jako hudujejo nad Poljaki. N. f. Pr." celo zarad toga ves „zavod delegacij" no dopada več. — Delegacijam je h koncu Beust izročil cosarjovo pismo, ki naznanja potrjenje skupnih sklepov.
Zastopniki vojniške granice so izročili cesarju svoje prošnje. Celo adreso, kakor jo prinaša dunajska „Zukuuft" imamo pred seboj. Govori se v njej le o materijalnom in duševnem zboljšanji stanja graničarjev. Posebno so povdarja, da so hrastovi gozdi lastnina graničarjev samih, da se torej ne bi za vsestranske državne koristi prodajali. O državopravnem vprašanji, tu ni govora. Zastopniki graničarjev so se za zdaj toga nikakor še ne rešenega vprašanja izognili.
Na 0 6 8 k 0 10 je narod razkačen na tiste učitelje, ki so se pregovoriti duli, da so šolske nadzornike volili. V več krajih so dobili taki učitelji od prebivulstva tako imenovano mačjo muziko. Dasiravno so jo lo manjšina učiteljev volitev udeležila, bijejo vendar nemški listi na veliki boben, kakor da bi bili češko opozicijo že bog ve kako zatrli.
Gališki Poljaki so 30. t. m. v Lvovn napravili shod volilcev. Prišli so bili privrženci obeh strank, ktero ste zoper Ziemialkovskega. Stranka resolucijonistov, ktera govori zato, da bi Poljaki še šli v državni zbor, pa se trdno držali resolucijo in le potem odstopili ako se bode skaza-lo, da jo njih borba zastonj — hotela je pobogati se z demokrati in napraviti skupno sestavo 150 volilnih odbornikov. Demokratična t. j. federalistična stranka je zmagala pri glasovanji.
Romanski knjez Kurol in njegovega ministarstva prvosednik, sta dobila po svoji vrnitvi ruske rodove. Knjez namerava potovati na druge ilvorove.
Sovoronemški vladni listi potrjujejo, da je peresen boj med Avstrijo in Prusko za zdaj končan. Pruska vlada Reustovi depeši ne bode odgovarjala.
Nemški škofje so se to dni zbrali v Fuldi, da bi se posvetovali, kako se jim bode vesti v prihodnjem občnom cerkvenem zboru.
Francoski časopisi se zelo pečajo z Napoleonovim zdravjem iu upzdravjotn. Oticijozni listi trde, da bolezen nima nevarnosti, ter da je vi-socemu bolniku od dne do dne bolje. Napoleon sam se trudi kazati, da je zdrav, ter daje objavljati,  da je prvosedoval v svojem ministerskem svotu.
Na Španjskcm, kjer kralja iščejo, našli so v poslednjem času ,mvega ponudnika, princa Avgusta Portugaljskega, brata zdaj v Portugalu »lsdajočega kralja. Pri volji jo baje zasesti španjski prestol ter omožiti s hčerjo vojvoda Montponsierskega. Nekteri časopisi podpirajo njegovo kandidaturo.
Razne si vari.
* (P o r o t n a s o d n i j a c o 1 j s k a) jo prejšnjega vrodnika „Marbg. ZpitG-" g. Fr. Wie8thnler-ja v njegovi tiskovni pravdi zarad žaljenja duhovnega stanu enoglasno nekrivoga spoznala.
* (Okrajni šolski nadzorniki) na Štirskom. Po sporočilu graškega lista je vlada za ta važni posel imenovala te-le gospode: Dr. Zey-nek, J. Kromer, (i. Limhier, C. Prejniug, J. Kreinz, P. Capini, J. (higl, J. Pinte, J. V. Pichlhofer, J. Rzcliaczck, M. lr.vdl, dr. Fr. Ihvolf, M. Locoker, II. Noe, J. Kožek, Fr. Tomberger, O. Berger, A. Genger, J. Baucr, Fr. Furrcg, A. Miiller, A. Ilabianitsch. Fr. Hirsch, Fr. .lamšek, Fr. Ploder, Fr. Hafner. —■ Mi vseh ne poznamo, sodimo pa, da so jo Slovencem zopet trdo postlalo. V posameznih okrajih bodo pa naši bralci /e iz tega imenika spoznali, ali se je ustreglo okrajnim željam ali ne. Prosimo Daj su nam potem o stvari natančneje poroča.
