Suša pustoši Murska Sobota, 8. julija 1993 • Leto XLV • Št. 27 • Cena 80 SIT voda odteka c« ll ž' in vse, kar je .. je '"JO porne- kmeje ritual. je tn idej 'f Etniji so zamenjali tk>-t>Ortr«fV, si Bh le •" '■ CU!.. li » ^Brave in ta se J p'. ‘ l»eriL:?°®'6dice □a sn u obi- '.n nfo, -"'liin 'ft letos ,?J 400 bodo v ^Ineh J® na nekaterih površinah 1 pndelki na gibljejo okoh »■% normalno HI Pridelku bila 'ri pol tonah tlako ki SO jo za- se si^ ra- teče nor- do- kr nje t L. -k. » 'i® N. JUHNOV « nn utinkLwiioHi £« uiinltovi- Oelegatov na skupSČini je bilo na omenjenem zasedanju za zasedanje v ►no ''logo. I okoliščinah. Kar se je poznaJo l^esfn/lfoir koledar Pri Cene državne zgradbe. 8. julij, četrtek, dan NIŽJE CENE DO IS”/. a Ai^jElVlE bo SmCM POkll&TVA J f^re^avor ®tevn, I Ružka 104, tel. (062j 10261Bj VELIKA IZBIRA POHISTVAlJ AKCIJSKA PRODAJA od 10.7-24.7.’93 11. v primerjavi s plenarnim zasedanjem, ko zasedajo vsi trije zbori skupaj, kakor je navadno, je to malo. Torej je šlo 13. julij, torek, Hinko 14. julij, sreda, Kamil Pravijo, da nesreča nikoli ne pride sama, in v kmetijstvu se 10 zdaj že nekaj časa polrju/e. Krnelijce pestijo številne težave in nekatere so dobite ie takšne razsežnosti, da zanje enostavno ne vidijo rešitev. Lanskoletna katastrofalna suša je dokazala, da smo v boju z naravo nemočni- Pa ne zalo, ker se ji ne bi mogli ) ton, so pa p ra- Lastninjenje Pomurskih mlekarn pred ustavnim sodiščem str. 5 ’ “1 \r Ji ugoden nakup PIŠČANČJEGA MESA sprave julij, petek, Veronika I I MIOH MKimn. RIUIBM tTfžaSka 65. VEGROS SHOPPING CENTER' UlON NMIMJ, MMKn sprejemanju osnutka odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, sprejeli so ga brez diskusije, se ni nihče spotaknil ob debelino betonske stene, ki tg kombajni pospravili ves NIŽJE CENE DO 3O°/o V vseh prodajalnah z živili k'' dobro živeli številni projektanti in izvajalci, rnnogi pa so si pridobivali tudi politične točke. Kako kratkoročne in nestrokovne so bite te odločitve, se je pokazalo zdaj, ko nam je vode začelo primanjkovali. Če bi lakrai razmišljali in načrtovali dolgoročno, tako neugodnih posledic gotovo ne bi bilo. Številni kanali, ki prepredajo pomurska polja in po katerih nenadzorn- razbremenjenih Ijišč, nakar takoj še njegov program za leto 1W3. Pri tem so predlagali, naj se podjetniške in druge dejavnosti umeščajo na manj rodovitne površine oziroma v že stoječe in zapuš- M tost merimo po številu sprejetih predlogov, sklepov in programov na časovno enoto. Odborniki so sprejeli informacijo o delu sklada stavbnih ženi- li želi vn poli' „ « 'konec prejšnjega ■ tinn”® prišlo do centimetrov, če naj se prostor šteje za zaklonilski. S komajda večino so sprejeli odlok, da si bodo odborniki lahko za sedenje na skupščini zaračunali 500 tolarjev. Pri točiti za delegatska vprašanje in odgovoreje je delegat Kare! Kozic predlagal, naj se vasi Ivanjševci, Berkovci in Lončarevci ne Štejejo več za dvojezične vasi. Dejal je, da je v teh vaseh skupno samo pet primoženih oziroma priženjenih državljanov madžarske narodnosti in da so se vaški Solarji do leta šestdeset, ko se je takratna država odločila, da si bo umislila še nekaj madžarske manjšine, šolali izključno v slovenskem jeziku. Odbornik Ernest Edry je Kozica vprašal: »Ali domenvate, da se bomo Madžari odcepili? Kozic mu je odgovoril v smislu, da bi v stanju, ki bi mu lahko rekli nevro-tizirano, lahko kdaj hoteli kaj takega. ŠSM izdelki iz PIŠČANČJEGA MESA I I DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOUA ROMURJA EKOLOŠKI EORUM POZIV r 8» o P3 je bo računtea — -.si Jih je in si tako Zal pa si še ne »RŽAVrjANOM V SOBOTO, 1. JLEIJA 1943, TOČNO OPOLDNE. DA SE ZDEKETE NA JEZO LEDAVE PRED SOBOŠKO ČISTILNO NAPHAVti IN IZRAZITE PROTEST ZATO, KER SO NAŠE POTOKE SPREMENILI V KANALE, PO KATERIH NAM BREZ VSAKE KORISTI ODTEKA VODA Ako je Lovrenca (10. 1® ne- julij) lepo, bo še jeseni tako. vano odteka voda, vplivajo na podtalnico in ni naključje, da se je ponekod močno znižala. Naravo je lista, ki zna ohranjati ravnovesje, to se je potrjevalo v dolgih stoletjih, in če to ravnovesje s svojim nestrokovnim posegom Človek poruši, se mu narava maščuje. Vzrokov, da številni pomurski vodotoki ostajajo čedalje bolj prazni, gotovo ne gre pripisovali zgolj suši. Zdaj ko suša že drugo leto pustoši po pomurskih poljih in travnikih, se nekateri začno zavedati, da jo je bolje preprečevati kot odpravljati. Vendar politični mlini rudi tokrat meljejo počasi in ustrezen zakon, ki naj bi urejal namakanja, bo prišel na dnevni red slovenskega parlamenta šele jeseni. Kaže, da se nam pri lem prav nič ne mudi in voda tudi v naj večji suši še naprej odteka v morje. Pomurski konzorcij za namakanje je sicer ustanovljen, saj je to ena od poti, po kateri se bo dalo priti do državnega denarpi, to po je tako rekoč vse. Redki posamezniki, ki skušajo sami reševati, kar se še rešili da, se poskušajo tačas znajti po svoje, na svoj račun pa spet prihajajo razni izdelovalci in trgovci, ki ponujajo najrazličnejše namakalne sisteme, česio tudi dvomljive kakovosti. Zalo se že zdaj pojavlja sirah, da s sredstvi, ki jih bo država namenila za namakanje, ne bodo doseženi pravi rezultati. Na j več ji problem so namreč vodni viri in zastonj bo še tako dobra namakalna tehnika, če ne bo vode. V konzorciju se bodo morali zato ukvarjali predvsem r tem, saj bomo sicer spet dobili občutek, da se bodo sredstva predvsem porabita za njegovo delovanje, rte pa za sisteme. Morda pa jih bo k temu spodbudita tudi ideja, ki se je porodila v Društvu za varstvo okolja in ki predlaga zajezitev pomurskih vodotokov. Upajmo, da tudi široka pri tem ne bo ostala ob strani. Le da nam med tem v morje ne bi odteklo preveč vode! LUDVIK KOVAČ Mohor 10, julij, sobota, Amalija 11. julij, nedelja, Olga 12. julij, ponedeljek, (k izdelkov: •• ogrometkuf J *i4i ' ■ iitte ______________ si^’ Pokazala z vsemi * P fr suše v dfr. ^lOJjejo Okok «■* na hetoat. Tisti tas>, ko ati četo šO' -■^te spomini Sicet t zetov poteka ^posevki niso zaptevetjern, c’’ii leljavna odkupna norma*!'