Stoletnica Frischaufovega planinskega doma Stoletni jubilej te planinske koče, ki sto- ji v slikoviti gorski soseščini med stena- mi, grebeni in vertikalami, od Ojstrice do Rinke, Mrzle gore … pod Savinjskim sedlom in nad naravnim spomenikom, izvirom in slapom Savinje – slovesno je bila odprta 2. avgusta 1908 – se uje- ma s 115-letnim jubilejem Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je bila ustanovljena 28. av- gusta 1893 v Mozirju. Minilo je tudi 115 let od prvega vzpona Franca Kocbeka in vodnika Johana Piskernika po seve- rovzhodnem grebenu z Jezerskega se- dla na Koroško Rinko ali Križ. Ta vzpon, ki je bil opravljen brez »plezalnih« po- magal in varovanj, je takrat veljal za najtežavnejšo turo v Savinjskih Alpah. Na kraju, na katerem danes stoji sodo- ben, do okolja prijazen in arhitekturno dovršen planinski dom, je stala tudi nekdanja koča celjske sekcije DAV, ki jo je leta 1907 uničil snežni plaz. Zave- dni in podjetni planinci Savinjske po- družnice so se odločili zgraditi novo, slovensko planinsko kočo. To se je ure- sničilo s slovesnim odprtjem že nasle- dnje leto, torej pred sto leti. Planinsko stražarnico sredi skal, zdaj namenjeno za bivak planincem, prelepi pogled na Obir in vršace Savinjskih Alp, tesnobni občutek pred baje zelo krušljivo Mrzlo goro, gosposki zajtrk v penzionu Vale- rija na Jezerskem, v meglo zavita Kriška gora in čudoviti pogled na Gorenjsko, ko se je megla dvignila. Da pa smo vse to doživeli in zmogli, se moramo za- hvaliti naši zvezi planinskih organiza- cij in njenim markacistom, ki so s Kna- felčevim očesom, smernimi tablami in drugimi oznakami odlično označili planinske poti in jih tudi redno vzdržu- jejo ter tako omogočijo pohodnikom varno pot. Vse te pozitivne okoliščine so omogočile naše čudovito planinsko druženje, ki so ga bogatili tovarištvo, nesebična pomoč in spoštljiv odnos do narave in vsega planinskega stvarstva. Milica Česnik kočo na Okrešlju so sklenili poimeno- vati po profesorju matematike dr. Jo- hannesu Frischaufu ob njegovi 70-le- tnici. Frischauf je bil zaslužen za razvoj slovenskega planinstva, še posebno za raziskovanje Savinjskih Alp. S tem poi- menovanjem so odpravili krivico, ki mu je bila storjena, ko je DAV s koče, ki je stala na pomembnem planinskem kri- žišču za vzpone na Grintovec, Kočno in Greben, odstranil napis »Frischau- fova koča«. Ta odstranitev Frischaufo- vega imena z nemške postojanke, ki se je prej imenovala Suhadolnikova, je bila posledica tega, da se je Frischauf odločil za sodelovanje in pomoč ne nemškemu, pač pa slovenskemu pla- ninstvu. V pomembno zapuščino dr. Johannesa Frischaufa zanesljivo sodi njegova edi- cija, izdana leta 1894 v Gradcu. V njej so podrobno dokumentirani dogodki pri odkrivanju Karavank in Savinjskih Alp. Veliko pozornosti je namenjal sloven- skemu izrazoslovju, imenovanju vrhov in preostalih območij in krajev v prede- lih in gorah Savinjskih Alp. V teh zapisih so podrobno zapisana dela in opravila pri prvih vzponih in na- delavah prvih poti v Kamniško-Savinj- skih Alpah. Franc Kocbek je bil eden iz- med tistih, ki so razumeli profesorjeve vrednote, cenil je njegova dela in pod- poro slovenskim planincem. Z njim se je prvič srečal leta 1893. Frischauf ima tudi zasluge za nadelavo nekaterih poti (npr. Turski žleb, Robanov kot, Molička planina, Zgornje Ravni–Mlinarsko se- dlo, Kokrsko sedlo, Dolci …). S Kocbe- kom sta prehodila mnoga neraziskana območja Savinjskih Alp. S pridobitvijo soglasja takratnih oblastnikov sta po- spešila tudi ustanovitev Kranjske po- družnice. Zgrajena je bila Češka koča; koordinator in skrbnik graditve je bil Franc Kocbek, ki so ga z vso vnemo in zaupanjem pritegnili češki planinci slo- venske podružnice Slovenskega pla- ninskega društva. Ob Kocbekovi 60-letnici je Johannes iz- rekel besede: »Zdaj Slovenci smejo biti ponosni na planinske uspehe, ki so jih sami dosegli: Slovensko planinsko dru- štvo ima v posesti, svoji posesti, Triglav, da, celo Savinjske Alpe … Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli, in naj vedno težijo k najvišjemu cilju.