* (D a n i č i n i dopisnik iz M a r i 1» o r a) trdi, da je bilo neresnično naše sporočilo o abiturijentu , kterega niso hoteli vzeti v mariborsko semenišče, ker ni bil nemškega jezika dobro zmožen. Mi no bomo preiskavah nagibov, kteri so narekali g. dopisniku njegovi, vrstice, v kterih memo druzega trdi, da so dijak varaždinske gimnazijo samo za to ni sprejel, ker je žo v vojake uvrščen. Temveč popolnoma ostanemo pri svojem prvem sporočilu, kteremu le še dostavljamo, da je dijak, ki pauslavističnega mišljenja našega škofa ne pozna od prave strani, slednjega nagovoril v hrvaškem jeziku in žo s to pregreho prišel ob vso milost. Prosivec tudi ni vojak, kar jo najbolje dokazano s tem, da ga jo kjnezoškof, ko jo enkrat nečedna stvar prišla v časnike, vendar 1 e š e s p r c j e 1 v bogoslovje, dasinu no „ni zmožen nemščine." — Nauk, kterega jo dal Daničini dopisnik našim poročovalcem, naj bodo previdni, vračamo z mirno vestjo nazaj; — dostavkov, kterc bi lahko delali, ne bomo delali, da zopet koga ne zbodemo na občutljivi strani.
* (Obsojen ali neobsojon?) Protekli torok jo popraial tukajšnji mestni odbornik g. Mohor v javni soji našega župana, ali kaj ve o onem hišnem preiskavanji, kterega so jo bil — kakor smo poročali — brez pravice in naloga lotil g. Frice Brandstetter z dvoma tovarišema. Na vprašanje so vzdigne odbornik Marko in pravi, da je mogla imenovana trojica to policijsko delo započeti le v svojem privatnem značaju. Da bi so bili možje kaj tacega lotili v svoji lastnosti kot mestni odborniki, on no moro si misliti, kajti v tem slučaji bi moral o njih misliti, da so so h 1 a z n i (irrsinnig). II koncu jo nasvetoval, naj so o interpelaciji preide na dnovni red, kar se jo tudi storilo. Dvojno se nam čudno zdi pri tem parlamento-vanji. Prvič mislimo, da jo imel g. župan na interpelacijo, ki je bila dovolj podpirana, odgovoriti in si ne moremo raztolmačiti, kako jo prišel Marko do svojega nasveta. Drugič se nam jako čudno zdi, da magistrat, ki ima v rokah mestno policijo, brez preiskovanja na dnevni red prehaja o stvari, ki jo — privatno ali uradno — storjena , gotova in jasna nepostavnost. Videant consules!
* (Policijska sekcija) mariborskega mesta sejo sestavila samo iz onih odbornikov, kterim je g. Brandstetter vodja. Tudi slednji sam sedi v tem oddelku, in mu je prvosednik.
* (Sklop za grofa O e r i n d u r j a.) Takoj po celjskem ustavo-ljnbnežev shodu se nam jo pravilo , da so nekteri ondotnih uradnikov pod vpljivom onega ljubljanskega gospoda saperpolicaja, ki je „Brenceljnu" v Ljubljani in „Juriju s pušo" ter „Primorcu" v Trstu nakopal nekoliko konliskacij na glavo, na tihonia sklenili, da so mora „Sloven. Narodu" odsihnial bolj pod pero gledati in njegovemu vredniku duško zapreti. Nam se je pač po-skušnja ljubljanskega gospoda zdela verjetna, nikakor pa ne sklep celjskih uradnikov. Zdaj se nam ravno ta vest še enkrat naznanja in ž njo razlaga
1 kopica najnovejših naših pravd.   Sicer hočemo tudi še zdaj verjeti, da temu ni tako, zlasti pa da sklep no more imeti nikakoršne uradno forme. Vendar smo tej govorici odprli svojo prostore, da se oblastnije celjske in drugo prepričajo, kako so naše pravdo med občinstvom sodijo.   Pa ko bi — dato non concesso — ta sklep tudi res bil kodaj storjen, opominjamo vse, kterih so tiče, da jo miuisterstvo pred začetkom porotnih sodnij vsem državnim pravilnikom in policijskim uradom naložilo in priporočilo, da s prenagljenimi tiskovnimi pravdami (o t e ud e n ci j o z n i h ministerstvo niti ni govorilo, ker se jo to samo ob sebi umovalo) ne smejo blamirati časti  in dostojno-' sti državnih oblastnij. Temu bi še. dostavljali, da bodo v prihodnje sodili po-; rolniki, od kterih so na čast nove naprave nadejamo, da njih sodbe nikakor 1 ne bodo — sodbo por ordre du Mufti!