—- OH- • -m TOpe« bthit sk « paj, po- '' množica stanja. \ 'ž teorije ko- ’ gtalo 1 žasedanju diužbe- '1^ ztxJTa soboške Phmembno — Jice pa so vidne na pridelku, ki je - ptsKlavijen. V Kme-Oospodarstvu Rakičan. Jp tnoiajo letos pospraviti '•‘'flJlCO s J iArt ■ /tateViž ■■ in te 'leseVih ta ______ prizadetih površina'' ^vsetni pričakovanji, saj pO‘ kemaj dosega 3 tone po 'l- SlCOf- Vseh*^' to za-’ *®ridat to ^^l^^vostni ra- ^1'Ja ri.si DfArlo, procv^fkj* iViiv p.o. “ Mun*« So6oi» fr- uspešno zoperstaviti, pač pa nanjo nismo ustrezno pripravljeni in organizirani. Nekako navadili smo se že, do povzdignemo j glas šele lakrai, ko je nesreča lu in je treba odpravljali posledice, | namesto da bi jo preprečevati. Prav suša, za katero nekateri napovedujejo, do bo trajata še nekaj let, riajbolj nazorno opozarja na napake in nepravilnosti iz preteklosti. Dejstvo je namreč, da je vodo zlahka speljati z zamočvirjenih površin, težko pa JO je nazaj napeljati. Hidromelioracije so bite v sedemdesetih in osemdesetih letih I pravi hit in zanje je bi! porabljen dobršen det denarja, ki srno ga v Sloveniji takrat namenjati za kmetijstvo. Kakšni posebni : napori, da smo prišli do lega denarja, niso bili potrebni, saj je šlo v bistvu za politično akcijo in meliorirane površine so se povečevale za stotine ali celo tisoče hektarjev. Na ta račun so f, Uljj. a odkupna cena ^normalnem p ' ^^l'va. Po njihovih izracu-tiri 6 in poJ tonah po ?s jmstiija raku, kot je bila jsa polctia pred n^jrir*; jiiazna in vroča. Kedelja je c L/ubljuni spet Jun-: te miki :,pi-eli(i!nlci se podnjn na ra. ■Jn-Heiie iiiiee. Din^nee 'je iiti hliZnph inrisiieniii točkah na ■ Ktihtr itii, Robniku, ^inaeni ^ofi: čez eikend so kar obsedeni. ' Takti kot ohreZje Save, kjer .se ze drago leto lahko kopamo. ti;; je voiia -približno- čista, ker se pač ljubljanske komunalne odplake izlivajo v .Savo nižje od mesta. Čistilne naprave mesto sicer nima - pa za kaj naj bi jo imelo, ko pa je Sava nižje od Litije in Trbovelj tako ali tako umazana, da m uporabna za nič. niti za elektrarne ne. blo, za piknike je Še vedno dobra: zdaj so -kolektlvne-službene« piknike zamenjali zasebni. Ljubljana naj bi drugo leto praznovala 850. obletnico omembe imena Ljubljane v pisanih virih. Res je sicer, da se original tega dokumenta ni ohranil, temveč le prepis, vendar je tudi to dovolj za slavje. Bolj po domače rečeno: za napad na mestni proračun. i\'a tone idej je. kako proslaviti ta jubilej, predvsem pa ubrati tolarje za svoje utopične ali realistične ideje. Lasno je: kdor je pri koritu, bo največ pojedel, kakor smo že videli v preteklosti. Pa tu pri koritu nisem niislil na župana Ljubljane gospoda Strgarja, kajti on je po duši le vrtnar, pa je potem razumljivo, da bo potrebno Ljubljano malo prekopati, presaditi, pognojiti in pokasirati. kekoč pred prvo in drugo in tretjo vojno je bil ljubljanski župan Ivan Tavčar, ki je to postal, ko je bil star 60 let, njegov županski konkurent je bil prav tako starosta Ivan Hribar: oba pa sta »dobila« portret, ki krasi najimenitnejše ljubljanske mestne prostore. Tudi gospod Lože Strgar i se je spoznal za tako pomembnega, zato je tudi on »zapozi-/ ral" za oljno sliko, ki jo bo zapustil zanamcem. Seveda na ' račun proračuna Ljubljane - trt to tistega, ki ga ljubljanska mestna skupščina zaradi blokade že nekaj mesecev ne more sprejeti. Ra je bil vsaj pri ceni skromen, če že ni pri oceni ■ svoje pomembnosti. Stal je ta oljni portret le 230.000 tolar- I t, jev. Središče Ljubljane so pretekli teden popestrili stari rolls rovci. ki so se po krožnem potovanju po Evropi ustavili tudi ■■ Lpibl/ani. To potovanje je bilo 1913. ki so jo uprizorili roli rova v Evropi in takrat so se podali tudi čez prelaz Ljubelj kot najvišjo točko. Tako so naredili tudi tokrat: okoli 20 starih srebrnih rolls rovcev je premagalo stari prelaz Ljubelj, njihovih 50 spremljevalnih i avtomobilov in okoli 100 ljudi pa se je podalo v Avstrijo skozi karavanški predor. Radovedneži smo na Prešernovem trgu lahko videli rotiš royce izdelane med leti 1911 in 1923, nekaj pa je bilo tudi mlajših modelov. Lastniki teh avtomo- bilov pa so bili dobesedno iz celega sveta: Avstralije, Ka- bdov pa so bilt dobesedno tz celega sveta: Avstralije, Ka-rtade, \ove Zelandije, ZDA, Danske in jasno Velike Brila- | nije. .\a tiskovni konferenci c Ljubljani se je predstavil slovenski ultra plavalni maratonec Martin Strel, ki namerava prihodnje leto postaviti svetovni rekord v nepretrganem plavanju med Florido in Havano (150 kilometrov), zdaj pa se pripravlja na plavanje po reki Kolpi - od petka zvečer do sobote popoldan. Sama prireditev bo turistično ekološkega značaja; ob tem bodo številne prireditve, plavalca bodo spremljali kajakaši in kanuisti. Ho, dodaten hec je v tem, da bi Martin Strel rad preplaval tudi Muro in je zato Že v pogovorih z Vestnikom. .Ha ljubljanski tržnici, kamor se ob sobotah hodijo kazat Ljubljančani (v soboto smo tam videli bivšega člana CK ZKS Danila Slivnika, neodvisnega odgovornega urednika Dela, ki je zbiral odmeve na svoje sobotne komentarje), stane kilo paprike 200 tolarjev, breskve do 50 do 80 tolarjev, Šopek peteršilja 30, šopek mlade čebule 50 tolarjev. Marjan Horvat li i: ! ! Andovci 2. julija 1993 St4^ se kdaj spraševali, kaj sploh pomeni fraza Bogu za hrbtom. Tisti, ki živijo v An-dovcih, to vedo v Oni tam ži- vijo. 193«. je V tej vasici na $)n- vensko-madžarski meji živelo še 25K duš - zdaj jih je ostala le Četrtina. Predvsem starejši. Mladi so šli v »varaš«, v Monošter ati še kam dlje«. Tisti, ki so ostati, so za svoj ljubi kruhek garali na domači zemlji. Njive? Obdane z električnim pastirjem, na žicah lonci, tutke... Nič ne prestraši divjadi. Se sploh splača obdelovati zemljo? Mnogi pravijo, da ne. Toda kaj, ko tudi v mestu ni več dela. Tovarne zapirajo svoja vrata. Kaj lahko počneš z 12 forinti, ki jih dobiš za liter mleka? Če jih sploh dobiš? Že več kot tri mesece zamujajo z izplačili. Ti pa garaj in čakaj. L*- S t ^5 v spomin na dirko leta I ■ itr '■s VESTNIK Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobote Časopisni svet: dr Jože Sedernjak, šlelan Cigut, Zlaiko Edih, mag. Dalibor Geder, Ciika Jakelj, Rajko Stupar, dr Aleksander Šihar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna uradnica}, Janez Volek (Odgo* vorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažjc-Peček, Jani Dominko, Jože Gra|. Majda Horvat, Milan Jerše. Feri Maučec, Stefan Smef, Stelan Sobočan fnovinarjij, Ksenip Somen (tehnična urednica}, ^Jalaša Juhnov (lotografmjaj, Nevenka Emn {lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sc tol a. Slovenska 41 Telefoni: novmarp m odrjcvomi urednik 21-383, 21-064 in 33-019. glavna urednica in rjirK-kfonca 22M03, računovodsivo m tajništvo 2 b383 m 21-O&4, GP3 (Iržanje} 22-403, leletakFš 22-419 Nenaročenih rokopisov m lolografii ne vračamo Narcčrima zfi II Inmesečie 1993 je 980.00 SIT, cololetna naročnina 3.800 SIT, zo nnrrZmke v tujmi 100 DEfvl ietno. Ts-kcči r.jčun pn SDK Murska Sohoia- 51900-603-300O5. Devizm račun pn Abanki Ljuhipn.o 'iO 1i'X>-fj20-00n2-5049512. Trsk' Tr^kuirip I jurjske pravice, L |uhlj.'.inn. Na porlfogi mrienia Mimstrsiva za iriforrnrrarije lO/lB z dne 30 t >992 se sieje tednik Vesinik med proizvode Hiforrfiaii/r'iegrj /riačajn iz 13. ločke innfne šlevtike 3. za kaiere ,se placuie pfiir>fjbtfjrii davek orJ (>rr>nieia proizvrxJov. lako kot si vedno, »pridni mali porabski čhivek.« V Andovcih so nekoč živeli le Slovenci. Zdaj ni več tako. Hiše se praznijo. (S sosedom se sploh skregati veČ ne moreš, ker ga ni!!!) Tiste, ki jih zob časa Se ni preveč načel, pa pokupijo meščani iz Gyora, Budimpešte ... Iz mestnega vrveža so prišli uživat mir in sveži porabski »luft«, lil kaj ostaja porahskemu človeku? SILVA LURV Lo hitim lije; Miitašii Jiihmn h I tt 1 i: t I It ii ^nik, g. julija 1993 stran 3 I 1 1 aktualno doma Odkupne cene pšenice, mleka in govedi Preveijanje dogovora Kučanova nova oblačila kmetov, ki so sredi junija iz protesta zaprli **’*j"* prehode in tako opozorili na nevzdržno stanje je dala določene rezultate. Res pa je, da sam način »a ni bil najprimernejši in bi do dogovora, ki sta ga dosegli skupini (vlada na eni ter kmečka in zadružna zveza je »lakko prišlo tudi po drugi poti. Vendar dogovor ^»rait *aj je vsaka stran nekoliko popustila in I zapisati, da je z izidom bolj zadovoljna vlada PtetUo ' je namreč že imela pripravljene določene Mnl^^ nekatere nove cene, zameriti ji gre le to, daje z njimi Na Dogajanjih so se sporazumeli za nove tiekaterih kmetijskih pridelkov in živine, ker imajo t * 'ladnimi obljubami nekatere slabe izkušnje, sta se Revetiii**!