« Morda je zdaj tudi priložnost, da bi ob letošnjih »okrešeljsko-planinsko-celj- skih jubilejih« predlagali odprtje spo- minsko-planinske poti po vrhovih in gorah, v katerih sta delovala načelnik Savinjske podružnice Slovenskega pla- ninskega društva Franc Kocbek in Jo- hannes Frischauf. Ob tem pomembnem jubileju v ime- nu članstva Planinske zveze Slovenije izrekamo celjskemu planinskemu dru- štvu iskrene čestitke, pohvale in zahva- le za vse, kar se je naredilo in se še dela v splošnem javnem interesu: za delo z mladimi, na področju planinskega go- spodarstva, vrhunskega alpinizma, del na planinskih poteh. Trdno smo prepri- čani, da bodo vizije in delo celjskih pla- nincev še naprej planinsko napredni, sodobni in pomembni za Savinjsko do- lino in ves slovenski planinski prostor. Franci Ekar Gorski tek iz Podbrda na Črno prst Letošnji 15. gorski tek na Črno prst, ki je bil lani poimenovan po prvem pred- sedniku Planinskega društva Podbr- do Ivanu Anderletu, je kljub izredno soparnemu vremenu dokončalo vseh 123 tekačev, kolikor se jih je 6. septem- bra zbralo na startu v Podbrdu. Vreme je pokazalo zobe tudi med tekom, saj je tekače kar dvakrat »osvežila« rahla ploha, megla pa je bila skoraj vso pot tako gosta, da je le dobro uhojena ste- za vodila udeležence proti vrhu. Bila pa je blatna in spolzka, tako da je zavira- la hitrost korakov in ni dovolila, da bi kdo premagal dosedanji rekord proge (47:46) Petra Lamovca, ki je bil letos ab- solutno drugi. Prvega, Simona Aliča, ki je vso progo pretekel v času 0:50:09, je na vrhu pozdravil hladen veter. Va- nja Krapež, absolutno osemnajsta, je prišla na cilj kot prva ženska, in sicer v 1 uri, 4 minutah in 12 sekundah. Sicer so tako moški kot ženske tekmovali v petih kategorijah, posebne kategorije 89 pa so bile še gorski reševalci do 40 in nad 40 let ter domačini in domačinke. Za majhno atrakcijo so poskrbeli edi- ni trije udeleženci prvega teka na Črno prst iz leta 1970 Peter Čufer, Ivan Čufer in Marko Dakskobler. Peter Čufer je bil na vseh tekih doslej, prvič po osem- intridesetih letih pa so 6150 m dolgo progo z višinsko razliko 1312 metrov spet premagali vsi trije. Vsi tekmovalci so bili kljub vsemu navdušeni nad pro- go, odlično organizacijo in prisrčno go- stoljubnostjo v okrepčevalnicah, na ci- lju in na zaključni prireditvi. Za mnoge je bil ta tek izziv; na srečo se je za vse končal uspešno, brez poškodb ali kakih drugih težav. Prav zato sta bila organi- zatorja, Planinsko društvo Podbrdo in postaja GRS Tolmin, še posebno zado- voljna. Olga Zgaga Podelitev diplom varuhom gorske narave Slovesna podelitev diplom VI. gene- raciji tečajnikov, ki so uspešno konča- li usposabljanje za naziv varuh gorske narave, je potekala 13. septembra v Ka- zinski dvorani SNG Maribor. Udeležili so se je številni visoki gostje: direktor Zavoda RS za varstvo narave Darij Kraj- čič, podpredsednik PZS Rudolf Skobe, predstavnik Zavoda RS za varstvo na- rave iz območne enote Maribor Matjaž Jež, direktorica pokrajinskega arhiva Maribor Slavica Tovšak, predavatelji na tečajih, predstavniki kulture, organiza- cij in podjetij, varuhi gorske narave in drugi obiskovalci, ki jim varstvo nara- ve veliko pomeni. V okviru kulturnega programa, ki ga je povezovala Mihaela Margan, so nastopili solistka Maja Lu- tar in Robert Kample ter mednarodno priznani Godalni kvartet bratov