* (I z vrst on ra n o c cl n i k.) Na Koroški železnici blizo mejo med zeleno Stirsko iu Koroško, ki je čudovito dovolj ravno tako zelena kakor
1 Brandstetterjova „ncraztrgljiva vinska Štirska", zlomil si jo nesrečnež nogo.
Ondotni zdravnik — pravi mojster skaze, poklican  k bolniku so jo z vso 1 svojo učenostjo lotil zlomljeno noge in jo zvezal med deske.   Njegova umet-} nost pa menda ni bila ravno prevelika.   Noga se jo sicer črez  lfl dni res zacelila, a tako, da jo nesrečnež ni mogel rabiti. Na to se je poklical znan zdrav-' nik iz Maribora, g. dr. St., ki jo našel nogo tako nesrečno in nespametno -■ viavnano, da jo jo moral — čez Ki dni — na prelomljenem in zopet za-zdravljenem mestu iz nova zlomiti in vračenje pričeti iz nova.   Okrajni za-' stopi, mesto da kriče o konkordatu, neposrednih volitvah in iieuniljeni ustavi, naj bi raje skrbeli, da bi se takim mojstrom skaze delo ustavilo iu da bi 1 naši okraji dobili zdravnike, za kteiimi bi ne bilo treba s tolikimi bolečinami " popravljati njihovih neodpustljivih bedarij in nevkretnosti.   Hic „vcrfassuugs-e tag", sic salta!
'• * (Strašno!)   Z neizmernim srdom pripoveduje ljubljanski „Tag-
1 blatt", da so slovenski kmetje hoteli, naj neka družba gospodov iu gospej, ki se je iz Mengša peljala, kliče „živio!" Hujše torturo pač res na vsem 1 svetu ni in ni bilo, kakor če se morajo nježna nomška usta tako raztegniti, 0 da v barbaričnem slovenskem jeziku dva zloga izgovore: živio! — Vendar naj izobraženi Slovcuci po Kranjskem tudi skrbe in ljudi podučujojo, da mora veljati svoboda za vse, torej tudi, da se smo brez glasnega in brez tihega „živio" po deželi hoditi.
* (G iskra) jo govoril pri praznovanji spomina cesarja Jožeta in - zatrjeval, da, čeravno no zna za tronotok nobenega druzega jezika kakor
non  cega. vendar mu gorko srce bije tudi za Slovano. — Ko bi bil pač
gospod minister v tem precej dolgom'času, kar niinUtrnjp. tmli v dejii.ji po kazal, da mu gorko srce bije za Slovane. Ali plovili so, da je nam rMovencem v Ljubljani djal, naj si sami narodne uradnike imjamo in -.iovenske šole osnujemo.
* (Dr. To iiinn) se je odpovedal tajništva pri trgovinski zbornici kranjski.   Ilil jo tajnik skozi šest lot.
* (Kina pa Auorsporg.) Beremo i>o novinah, da se jo grof Anton Aucrsperg, kteri se je od trgovinsko zbornice v Ljubnem v štajerski deželni zbor voliti dal, poslanstvu odpovedal. In sicer samo zato, ker se mu je zdelo mogoče, da novoizbrani udje trgovinske zbornice nebi zaupanja v njega imeli. Da si sam ve, ka bo v drugič voljen, vendar je to lepo od njega in ustavno, ter hvalo mu dajemo tudi mi, ki njegovim germaniiatoridnim poželenjem nismo prijatelji. Hvalijo ga tudi nemški časopisi. A pogledimo druzega moža, ki ju tudi od trgovinske zbornice, in sicer kranjske, voljen — Kluna. On ne sodi samo, da bi mogočo bilo, ka je zaupanje izgubil. On ima to črno na belem od svojih volileov. Vendar trdno sedi na svojem mestu. Auersperg in Klun sta zdaj med nasprotniki narodnih strank, torej eno stranke uda. Pač smo radovedni, kako značajni Auorsporg. ki gotovo ni nikoli v roko segal, sodi o Ivlunovcm značaji.