*^"'^ ponovno sestali obe pogajalski skupini in P^^^^ka izvajanje posameznih točk takratnega do- kot ' Ugotovili so, da sta obe pogajalski skupini spoštovali dogovor, saj sta kmečka in zadružna zveza prekinili stavko in odpravili zaporo, vlada pa je sprejela nekatere nove odkupne cene. Tako bodo dobili pridelovalci za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda 24 tolarjev, za drugi kakovostni razred pa 23 tolarjev. Že v juniju je bila uvedena tudi višja odkupna cena mleka, ki znaša skupaj s premijo 27 tolarjev za liter mleka s 3,6 odstotka tolšče, ta cena pa se uporablja Ih 'Vfl koncu prvega šolskega leta začasnih beguncev iz Bosne in ^^rcegovine ^osančki s peticami protokola med vlado Republike Slovenije in ’Cbiik'"''“““' in Hercegovine o šolanju dnarljiansiv 'siaia' in Hercegovine, ki se kot začasni begunci ia Ožemlju Republike Slovenije, izdaja Ministrstvo ™ Jport Republike Slovenije naslednje POTR« diplomah s peča- Drfi.. Slovenili Ifi itk ia orža v ------------- prve generacije malih vojnih be- Podpisuj ?lo’venije, ki jih je g unče v iz Bosne in Hercegovine, « Iti so Slavko Gabra ki so našli začasni dom v soboški r--j-......................—i občini, je veliko. Šolali so se na iih^ ^občini. Kar treh mestih: na Ljudski univerzi '-LL-- v Murski Soboti (celotna os- tci SA ; L kjdora J ” ^h-rilri v*_ • . - ■•VI vuvjij], i\.dr ■" Suk - “ obisko- ®'rani ena- ^tndaT?“ je ’s*o besedilo, "'‘'srn jeziku, Tam Uje, tie za pridobljeno zna- radosti petica 1,^. Wa_lB1 p t-i .pp novna šola) ter v zbirnih centrih v Vidoncih in DomanjSevcih (prvi štirje razredi). Pouk je bil kombiniran. Učenci od prvega do četrtega razreda so se učili v isti učilnici. Pet učencev iz Vi- Jeto ;^cevje končalo šolsko , v Mursko Soboto, devet učencev U . z ftrii X J' ^vncaio soisKO Ffi?'Wehom, 11 je dobrih in J„u. ■teve* 'bobrih, 10 dobrih in F 1 kV ’‘’et zadostnih. Razreda ne bo Pahehs,:, ponavljati nikomur Za ii DomanjSevec pa je zapustilo pouk pred koncem šolskega leta. ■]i » odpotovali nazaj domov ali v druge begunske centre. »Zadovoljni smo. Na začetku ob č~ ''®5elje in zado- Koncu Šolskega leta je bilo sicer nekaj težav, dokler nismo dobili učbenikov. Kadrovske rešitve so se izkazale za zelo dobre, tudi starši so veliko sodelovali. V sodelovanju z občinsko organizacijo Rdečega križa smo priskrbeli zvezke in šolske potrebščine. Pomagala nam je Še knjigarna Dobra knjiga. Iz Ljubljane pa pričakujemo dopis o novem šolskem letu. Pogoji za delo na Ljudski univerzi so zelo dobri in ni razlogov, da se pouk Še naprej ne bi odvijal. Zaprli pa bodo zbirni center v Domanjšev-cih, tako da tam pouk ne bo več mogoč,«je povedal Joie Stvarnik, strokovni sodelavec za osnovno šolstvo pri skupščini občine Murska Sobota. Šolska potrdila so učencem iz Bosne predali na slovesnosti v diskoteki Super Li, kjer je bilo že veliko prireditev za male vojne pregnance. I. T. od 20. junija do 1. julija. Obenem je bil tudi sprejet in objavljen pravilnik o določanju odkupne cene kravjega mleka, ki velja od 1. julija, kakor tudi odkupna cena za mleko, ki znaša skupaj s premijo 28 tolarjev za liter mleka tretjega kakovostnega razreda z vsebnostjo 3,6 odstotka tolSče. Po tem pravilniku je namreč mleko razdeljeno v pet kakovostnih razredov, odvisno od skupnega Števila mikroorganizmov v njem. V ekstra kakovostni razred se uvrsti mleko, ki vsebuje do 50.000 mikroorganizmov v mililitru, v 1. razred mleko do 100.000 mikro- organizmov, 300.000 v drugi do miikroorganizmov, v tretji do SOO.OCO mikroorganizmov in v četrtri kakovostni razred mleko, ki vsebuje nad 800.000 v mikroorganizmov mililitru. Izhodiščna cena mleka se glede na kakovostni razred ustrezno poveča ali zmanjša. Na ponedeljkovem sestanku sta pogajalski skupini uskladili tudi stališča do nekaterih vprašanj, ki niso bila posebej opredeljena v določilih dogovora. Šlo je namreč za vprašanje nove odkupne cene mleka v juniju, ki jo je na ravni 27 tolarjev za liter moč uveljaviti šele od 20. junija. Kar zadeva odkupno ceno goveje živine, ki predstavlja osnovo za izračun posebnih uvoznih dajatev, seje ta povišala s 153 na 175 tolarjev za kilogram, Ker nekateri še vedno izigravajo določila odredbe o višini posebnih uvoznih dajatev, je potrebno določiti enotno osnovo za vse kategorije enako, kakor tudi uvozno ceno, povečano za znesek carin in drugih dajatev. LUDVIK KOVAČ J^popad na serdiškem polju pri Serdici na Goričkem, petek, 2. juija. Prinirje I -■^. y L -7 e" Jeram na voncMem, peteK, z. juiija. rnHirjt I Kiif bdii^ ''vjskovodja si česa lrpš«xa ne bi mogel želeti. Vidljl-j, iti , ■ *’ teren v dolini zravnan in obda>i Z milimi griči. Zoreča M rek? koruza, v daljavi bs<|i ivoHih svetojurijanske bo da je strateško nomemhnii fitčLi. Kdor aa bo *id “J - ■ — je strateško pomemlimi fitčM- Kdor ga bo prednost tudi na bojnem polju. Nogometno igrišče ■1 -i--- J 1^ tt L c '*'• bolj .trde’ mvzaprav se I r fiR ** Itriiii. usnja Jv ?'1a. , I s specialnim fotografom, doktorjem veterinarskih znanosti, strokovnjakom za skočne kosti, sklepe in mišice Slavkom Švendo, sva se pri proučevanju slovenske politike osredotočila na opazovanje nog. bo neka dama v cankovskem lovskem domu Se vedno pod vtisom teh nog rekla, da bi si Janšo najraje kar ukradla. Podobnika ne bi mogla, ker je bila z njim žena, pa še svak povrhu. Aja, antropološke razlike! Kako izgleda tipični rasni predstavnik SLS- a. Pod majico, na kateri kot na tetrapaku za mleko piše »Pomurske mlekarne«, so koščena in visoka ramena. Zanimivo, fantje bi morali glede na načelno njivsko de. od sdss-jevcev. Mačoji, je rekla gospa srednjih let. SOSS-jevci so bolj frajtrski Ramena malce spuščena in okrogla. V zalisoih prva sivina z nadihom S; le b je nogomet “ lepote ’ tla ip 12 ‘»Fvic b^?wmo j' nogometa-ibi S m , '7,® »dekleta hi haiipj,, azliko, da jo v, ?hvladujejo < h\^ii z križev ter VišalifSv«. J- sin„_ J“ njrediii ! I J’ ' 1 b. Sli naredili .ja natedii' Slovetnka ljudska ■ pa so no- k dpo, > ® Slovenskimi soci- S?