Feguš. Vsi navzoči so prejeli posebej za to pri- ložnost izdan zbornik z naslovom Varu- hi gorske narave, ekologija - umetnost - narava, v katerem je predstavljen pro- gram »varuh gorske narave«, vsebuje pa tudi več člankov uglednih strokov- njakov in podjetij, ki skrbijo za varo- vanje narave. V zborniku so tudi slike priznanega fotografa Janka Andreja Jelnikarja. Da je bil večer res slovesen, so poskrbeli tudi govorniki: podpred- sednik PZS Rudolf Skobe, Darij Krajčič, Matjaž Jež, predstavnik novih varuhov gorske narave Borut Ambrožič in načel- nica KVGN Rozalija Skobe. Vsi so pou- Koncert in krst na visoki ravni Že dolga leta sta na prvo septembrsko soboto na koledarju Pihalnega orke- stra Lesce zapisana pohod in koncert pri Roblekovem domu. Veter in megla ga tudi v soboto, 6. septembra letos, nista ustavila. Vsako leto po koncertu krstijo nove člane orkestra, letos jih je bilo kar šest. Obred je nekaj posebne- ga in tako za člane kot za druge gledal- ce vedno znova vir smeha in veselja. S posebnim zanimanjem ga spremljajo naključni planinci, ki so nad nepriča- kovanim koncertom in dogajanjem po njem navdušeni in ga ovekovečenega s fotoaparati ali telefoni odnesejo s se- boj. Godbenika ali godbenico, ki je z orkestrom prvič na Robleku, položijo na kozo za pripravo drv in ga »krstijo« z vodo in udarcem vrvi po zadnji plati. Letos so okusili krst s pravo planinsko vrvjo tako od Pihalnega orkestra kot od Planinskega društva in še GRS! Za to- lažbo pa so krščenci dobili kos doma- če potice. Osebje Roblekovega doma je kot vedno dobro pogostilo orkester, pripravilo pa je tudi pestro kulinarično ponudbo za vse preostale obiskovalce. Ivanka Korošec darili pomen varovanja narave na splo- šno, ne samo gorske. Pomembno se je povezovati in ozaveščati ljudi o pome- nu varovanja narave. Med programom so se na panoju vrstili čudoviti posnet- ki iz narave, ki so jih pripravili na Zavo- du RS za varstvo narave – Območna enota Maribor, v preddverju dvorane pa so si obiskovalci lahko ogledali raz- stavo Narava Pohorja. V tem večeru sta se lepo združili narava in kultura. Za- hvaljujemo se SNG Maribor, vsem pre- davateljem, ki so izvedli kakovostna in zanimiva predavanja, sponzorjem, nastopajočim, obiskovalcem in vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu, da je podelitev diplom uspela. Še poseb- no pa se zahvaljujemo varuhu gorske narave Borutu Ambrožiču, ki je vložil veliko truda v pripravo in izvedbo te prireditve, ki je potekala na visoki stro- kovni ravni. Usposabljanje v letu 2008 je uspešno opravilo 20 udeležencev iz 18 planinskih društev iz vse Sloveni- je. Ti so od aprila do junija obiskovali tečaj v planinski koči Gospodična na Gorjancih, Koči na Blegošu in Erjavčevi koči na Vršiču, nato pa pod vodstvom mentorjev izdelali tudi dobre seminar- ske naloge. Letošnji diplomanti so: Bo- rut Ambrožič, PD Brezje Maribor (Re- gijski park Pohorje: utopija ali realna prihodnost), Franc Atelšek, PD Ljubno ob Savinji (Naravni rezervat Smreko- vec – Komen), Erika Bizilj, PD RTV Ljub- ljana (Koncept za mladinsko oddajo o spoznavanju in varstvu gorske narave), Matjaž Bohinc, PD Polom Kostanjevica na Krki (Ohranitev Krakovskega goz- da), Branko Čandek, PD Sežana (Na- nos, 1242 m), Tone Dremelj, PD Javor- nik-Koroška Bela (Ohranimo narcise na Golici), Anja Habjan, PD RTV Ljubljana (Varovanje gorske narave … začnimo z otroki), Lidija Hočevar Žager, PD Celje Matica (Narava ni samo za okras), Jelka Huč, PD Novo mesto (Naravovarstvena problematika Gorjancev), Jernej Javor- nik, PD Lovrenc na Pohorju (Varstvo divjega petelina na območju delovanja PD Lovrenc na Pohorju), Marija Klofu- tar, PD Tržič (Kako ohraniti Zelenico), Drago Kodrič, PD Donačka gora (Pohod 90