* (Pošta.) Češki listi nam zadnjo čase neizmerno breiredno doba jaj0 — včasi pa popolnoma izostanejo, kar se tu pa tem pripeti tudi našemu iztisu dunajske „Zukunft". „Politiko" od sahote smo dobili v sredo: nosila je poštni šteinpelj „Lombcrg". „Politika" pa, pi bi bila imola priti včeraj, nam celo ni došla. Tako tudi naši naročniki posebno v Dalmaciji iu Istri toža-rijo, da njihovi listi celo tedne po svotu romajo, prodno jih dobodo naročniki v roke, Kjer je toliko pomot in neredov nagromudenih. pač ni verjetno, da bi tu vladal slučaj. Ako to ni, potem bi bila tudi pritožba zastonj — „galgenvbgel" !
* (Panslavi zem.) V Gorico, — piše „Domovina" — k tukajšnji c. k. okrožni sodniji dobimo za državnega pododvetnika nekega g. Sciolis-a iz Rovinja. Pravijo, da je bil med kandidati za to mesto tudi nek naš rojak (Goričan, Slovenec), zmožen vseh 8 tukaj potrebnih jezikov in sploh jako sposoben; vzrok, da mu niso službe podelili, je—panslavizmu, gosp. x. je panslavist! Ilil jo med kandidati in se zatrdno zanašal, da to službo dobi, tudi—kolikor mi vemo—So en drugi naš rojak, čigar sposobnost jo obče znana, ki zna izvrstno slovenski, hrvaški, italijanski iu nemški: — padel je tudi on, dasi bi živa duša šo dlačice panslavizma na-njem ne našla. Namesto teh dveh mož pride So, o kterom gre govorica, da no zna niti slovenski niti nemški. Tako delajo z nami! In ljudje, ki tako ravnajo, trdijo, da §. 19 ni moč izpolniti zarad pomanjknja slovenskih moči; da, šo le prihodnji rod bo užival sad §. 19 1 Poznamo, poznamo tisto gnjezdo, kjer so panslavizmu vali; v kratkem so nam izvali iz ondašnjih jajc tudi nov predsednik naše okrožno sodnije, ki no bo tudi nič slovenski znal, in ima biti naslednik g. bar. Codelli-u, ki jo znal slovenski. — To jo izvrševanje ustave, to so odgovori na interpellacije v deželnem zboru!
* (Prode ls ka železnica.) Je že nekaj časa, kar smo slišali, da se je polastil prebivalcev Sočke dolino sum, kakor da bi imelo novo merjenje, ki ga zdaj viši nadzornik Hofmann vodi, namen, vso tako narediti, da se bo vleklo izdehinje načrta na dolgo, da si; izpeljuvni stroški narastejo in da sena zadnjo državni zbor prevelikih težavnosti in stroškov Predelske linijo ustraši ter da jo no bo hotel dovoliti. Sumljivo se zdi ljudem, da g. H. ves Bemradov načrt zamotajo in povsod vso na novo mori. Ta suni je sjirožil tudi naš kmetijski lizt „Atti e Memorijo", in poprej po njem, potle po lastnih sporočilih tudi „Tricster Zoilung." Kažo se, pravi „T. Z.", neka nodo-ločuost in dela so brez pravega namena.   Še tegu majka! „Dom."
* (Nomškutarski olikani t on.) „Tagbl." se jo bil že večkrat na kancelj spravil in slovenskim časopisom pravil, kako surovo pišejo. Prinaša zdaj članke, v kterih gomilo gradi na slavo svojih očetov mestnih zbornikov. Kako omikano zraven govori o narodni stranki, vidno je, če omenjamo dana koncu IV. članka primerja narodnjake s psi govoreč 6 „gebelle der los-gelassenen meuto, die hinter ihm (mostnim zborom) eiuhcrklanV Iu ljudje, ki tako govore, bi radi, da bi jim Slovenec z rokovieami naproti prišel.