*- ’5lu L “1“ ^- LZ, -'M>1 -■ LHVl_, --vj rodovi, Stf,- ^h *"^'n-l> mo- - U pa [Odovno in le po- -■j IX I ■t ‘«»na. L k'® h, 'hn, ,'sia)ce “vitna, "S ^‘’ J. »Kreditna banka Maribor si prizadeva postati ena od vodilnih slovenskih bank, ki že in bo še bolj uspešno poslovala po evropskih merilih,« pravi direktor kreditne Banke v Mariboru Andrej Hazabent. Zdi se, da so v upravi mariborske kreditne banke v teh dneh kar optimistično razpoloženi, saj so strokovnjaki Agencije za sanacijo bank in hranilnic potrdili sanacijski program banke, hkrati pa je bil njihov sanacijski program dobro ocenjen tudi od strokovnja- kov Svetovne banke. Kreditna banka Maribor, ki je bila ustanovljena 1955. leta, je pravzaprav naslednica več bančnih zavodov in hranilnic, med drugim tudi mariborske Mestne hranilnice, kije na Štajerskem poslovala že davnega 1862. leta. V tem Času je pravzaprav izredno veliko prispevala k hitrejšemu gospodarskemu razvoju Štajerske, vseskozi pa si je tudi, včasih bolj, včasih manj uspešno, prizade- bih terjatev (gre v glavnem za obveznosti iz zamrznjenih deviz in za potencialne obveznosti), v portfelju banke pa ostaja za sanacijo 13 milijard tolarjev. Takšno »očiščenje« bančne bilance in prenos slabih terjatev iz preteklosti na Agencijo za žal a z 22 na 20 odstotkov, za nedovoljene prekoračitve pa bodo po novem 39-odstotne obrestne mere. Imetniki tekočih računov pa bodo poslej (od 1. 7. 1993) lahko »šli v minus« do 20 tisoč tolarjev. Banka pa uvaja, kakor pravi direktor Andrej Hazabent, tudi vrsto drugih novosti. Od začetka julija bo mogoče testno, od začetka septembra pa redno, opravljati bančne transakcije od doma po tele- fonu in telefaksu. Gre za »home banking sistem«, ki ga uvaja Kreditna banka Maribor sanacijo bank bo po besedah . Andreja Hazabenta omogočilo v tej obliki kot prva v Sloveniji, Kreditni banki Maribor tvorno Poleg tega bodo uvedli tudi po-sodelovanje v konkurenčnem slovanje »iz oči v oči« - brez boju z novimi finančnimi usta- novami in pri oblikovanju »pultov«, kar Mariborčani poznajo že iz poslovanja avstrijskih bank. Tako se bo povečala vala, da ne bi prišla v odvisnost zdrave in kapitalsko močne . nobenega drugega razen svojih banke. Pri tem bo tej banki diskretnost poslovanja. Pose-■ " ' " zelo pomagala okoliščina, da bej nameravajo v banki obrav- poslovnih partnerjev. »Naša banka ima zelo močne kore- m ne bolj na Štajerskem, vendar vse postaja banka.M razlaga Andrej Haza-beni. Tako kakor domala vse večje banke na Slovenskem se je tudi Kreditna banka Maribor znašla v sanacijskem postopku - sanacija se je začela vseslovenska respondenčne ima kontokorentne odnose (tekoči računi) z 58 bankami, ko- odnose s preko 300 bankami z vsega sveta. Da bi zmanjšali stroške in navati tudi tiste komintente, ki imajo veliko denarja. Doslej so pa poslovneži, ki pač naorajo povečali konkurenčnost banke, bodo do konca leta zmanjšali tudi število zaposlenih s 1200 na 900. Pripravljenost in odločenost 31. marca letos, ko je postala uprave Kreditne banke v Mari- država popolna lastnica banke, na njeno Celo pa je stopil tudi novi direktor Andrej Haza-beni, dotedanji direktor Božidar Tolar pa je ostal Član upravnega odbora. Potem ko je novo vodstvo banke ažuriralo obseg sredstev za sanacijo, so prišli po besedah direktorja Hazabenta do naslednjih Številk: sanirati je treba 28,2 milijarde tolarjev (441 milijonov mark). Od tega znašajo slabe terjatve 8,8 milijarde tolarjev, zamrznjene devize NBJ 8,2 milijarde in potencialne obveznosti do tujine 11,2 milijarde tolarjev. Pri sanaciji banke so sledili boru, da poseže v konkurenčni boj, so v teh dneh že občutili njeni varčevalci in komintenti. Tako bo banka od 1. julija da- obračati milijone, stali skupaj v vrsti z upokojenci, kar, milo rečeno, ni spodobno. S temi in drugimi novostmi želi banka pritegniti še več varčevalcev in partnerjev, saj sredstva prebivalcev tvorijo kar okoli 40 odstotkov bančnih sredstev. Morda pa ni nepomembno tudi to, da je uprava Kreditne banke Maribor javnosti razgrnila vse osebne podatke in na- jala kratkoročne potrošniške tančne podatke o izobraževa- kredite po 18-odstoini obrestni nju in dosedanjem delu vseh meri (gre za 4 odstotke nižjo članov bančne uprave. To je obrestno mero kot doslej). stvar, ki morda ni (ali pa je) Obrestna mera za prekoračitve toliko pomembna, vzbuja pa na tekočem računu se bo zni- zaupanje. Če koga zanima. mednarodnim merilom. Na Agencijo se v postopku sanacije prenaša 8,8 milijarde tolarjev oziroma 40 odstotkov sla- Andrej Hazabent meni, da pri nas stečaji velikokrat pomenijo tudi fizično likvidacijo podjetja. Zato smatra, da je treba slabe terjatve bank do podjetij najprej odpisati od družbenega premoženja in nato ugotoviti ali lahko podjetje (ob podpori banke, denimo z repro- gramiranjem dolgov) naprej [nQrmalno posluje. kdaj ima rojstni dan direktor Kreditne banke Maribor Andrej Hazabent: 30. decembra (rojen je 1949 leta) 1987 pa je končal specialistični študij marketinga v ZDA na Cleveland State Gniversity. In kaj je počel od 1989 do 1992 leta; Bil je direktor marketinga v Tam-u. Tako, od leta do leta so javnosti na razpolago podatki o vseh direktorjih in članih uprave banke. Tomaž KScla Do cenejše pridelave '"Cin!'’ " ? Mtl«? Za našo kmetijsko pridelavo je Še vedno značilno, da je predraga, zato tudi hrana ne more biti poceni, Z intenzivnostjo pridelave naj bi se sicer povečali pridelki in tako pocenili stroški na enoto proizvoda, vendar pa intenzivna obdelava na eni strani tudi povečuje same stroške. Za intenzivno obdelavo tal je namreč potrebnih veliko strojnih ur, saj so potrebni večkratni prehodi različnih strojev čez obdelovalno površino, to pa ima za tla tudi nekatere neugodne posledice. Zlasti v neprimernih vremenskih razmerah se tla lahko zgostijo do takšne meje, ki je že blizu absolutne zbitosti tal, rodnost tal zato stagnira, poraba energije in časa za obdelavo pa naraščata. Tudi v nekaterih pomurskih firmah s področja kovinske predelave so že pred leti začeli s poskusno izdelavo nekaterih kombiniranih strojev, da bi z enkratnim prehodom opravili več delovnih operacij, žal pa ti stroji niso prišli v množično uporabo, Podobnega poskusa so se tokrat lotili v firmi M. & V., Podjetju za zastopanje, trženje in storitveno dejavnost iz Ljutomera, ki je svoj raziskovalno--razvojni projekt že prijavilo ministrstvu za zanost in tehnologijo ter ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, ki naj bi ga sofinancirala. Projekt zajema razvoj in uvajanje konzervacijskega načina obdelave tal na tržno usmerjene kmetije, za njegovo uresničitev pa bi potrebovali 42 milijonov tolarjev. Pri nas imamo že nekaj izkušenj z zmanjšanim obdelovanjem tal pri pridelovanju ozimne pšenice in koruze, v razvitih kmetijskih državah pa se takšen način obdelave vedno bolj uveljavlja. Po besedah Iva Tivadarja, ki zastopa naročnika tega projekta, k sodelovanju pa je pritegni! znane kmetijske strokovnjake s fakultet in drugih biniran stroj novali EKO Stavljen iz noži, sejalnice , valjazgrebenonni noži. Z stroja je tako jjje. I»JJ vse potrebne op tem ko bi pn -j, j činu bilo potf^. celo več preho J| zemlje se tako ,n .j, tla ostajajo zr tla ostajajo so ue' rastni pogoji ustanov, so prve poskuse takšnega načina obdelave tal že opravili, pridelki pa ka- 'bi’ tal se P $ konzervacijskim načinom obdelave delava poceni, trdi Ivo Tivadar, pridelki tistimi, ki su bili posejani na klasični način- l) ccl** posevki pšenice na poskusnih poljih Franca ■-nri Liiitomcrii. kicr ie iz nnsamezncea zrna r pri Ljutomeru, kjer je iz posameznega več klasov. Ji ► tl tl k k ) i) tl o Ji s K i ! k tl Sa tj h k k }i 'ii Š k k ki S k ! <1 It k žejo, da so rezultati zadovoljivi. Za poskuse so izbrali nekaj parcel na kmetiji Franca Štiha v Noršincih pri Ljutomeru, kjer so jeseni opravili direktno setev pšenice v ko-ruzinje. Predhodnega oranja i. nenazadnje nenazauiu-. . poskusi. pšenice n« 'pl* sov, pridel^'.f^ S’ .d- sov, pri m sf za tistirni. j;* na klasičn^^^pVl!- ■JlV 'i 4 ' t ti •I a 8 julija 1993 stran 5 r gospodarstvo mednarodni kmetijsko-živilski sejem bo od 21, do 29. avgusta Praznik zemlje, stroke in srca ■5‘‘Wi>kt„Jirllski sejem v Gornji Radgoni je veliko tn po-1’ ie ■2’^®eanje tistih, ki imajo, in tistih, ki potrebujejo, hkrati la domačine in udeležence.« Tako so za to kmetijsko manifestacijo zapisali njeni rtrgani-ntoi!,'?**** letošnji sejem potekal pod geslom Praznik zemlje, "»ibnn (hit), , l^a je to resnično praznik Slovencev, potrjuje ■ ■ obišče vsako leto čez 151) tisoč obiskovalcev. Je -ost bo računalniška oprema in varovalna tehnika za kmetijstvo, organizatorji pa se prilagajajo tudi potrebam časa in bodo zato poseben poudarek dali namakalni tehniki v kme- I J? predstavljajo lakv izdelovalci njeni uporabniki; je tudi praznik š« ibrrfjo najboljši slovenski strokovnjaki; hkrati pa i’ «nik srca, saj ga organizatorji pripravljajo s srcem. ^UKnji mednarodni kmetij-^‘živilski sejem bo že 3 L po ^i.aied razstavljale! pa vlada ?"l veliko zaninnnnl** f^tvedeli *t«tci zanimanje. Kot na novinarski kon-f«di prejšnjega tedna. fje?/ ; L Pfllaviln 4= c J - „ .. -jC na sejmu ;• prijavilo že 544 ------- . . r..)ovuo že 544 razstav-mv iz 19 držav, pričakujejo veliko razstavljalcev, ki njem sodelovali že prejš-y leta, pa udeležbe doslej še ^'PTijavili. Veliko zanimanje 1 ža pokrite 1 ^lorc. zato bodo I '^Be razstavne paviljone, pa bo tako imel na voljo I if-*^.^ kvadratnih ;---1 Čistili razstavnih površin, I tisoč kvadratnih I'™«'- pokritih. S tem l ■? tazmerie I l''itni, -■ k razstavne na 4.500 •betrih uredili tri me- pa se že •"ed pokritimi in 1 razstavnimi površi-kim' kmetijskem moro prevladovati od-* razstav«; nroiifcsr Pfostor, zato bo tijstvu. Kaže, da brez te opremc kmetijstvo v prihodnje ne bo moglo shajali, saj suša že drugo leto ogroža kmetijce, pa tudi sicer v normalnih vremen- I I I ^^^inarjev verjetno potrebno razmišljati o prostorski Širitvi sejma. Poleg razstavljale e v kmetijske mehanizacije in opreme bo na letošnjem sejmu, ki bo med 21. in 29. avgustom, močno zastopana živilsko-predclovalna industrija, saj se je za sodelovanje že do zdaj prijavilo tudi veliko novih manjših mesno- predelovalnih obratov. po- dobno pa je tudi na področju mlekarstva, vendar bodo ti razstavljale! nastopali skupno. Ob tem bodo dali poudarek opremi mesno-predelovalnih obratov, razstavljena pa bo tudi manjša sirarna za potrebe individualnih pridelovalcev mleka. Kot običajno bo poudarek na kmetijski mehanizaciji, k razstavljanju pa so organizatorji uspeli pritegniti tudi nekatere nove izdelovalce in bo tako letos možno že videti različne traktorje kakšnih 10 različnih izdelovalcev. Zanimi- skih razmerah namakanje lahko veliko prispeva k večjim pridelkom in njihovi boljši kakovosti. Že letos bo sejem bogatejši tudi za 3 tisoč kvadratnih metrov vzorčnih nasadov, ki so jih namenili rastlinski pridelavi, skrb zanje pa je prevzela srednja kmetijska šola iz Rakičana. Tokrat bo že na ogled 40 različnih rastlinskih vrst, z naravo pa bo povezana tudi lovska razstava, kjer bo poudarek na sožitju med lovstvom in naravo. Obsežnejša bo tudi razstava rib, saj bodo razstavili slovenske sladkovodne ribe, že tradicionalne pa bodo razstave živine, od govedi do drobnice in perutnine, medtem ko bo novost in zanimivost letošnjega sejma predstavitev projekta vzreje nojev. Na svoj račun bodo prišli Čebelarji, za katere bodo tudi letos pripravili strokovno predavanje, prav tako pa tudi sadjarji in vinogradniki. Za prve pripravljajo mednarodno posvetovanje o integrirani pridselavi sadja, na katerem bodo svoje izkušnje s tega področja predstavili švicarski sadjarji, medtem ko bodo na vinogradniških manifestacijah dali poudarek laškemu rizlingu, Ta sorta je v Sloveniji najbolj razširjena, vendar jo mnogi vinogradniki Se vedno premalo poznajo.Kot zatrjujejo, bodo povezovalna nit vseh razstav strokovna predavanja in posvetovanja o najaktualnejših temah s področja kmetijstva. Ena od osrednjih strokovnih razstav bo na temo kmetijskega šolstva v Sloveniji, temu šolstvu pa bo posvečen tudi poseben sejemski dan z mednarodno udeležbo. Organizatorji sejma želijo čim bolj poskrbeti tudi za dobro počutje tako razstavljalcev kot obiskovalcev, zato bodo letos razstavne dvorane primerno zračene in hlajene. Do začetka sejma bo nared tudi močnejša transformatorska postaja, ki letos predstavlja največjo naložbo v sejemsko infrastrukturo, uredili pa bodo tudi vhode za obiskovalce, ki jih bodo ločili od tovornega prometa. LUDVIK KOVAČ obljub se ne da živeti *’'**k'kata kovinske in elektroindustrije Slovenije je Za stavko so S( in več kol KO tisoč zaposlenih v podjetjih Stavkaj'*'"’«'*’''«*. ------*■ •1^na P***ekala v skladu z navodili in stavkovnimi “•h*" ’*®kvn‘'h^” ^-1' doseči takojšnje sprejetje ukrepov za ,, '*5®st, zagotoviti socialno in gmotno varnost o kolektivnih pogodbah, odpraviti plače ' “kiniti plačilo dohodnine za o . ''kdc pa so zahtevali, da zamrzne odločanje h ‘•klavcih. - -odzvali ko- ■'•tir j veh- shod kar je okrog Ml odstotkov vseh Za stavko so se odločili tudi Garažna vrata, vrata za delavnice, požarna vrata, dvoriščna vrata z ali brez avtomatike izdelujemo, dobavljamo in vgrajujemo. thn,- 3V»»v.k, so 'a v Ma- ■CAii ■ ~ '^^P‘5lovall n.^':.Tam „ nied *nf.k: , 'Ihi KV/Ahl i2^: vi^j^lVajno resno ■ Iti ■ > ■ li ' je to- , tniii ™ opo- tačunati - .c ne '•»Itvc kovi- z^hltvc kov>-Hs«,. j'>b namreč več ne * Se od i| njih ne . [.'''PUpis . ■' pomur- pozi- < '-kil J, ^''skcea P "tui Za ’’'naikata llht'® “bvej.dela, bi' in so?",?« podprl, iv,>ih^ v J^ioj^blevo * podjetjih sindikata zatem p.a odšli na delo. Tako je bilo v Blisku- Liv-Pro v Murski Soboti, ljutomerski 'Vitrini in radgonskem Arcontu. V ljutomerskem Teh nos t roju - Moderna oprema so stavko začeli ob 6, (X) in jo končali ob 14.00. Na zboru delavcev so v celoti podprli zahteve sindikata kovinarjev, s čimer so seznanili tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, republiško vlado in ministrstvo za delo. Medlem pa so se v radgonskem Elradu. soboški Han-Agri in Se ponekod drugje odločiti, da v proizvodnih obratih ne bodo prekinili z delom. Tam jih namreč priganja izpolnjevanje rokov in izvozne obveznosti, hkrati pa so menili, da sc bodo le na ta način lahko izognili poslabšanju poslovnega položaja podjetja. ■ Veči- m v ležavnc gospo- da sana- p P''■‘'nje novih UGODNO i*" clektro- - mopedi TOMOS možnost plačila na Pri Vi panoge v raz- . -< vrt stavkovnih kovinske in It Ji * Votnurju je * valiti, delavcev 6 obrokov brez obresti 1 - keramične ploščice - kmetijska mehanizacija - traktorji ZETOR Melalha Trgovina Tor nar Črentovci d. o, o., tal.: 069/70-762 i' h- 'BA L . u « se ta- in,"'""' Pis:"*^" CMSa ki @ mctPiKP ust rij i, v radgonskem Tain-Busu, kjer so delavce podrobno seznanili s^tavkovnimi zahtevami, povsod tam. kjer je bilo potrebno, , pa so nadaljevali z delovnim procesom, To velja tudi za Ra- densko-SteinIe (prejšnjo tovarno polnilne opreme), saj so delavci po opravljeni malici se vrnili na delovna mesta. V so- boSki Tovarni kovinske oprenie (SOF) pa so imeli zbor delavcev Sele ob 9.00, Po seznanitvi s problematiko kovinske industrije so se odločili, da sc štirje delavci udeležijo protestnega shoda v Mariboru, V podjetju Logo v Lendavi so prav tako organizirali zbor delavcev. nato je sledil pogovor z vodstvom, s katerim so do.se-gli soglasje glede večine njihovih zahtev, zato so se vrnili v proizvodne prostore. V Elek-tromatcrialu so Že ob 6. 