* (Kaj hočejo nemšk U t ar j i ?) Nekoliko dui že visi po mariborskih oglih nekak medlo — zelen oklic, vabeč k neniškutarskcmu shodu v Rothvvein. Oklic so raznesle uradno in neuradne duše po kmečkih hišah, da jih je po deželi raznesenih, kakor muh v poletnih časih. Nam za ta oklic malo mar. Zaznamovati pa moramo sleparijo, ktero uganjajo neinškutarji s sloveuskim jezikom. Znano je, da jim je navadno slovenska beseda to, kar je križ hudiču. Zdaj pa, ko gre slovenskemu ljudstvu ncuniečeniu nemščine — peska v oči natrosti, segli so po slovenščini in v dvojezičnem oklicu pripovedujejo, da hote enoglasno izreči, „da bi bila nesreča za nas (za nom-škutarjo — seveda), ako bi se naša z vinom blagoslovljena dežela z Kranjsko in z delom drugih dežel k novemu kraljestvu združila!" Kaj hočejo in kako pišejo naši ljubeznjivi sosedje, nuj kaže tale posnetek iz njihovega vabila. Tu beremo natanko; „Kakor naši nasprotniki na različnih taborah razterganje Štajerske dežele in zedinjenje z drugim vbožnejšim deželam neprenehoma tirjajo, tako imamo tudi mi pravico, o ti reči našo misel izgovoriti, posebno pa naznaniti, da hočemo prijaznost in lepi mir med nemeom in slovcncom obderžati, kakor že veliko sto let do današnega dne obstoji. Mi podpisani Vas tedaj prijazno povabimo, pridite v nedelo 5. dne septembra v gorni „llothvvoin," da so bomo nad sledečim vprašanjam pogovarjali in našo misli in željo izgovorili: 1. Kakšna škoda bi bila za tukajšne prebivalce, ako bi spodno Štajersko od celotno dežele ločili in z kranjsko deželo in z delom drugih kronovin zedinili? 2. Alj bi bilo za deželno prebivalce koristno, da bi so v ljudskih šolah tudi za prihoduo nemški jezik učil? 3. Alj razširjajo taborji in narodni časniki pravi in resnični glas celega slovenskega ljudstva
ni ipodntm Štajerskim, alj je edinost med slovencom in nemeom dosehmal še nemotua, in skoz kakšne pomočke so zna naroden mir obderžati ? 4. Alj bi bila potreba, „konkordat" popolnoma končati iu tudi tisto kloštre in duhovne rede, kteri so z bolnikom in z ukom ne pečajo (se ve da pri ojstrimu dopolnovanju ustav\ raz vezati? 5. Skoz ktero pomočke bi se znalo prizadevanje ustavozvestib po coli deželi razširjati ? o'. Deželni poslanec g. J. Sic so v 6. seji lanskega leta sledečo predlogo postavili: „Naj se deželnemu odboru naroči , da se taisti čez harmično alj mavtno tožbo in pravde po deželi na tajnko soznani, da najdene potrebe o toti reči vredujo in pri prihodni seji deželskemu zboru na znanje da." V kakih potrebah bi se znalo tedaj deželskemu ljudstvu zastran harmice alj mavte pomagati ?" To bo lepa sodba slepcev o barvah. O naši škodi hote govoriti oni, ki so nam bili iu nam so šo na škodo ; naše koristi hote pretresavati ljudje, ki so do zdaj lo svojih koristi med nami iskali iu jih šo iščejo; našo časnike hote pretresavati, dasiravno ne razumejo niti najmanje slovonske besede; mir iu slogo bodo po ustih nosili oni, ki so lo nemir in nepokoj sejali; konkor-d a t bodo končali in kloštro razvczaliins tem skušali prizade-vanje ustavovoreov razširjati; iu k koncu se bodo lotili šo raavt —pravi boj farizejcev proti čolnarjem. Razen tega so eden nemškutarjev vozari po deželi in obeta pijačo broz plačo vsem, ki si bodo nad temi predmeti iu razpeljavnmi o njih pokvarili želodce in zblodili pamet. Iz sanitarnega, kakor iz človekoljubnega obzira se vinska točka v vsem programu najbolj priporoča. Samo bi prosili, naj bi se o nasledkih tega shoda poročalo v prvem shodu štirskih vinorejcev, no pa v kakem postavodajnem zboru. Živela z vinom obdarjena stirska dežela !
* (Iz Trsta) 30. avgusta piše v staro „Presse": Včeraj ob f>'/4 uri popoldne se jo nekoliko kmetov iz Kolonjc, kteri so svoja orožja od okolič-nega bataljona bili izročili v rojanski kasarni, vračalo proti domu. Petoro izmed njih, ki so so prepevajo bližali cesti S. Francosco, jo bilo od tam na-pkano množice, kteri se je pridružilo tudi ljudstvo odhajajoče od delavskega shoda v mavronskem gledišči, s vpitjem, sikanjem, zasrataovanjem sprejetih in kmalu tudi dejansko napadenih. Četvero napadenih jo uteklo proti sv. Ivanu, peti pa hudo mnogokrat ranjen jo obležal na tleh, kjer ga je vrl obrtnik pobral in v fijakerji odpeljal v mesto. Tudi blizo ljudskega vrta so napadli kmeta. Ko so oni okoličani, ki so bili ubežali, pri sv. Ivanu povedali, kaj so je zgodilo, zbrali so se kmetje v obilnem številu, so se oborožili s krepeli in enakim blagom, ter jo mahnili proti „qunrdielli" v bosketu. Tii so razpodili v ondotnih zabavnih prostorih zbrane meščane ter jih v hiter tok nagnali proti mestu. Daljno nerede so ustavile mnogobrojno, močne |io-licijske iu vojaško patroljo. V bolnišnico preneseni kmet je imel več kontu-sij in ran, med temi je bil tudi z bodalom v pljuča prehoden, tako da je v smrtni nevarnosti." Kcdaj bo vendar enkrat dovolj slovenskih žrtev, kterih neprestano tirja nemškutarski in lakonski moloh ?!