00 pri- zbor delavcev, pravili zbor delavcev, na izrecno željo zaposlenih pa se jih je kar sto udeležilo protestnega shoda v Mariboru, Tja jc odšlo tudi nekaj delavcev iz Marketinga in servisa varilne opreme (prejšnji Varstroj), zanimivo pa je. da so ostali delavci nadaljevali z delom. MILAN JERŠE niimol I) J Kopa J »Skl riAf la ul 4» rial. (062)796691 KIDBlttMlP Specializirana trgovina z aluminijem in sestavljalnica aluminijastih elementov Pamiaina »am; - 8lunrtnl|ajte pollzdalke: pločevino, liolBcIlska telilo, profile, cevi - aluminijasti žični program: mreže, žice, varilne palico - alumtnlieaU sIreJni program: žlebovi. cevi, hl|Uke. obrobe Sifltuletno, Izdetuletno, montl-ramo; - aluminijasta vrata, Okna, pregradne stene, ihnske vrtove - aluminijasta vrtna oziroma dvo-rilčna In drsna vrata - aluminijaste ograja: z aluminijastimi stebri In mrežo, primerne za dvo- rtiča, igrišča... sadovnjake, stdsdllta, FERINA Limbuška 62000 MARIBOR, (062)104-611. 3S/a, telefon Zakaj imamo radi plastiko ali razmišljanje o nezdravem posnemanju slabih idej Naš okus in mi Ko se vozimo po naši pokrajini, nas včasih presenetijo nenavadne reči: od kod ljudem ideja, da se odločijo za takšne načrte, zakaj uporabljajo ta material in ne tistega, ki jim je pri roki, zakaj imajo raje drage uvožene rože kot domače... zakaj imajo raje plastiko in beton kot les in opeko? Nekateri porečejo, če bi bili zakoni, predpisi in kazni, se kaj takega ne bi dogajalo! Vendar pa zakoni niso vse, še posebej, če so zakoni zaradi zakonov. Nekaj drugega potrebujejo ljudje na podeželju: svetovalca, idejnega vodjo, ! vzornika... Vzorniki so vedno bili in bodo, žal pa so bili ] v zadnjih desetletjih ti vzorniki brez pravega okusa oziroma so brez premisleka sprejemali novo, ne da bi pomislili, ah' je vse novo tudi v resnici dobro in napredno. Naštejmo le nekaj zgledov nezdravega posnemanja. Nadstropne hiše z balkoni so najvidnejša in najtežje popravljiva posledica posnemanja napačnih vzornikov. Salonitne plošče, ki imajo le nekajletni rok trajanja, so slabo nadomestilo za opečno kritino (niti rdeči bramac ni tako slab kot salonitke). Plastične rolete so bile naj večji hit v sedemdesetih letih; zaradi njih so odstranjevali manjša in pokončna okna in vgrajevali tridelna. Komur se je vseeno zdelo škoda odstraniti mogočno in dobro ohranjeno okno, se je zadovoljil z nadomestkom - plastiko so vgradili v lesene naoknice. Ko je s tem začel eden, so ga posnemali tudi drugi, tako lahko danes vidimo na marsikateri mogočni kmetiji v Prlekiji naoknice iz lesa in plastike. Naslednje so žične ali kamnite ograje, v preteklosti je imela vsaka kmetija zgolj lesene ograje - če jih je sploh imela. Potem pa je prišla moda: z žičnimi ograjami je manj dela, ni treba skrbeti za vzdrževanje, ni treba žagati, zabijati... Pa sploh ni res, da je manj dela. Podobno je z betonskimi koriti za ker so sorodniki kupili takšna korita ali ker jih roze izdeluje znanec našega znanca, ki nam jih bo prodal po ugodni ceni, jih bomo kupili tudi mi; pa ne le eno, ampak pet, ker je pač ugodna cena! In tako imajo marsikje na dvorišču namesto majhnih lesenih »ogradecov« ali trajnic v betonskih koritih posajene okrasne rastline, ki jih morajo kupiti pri vrtnarju. Zadnji hit mode na prekmurskih in prleških domačijah so sedežni vrtni kompleti iz plastike. Nekdo je ugotovil, da jih lahko kupi po zelo nizki ceni pri nekem posredniku ali v Avstriji, in si je kupil štiri stole in mizo. Povedal je sosedu - ta je vzel v zeleni barvi, drugi v rdeči ali beli. Danes ima vsaka družina takšen plastični komplet. Lesene zložljive stole so spravili na podstrešje. Plastika je res bolj praktična, lahko jo namoči dež, pa jo le pobrišemo in se v trenutku posuSi. Toda se je kdo vpraSal, kje bo ta plastika, vsi ti kompleti čez nekaj let? Leseni stol lahko porabite tudi za kurjavo. Kaj pa plastiko? Zares; prav vsaka ideja ni vredna posnemanja! 5 l za 'A , DA V Čigave bodo Pomurske mlekarne? Ko so pred letom dni v Prekmurju ustanavljali specializirano mlekarsko zadrugo, jih je pri lem vodila želja po pospeševanju pridelovanja mleka. Čeprav deluje zadruga v okviru Pomurskih mlekarn, so jo ustanovili na željo pridelovalcev mleka, ki so bili prej organizirani v okviru reprodukcijske skupnosti pridelovalcev mleka. Pomurska mlekarska zadruga je po Številu članov največja slovenska zadruga, saj je vanjo vključenih 4.091 Članov in le 6K5 je takšnih .pridelovalcev’ mleka, ki niso organizirani v zadrugi. Če ob tem upoštevamo, da je v vse ostale splošne kmetijske zadruge na tem območju včlanjenih le 930 kmetov, potem drži ugotovitev, da se kmetje združujejck le v zadruge, ki so resnično njihove in od njih pričakujejo ludi določene koristi. Rejci krav molznic so že doslej dobro sodelovali s Pomurskimi mlekarnami, saj je ta mlekarna ena od redkih v Sloveniji, ki odkupa nileka ne omejuje, izplačilo pa je tekoče. ■V preteklosti je mlekarna poskrbela tudi za ureditev zbiralnic mleka na celotnem odkupnem območju in vse to je utrdilo zaupanje kmetov do njihove mlekarne. V Pomurskih mlekarnah so v preteklosti Čeprav se slovenski mlekarji srečujejo s težavami pri prodaji svojih izdelkov, smo na občnem zboru Pomurske mlekarske zadruge lahko slišali, da v Pomurskih mlekarnah uspešno premagujejo te težave. Zaradi izpada nekdanjega jugoslovanskega tržišča so se delno preusmerili v izvoz, vendar ta ekonomsko ni zanimiv, saj tudi država ne poravnava svojih obveznosti do iz- letno odkupili 38 milijonov li- '.voznikov. Položaj na domačem trov mleka, v zadnjem času pa ugotavljajo, da se je odkup zaradi posledic suše zmanjšal in so lani odkupili le 36 milijonov litrov mleka. Ker primanjkuje krma, se rejci odločajo za zmanjševanje staleža. mnogi pa rejo celo opuščajo in tako se zmanjšuje tudi Število kmetij, ki oddajajo mleko. Če so Se pred desetimi leti v soboški in lendavski občini redili okoli 20 tisoč molznic, se je zdaj njihov stalež zmanjšal na 14 tisoč, ugotavljajo pa, da sc povečujejo količine oddanega mleka po kravi. Težnje po zmanjševanju prodaje mleka se nadaljujejo tudi v zadnjem času, saj je bil lanski odkup manjši od predlanskega za 5,9 odstotka, konec laoskegd leta pa se je v primerjavi z enakim predlanskim obdobjem zmanjšat kar za Četrtino, tržišču se je Se posebej zaostril v letošnjem drugem četrtletju, ko se je močno povečal uvoz mlečnih izdelkov, država pa prt tem ni vodila ustrezne zaščitne politike, V Pomurskih mlekarnah pa navkljub vsemu pravijo, da bo Se večja usmeritev v izvoz nujna, saj jim bo le to zagotovilo preživetje, vendar bo za to potrebna kakovost, Nad njo se v Pomurskih mlekarnah že zdaj ne pritožujejo, saj je ta nad slovenskim povprečjem, kar 80 odstotkov oddanega mleka pa ustreza novemu pravilniku o kakovosti mleka. Pred občnim zborom Pomurske mlekarske zadruge so opravili zbore v zadružnih enotah, navkljub nekaterim pripombam o ugotavljanju maščobe v mleku pa so pridelovalci z odnosom mlekarne zadovoljni, saj plačilo dobivajo redno, moti pa jih razlika med odkupno in prodajno ceno mleka. Po besedah mag, Iva Rotdajča, direktorja Pomurskih mlekarn, mlekarji podpirajo zahteve po višjih odkupnih cenah, vendar bi to morali doseči z ustrezno zaščitno politiko pri uvozu. Sredstva, ki bi jih dobili na ta način, bi morali nameniti domači prireji, saj bi se sicer zaradi višjih domači cen Se bolj povečal pritisk na uvoz mleka in mlečnih izdelkov. . Opozarjajo pa Se na en problem, ki se je pojavil pri lastninjenju Pomurskih mlekarn. Ker so po zakonu o zadrugah 45-odsiotni lastniki tistega dela mlekarn, ki je bil ustvar- jen s predelavo mleka. za- druge, bi jim v Pomurskih mlekarnah pripadel 38,2-Qdstotni delež. Ker so se rejci krav molznic"združiii v mlekarsko zadrugo, bi bilo logično, da je ta solastnik mlekarne, vendar pa lastninske deleže zahtevajo tudi ostale splošne kmetijske zadruge. In prav tu se je pletlo, saj je ministrstvo za-za kmetijstvo sredi maja izdalo odločbo, po kateri imajo pravico do lastninskega deleža le splošne kmetijske zadruge, medtem ko je Pomursko mlekarsko zadrugo iz te pravice celo izključilo. Mlekarji so se zalo pritožili na vrhovno sodišče, saj jih je kar 85 odstotkov, ki oddajo 87 odstotkov odkupljenih količin mleka, vključenih v to specializirano mlekarsko zadrugo, zato pravijo, da morajo dobiti pravico do lastninskega deleža. Kako se bo spor razpletel, bo seveda pokazal Čas. LUDVIK KOVAČ stran 6 vestnik, 8- julija]^ nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovani bralci iti bralke, tokrat bo tedensko poročanje o dogajanjih na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkoin 29. 6. in ponedeljkom 5. 7. 1993. Uvrščena kotacija I - obveznice 29. 6. 1993 Je tečaj obveznice RSL 1 padel iz 93,6 na 93,4, ko je bilo za 11647 lotov prometa, naslednjega dne pa na 93,1 pri 8281 lotih prometa. V četrtek je njen tečaj porasel na 93,5, ko je bilo za 251^ lotov prometa s to obveznico, v petek padel na 93,4 pri 30575 lotih prometa, v ponedeljek pa na 93,3 (11796 lotov prometa) Z obveznico RSL 1 z davčno olajšavo je bilo 29, 6. za 64 lotov prometa, njen enotni tečaj pa se je tega dne še zadržal na 89,0. Naslednjega dne 50 bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 10 loti po tečaju 88,4. v četrtek pa je bilo 5 to obveznico za 93 lotov prometa, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 88,5. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 258 loti, v ponedeljek pa s 45 loti po nespremenjenem tečaju 88,5. Enotni tečaj obveznice RSL 2 je 29. 6. porasel za 0,5 odstotne točke in sicer iz 90,6 na 91,1, ko je bilo za 679 lotov prometa s to obveznico, naslednjega dne nekoliko padel na 90,9 pri 1033 lotih prometa, v četrtek pa porasel na 91,6 (758 lotov prometa). V petek je tečaj te obveznice neznanto padel na 91,5, prometa pa je bilo za 1981 lotov, nato pa se je na tem nivoju zadržal tudi v jjonedeljek pri prometu 635 lotih. Z obveznico RSL 2 z davčno olajšavo je bil 30. 6. sklenjen apli-kaajski posel s 3 loti po tečaju 85,6, v četrtek pa je njen tečaj porasel na 87.0. prometa pa je bilo za 6 lotov. V ponedeljek so bili ponovno sklenjeni aplikacijski posli s3 loti po tečaju 87,8 (-1-0,8odst, t,). bilo za I3 lotov, njen enotni tečaj pa je poskočil iz 54(X) na 5550, posamezni posli pa so bili sklenjeni po tečajih od ,5400 do 5700. Enotni tečaj delnice LEK je v tem tednu nihal. Tako je 29. 6. porasel iz 13010 na 14250, ko je bilo za 250 lotov prometa, naslednjega dne padel na 1366,5 pri 389 lotih prometa, v četrtek pa ponovno porasel, tokrat na 11260. V petek je enotni tečaj te delnice zdrsnil na 14156, ko je bilo za 553 lotov prometa, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli z49 loti po tečaju 14410(-t 254 tolarjev). Prosti trg - obveznice Gorica. 29. 6. je tako njen tečaj neznatno porasel iz 87,9 na 88,0, ko je bilo za 320 lotov prometa, v četrtek pa na 88,5 pri 125 lotih prometa. V petek se je trend naraščanja spremenil v trend padanja, tako je tega dne padel na 88,2 prt 60 lotih prometa, v ponedeljek pa na 88,0, ko je bilo za 303 lote prometa. Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je 29. 6. padel iz 103,8 na 97,7, ko je bilo za 162 lotov prometa, Padec tečaja ne preseneča, saj tej obveznici zapade kupon 1. 7., večkrat pa sem že omenila, da se brez kupona trguje že pet delovnih dni pred zapadlostjo kupona. Naslednjega dne so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli Enotni tečaj obveznice Gorenje z 31 loti po tečaju 97,0, v četrtek pa je v tem tednu nihal. Tako je 29. 6. porasel iz 97,3 na 97,4, ko je bito za 1214 lotov prometa s to obveznico, naslednjega dne padel na 97,1 pri 127 lotih aplikacijskih poslov, da bi v četrtek posko6l na 98,2, ko je Kakšne hiše gradimo (1) Uvrščena kotacija II - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 29. 6. rahlo padci iz 87,2 na 87,0 prometa s to obveznico pa je bilo za 440 lotov. V petek so bili sklenjeni aplikacijski posli z 8 loti te obveznice po tečaju 86.9, naslednjega dne pa se je njen enotni tečaj ponovno izoblikoval na 87,0, ko je bilo za 273 lotov prometa, Z obveznico Mesto Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo je bil 30. 6. sklenjen aplikacijski posel s 4 loti po nespremenjenem tečaju 85,0, v četrtek pa Se z 20 loti. bilo za 720 lotov prometa. V petek Je enotni tečaj te obveznice nekoliko padel na 98,0, prometa pa je bito za 810 lotov, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli 5 389 loti po tečajih od 96,8 do 98,0. enotni tečaj pa se je izoblikoval na 97,0 (padec za 1 odstotno točko). 29. 6, so bili sklenjeni aplikacijski posli zli loti obveznice LEK 2, v petek pa še s 4 loti, njen tečaj pa je ostal nespremenjen 98,3. Tako stabilen tečaj ima ta obveznica že skoraj en mesec, poudariti pa je potrebno, da je s to obveznico zelo skromen promet. Za 0,6 odstotne točke je 29. 6. padel enotni tečaj obveznice Metalna in sicer iz 56,3 na 55,7 prometa pa je bilo za 100 lotov, naslednjega dne je njen tečaj poskočil na 59,0 pri 571 lotih aplikacijskih poslov, v četrtek pa je njen tečaj padel na 58,0, prometa pa je bilo za 296 lotov. V ponedeljek so bili s 4 loti prijavljeni aplikacijski posli, njen enotni tečaj pa je ponovno padel, tokrat na 57,1, V tem tednu je nihal enotni tečaj obveznice občine Laško, Tako je 29. 6- padel iz 80,6 na 79,6 pri 295 lotih prometa, naslednjega dne sicer nekoliko porasel na 79,9, ko je bilo za 80 lotov prometa, v četrtek padel na 79,3 (282 lotov prometa), vendar se je v petek vrni! na 79,9, ko je bilo za 162 lotov prometa s to obveznico. 30. 