* (G. Karol G laž ar), absolviran filozof, rojen a tudi iskren Slovenec, pride prihodnjo šolsko loto za suplcnta na realno gimnazijo v Ljubno.
* (Jadranska zarja.) Gosp. H. Martelanc, vrednik „Jurija s pašo" oznanja v zadjnem svojem listu : „Ker je nehal „Priniorec," slovenskim primorcem pa jo političnega časnika treba, kakor polju dežja, zato bo podpisani izdajal od septembra meseca daljo nov časopis, ki so bo imenoval: „Jadranska zarja" in izhajal dvakrat na mesec, vselej prvo in tretjo nedeljo; za štiri letošnjo mesece bodo veljal le 40 kr. Zagotovljena mu je krepka duševna jiomoč iz raznih slovenskih krajev, in pridobili smo za pomagalea tisto moč, ktera je bila duša lanskemu „Primorcu." Program prinese prvi list, ki izide v uedoljo o. septembra. Omenjamo samo, da se bode „Jadranska zarja" prav krepko |>otezala za tisto namene, ktero jo slovenski narod na vseh taborjih javno in slovesno za svoje izrekel. Razen tega bomo skrbeli tudi za izvrsten „podlistek", da tako ustrežomo čestitim bralcem vsake vrste. Ker jo moj namen dober in časnikova cona nizka, zato se zauašam tudi na zdatno gmotno podporo, vzlasti ujiam. da vzamejo vsi „Jurjevi" naročniki tudi „Jadransko zarjo." Bog daj srečo! — Naročnina naj so pošilja izklučljivo pod najiisom: G. II. Martelanc, vrednik V Trstu."
* (Ošteti".) Najnovejša 35. številka tega časopisa donaša telo sestavke: Katastrophon in der Politik und auf der Bbrso — Ein Wondepuukt in der Politik der osterreichischen Borben — Zur Situation in Bbhmen — Die sogenannten Jung-Slovakcn — Inland — Auslaud — Kleine Chrouik — V o 1 k s \v i i-111 s l 11 a t ti i c h o s — Courbevveguug. In der literarischeu Beilage, \velehe dio Abonnenteu des „Osten" alhvochentlich gratis erhalteii, sind folgemle Artikel eiithnlten: Kino fixc Idee, Kiinstlernovelle von A. Molis-Kbrsehner — Wioner Briefe — Aus denTheatom — Der neue franzosisehe Kriegsminister — Die zehn Gebotc fiir den Landvvirth — Riithsel und Charaden.
Ustnica vmlništvn:
(J, A. pri Savi. Veseli nas, da sto svojo prvo sumujo promagali. Gotovo n»m ni prišlo nikdar na misel, kar ste nam očitali. Vso drugo ]>o Vaši volji in želji — občinstvo sploh zadovoljno, kar in kjer smo so mogli prepričati. G. Vogrič v Toralnu: naročini za '4 leta majnka GC kr. — SI. čitalnica v Toniinu: Vaša naročnina sega konec septembra. Bila je to samo pomota, ktero smo popravili. G. Ličan v SI. UMnei Od Vas nismo za II. točaj  nobene naročniue prejeli.
lo
Dunajska borza oil 1. septembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 02 II. U0 kr. .r>70 mctalike z obresti v maji in nov. —ti,— Enotni drž. dolg v srebru   09 II. 70 kr. 18'H) drž. posojilo 08 ti. =- kr. Akcije narod, banke 750 11. — kr.
Kreditne akcijo 280 11. 50 kr. London   122 0, 50 kr. Sivino   122 II. 25 kr. Cekini   5 II. 82 kr.
Izdatelj in vrednik Anton Tomšič.
Lastniki: Dr. Jož. t1 VoMijak In d runi
Tiskar l.dm.id Janžlč.