6. je bil sklenjen je njen tečaj porasel za kar 1,1 odstotno točko na 98,1, prometa pa je bilo za 62 lotov. V petek Je njen enotni tečaj rahlo zdrsnil na 97,9, ko je bilo za 114 lotov prometa, v ponedeljek pa so bili po istem tečaju sklenjeni aplikacijski posli z 92 loti. Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 je 29. 6, padel iz 73,6 na 73,3, prometa pa je bilo za 230 lotov. V petek 60 bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli z 12 loti po nespremenjenem tečaju. 2. 7, sta dva lota obveznice Rogaška 2 za-raanjala lastnika po tačaju 30.5, kar predstavlja stabilen tečaj že od 25. 5., vendar je od tedaj bilo le za 25 lotov prometa večina tega prometa pa SO bili aplikacijski posli. Po dvanajstih dneh so 29, 6, zamenjali lastnika 4 loti blagovne obveznice Rogaške po tečaju 12500 (1-375 tolarjev). Prosti trg delnice Enotni tečaj delnice Dadas je 29. 6, porasel iz 117850 na 118400, ko je bilo za 18 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 118570 pri 27 lotih prometa, v četrtek pa na 119632 (52 lotov prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 119911, ko je bilo za 9 lotov prometa, v jx>nedeljek pa 120300 pri 8 lotih prometa. na aplikacijski posel z 1 lotom obvez- nice občine Šmarje pri Jelšah, njen Uvrščena kotacija II - delnice Z delnico Salus se je v tem tednu trgovalo Šele 1.7,, prometa z njo je tečaj pa je ostal nespremenjen, torej 82,1. V četrtek so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli z 12 loti po neznatno nižjem tečaju 82,0. Enotni tečaj obveznice občine Zagorje je v tem tednu krepko nihal. Tako je 30. 6. porasel za kar 8,8 odstotne točke (84.7), ko je bilo za 55 lotov aplikacijskih poslov, vendar je njen tečaj v Četrtek padel na 75,2 (-9,5 odstotne točke) pri 600 lotih prometa. V petek in ponedeljek so bili s to obveznico sklenjeni aplikacijski posli j PtMMPIIBftM IH l~? A « C«4L> (»rvlh tMruv H. Br«t4c< 60250 9 0606 6a-aa6. T*»rrak*i 0606 62-052 POSLOMtMML« EJtrpUJAMA SlovMiskB Cflsta «O€4 OMSS. UuUJllu 6*000 tl 061 BI-347 AOMIMUICA AaiUMtMv PvUzBMka >5 C2OOO Maribor «062 as iMO. TaMfMs: O« aS dCO 'š s skupno 407 loti po tečaju 77,0. Enotni tečaj obveznice PTT Celje je 29. 6. neznatno zdrsnil iz 97,8 na 97,7, ko je bilo za 20 lotov prometa in se na istem nivoju zadržal tudi naslednjega dne pri 20 lotiti aplikacijskih poslov. V Četrtek pa je njen tečaj porasel na 98,1, ko je bilo za 34 lotov prometa, v ponedeljek pa je bit sklenjen aplikacijski posel s 3 loti po tečaju 98,0. Naraščal pa je v začetku tega tedna enotni tečaj obveznice PTT Nova Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha Obresti za tolarske posle za občane v juliju: TEKOČI RAČUNI OBČANOV Dnevni saldo do 300 ECU od 301 do 500 ECU od 501 ECU negativno stanje kredit po tekočem računu ŽIRORAČUNI pozitivno stanje negativno stanje Obrestna mera 0,75% R R ■ R -I- 5% letne obrestne mere R -e 28% letne obrestne mere R -I- 18% letne obrestne mere 0.75 R R 4- 28 letne obrestne mere HRANILNA PISMA OENOMINIRANA V DEM rok vezave 91-180 dni rok vezave 181-380 dni 7,25% fiksna letna obteši na mera 8,00 % fiksna letna obrestna mera TOLARSKI DEPOZITI rok vezave: do 31 dni 91 dni 161 dni R -I- 6 - R + 7,5 R . 6,5 - R + 8 r+7 -R 1- 9 Višina obrestne mere je odvisna od višine vezanih sredstev depozita. Najnitja vezava je 500 ECU v tolarski protivrednosti <70.000 tolarjev). v tem tednu je naraščal tečaj delnice MK Založba, Tako je njen enotni tečaj 29.6. porasel iz 3473 na 3773 pri 390 lotih prometa, v Četrtek pa na 4153, ko je bilo za 440 lotov prometa. Slednji porast predstavlja porast tačaja za dovoljenih 10 odstotkov, V petek Je njen enotni tečaj ponovno porasel, tokrat na 4428, promet pa Je bilo 1117 lotov, v ponedeljek pa je bil sklenjen aplikacijski posel s 4 loti po tečaju 4100. Nihal pa je v tem tednu enotni tečaj delnice NIKA, Tako je 29. 6. padel IZ 54092 na 52127 pri 178 lotih prometa, naslednjega dne na 52086, ko je bilo za 13 lotov prometa, v četrtek pa porasel na 52524 (194 lotov). V petek je njen enotni tečaj sicer neznatno padel na 52512 pri 121 lotih prometa, vendar je v ponedeljek poskočil na 53512. ko je bilo za 406 lotov prometa. Delnica Probanke tudi v tem tednu beleži rast enotnega tečaja. Njen tečaj je (ako 29. 6. jx>rasel iz 30349 na 30713 pri 6035 lotih prometa, naslednjega dne na 31120, ko je bilo za 13824 lotov prometa, v četrtek pa na 32204 (6302 lotov). Tudi v petek je njen tečaj jKirase! in sicer na 32621, ko je bilo za 3862 lotov prometa, v ponedeljek pa na 32940 pri*4866 lotih prometa. Ze dva tedna beležimo padanje enotnega tečaja pri delnici Rogaške (naj spomnim, daje predhodna dva tedna konstantno naraščala). Tako je 29. 6. padel njen tečaj za dovoljenih 10 odstotkov iz 2385 na 2147 pri 260 lotih prometa, v četrtek na 1990 (- 7,3 odstotkov), ko je bilo za 200 lotov prometa, v petek pa rahlo porasel na 2000 (80 lotov prometa). Enotni tečaj redne delnice SKB je v tem tednu nihal. Tako je 29, 6. padel IZ 14449 na 14123, ko je bilo za 1688 lotov prometa, naslednjega dne na 13541 pri kar 26080 lotih prometa, v četrtek pa poskočil na 14677 (206 lotov prometa), Tudi v petek je tečaj te delnice porasel in sicer na 15421. ko je bilo za 1883 lotov prometa, v jKinedeljek pa ponovno padel, tokrat na 14300 pri 220 lotih prometa. Nihal je v tem tednu tudi enotni tečaj prednostne delnice SKD. Ta je 29.6. padel iz 16931 na 16746, ko je bilo 1739 lotov prometa, naslednjega dne pa porasel na 17261 pri 233 lotiti aplikacijskih poslov. V četrtek je njen tečaj padle na 17154, prometa pa je bilo za 1233 lotov, v petek pa so bili sklenjeni aplikacijski posli s 121 loti, enotni tečaj pa se je izobliko- ; val na 16865. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 17203, prometa pa je bilo za 229 lotov. Tončka Boži novic Učili so nas, da glede na zemljepisno lego, vremenske razmere, zgodovinske danosti ter razpoložljivi material poznamo v Sloveniji tri osnovne tipe hiš: primorski, alpski in panonski, Te hiše so s svojo obliko, lego, velikostjo in materiali, iz katerih so bite zgrajene, označevale določen prostor, ki je bil na ta način razpoznaven in drugačen od dru- »K- . , Zal pa najdemo takih hiS čedalje manj. Večinoma jih poznamo iz literature in učbenikov, ni pa jih v katalogih projektivnih organizacij, V Času, ko nam gre za vsako ceno za lo, da se potrdimo kot samostojna država, pozabljamo na enega najpomembnejših označevalcev identitete nekega naroda - arhitekturno dediščino. te prilagoditve največkrat ne- strokovne in rezultat agresivnosti tržišča, ki je poplavljeno z materiali in gradbenimi elementi, ki nimajo pri nas kaj iskati. In kaj je tisto, kar je pri starih hišah uporabno za novo življenje? Predvsem je to oblika objekta, ki je prilagojen parceli. Torej je pri izbiri projekta pomembna velikost, oblika in lega parcele. Zal tudi ustrezne strokovne službe premalo usmerjajo v pravilno izbiro projekta. Množica tipskih projektov, ki se dajo vrisati na vsako parcelo, je izrinila projekte, risane posebej za določeno parcelo. Razlog ni samo cena, kot radi navajamo. Razlog je tudi pomanjkanje občutka pri svetovanju, in to pri Zato je v zadnjem času vedno več akcij, v katerih sodelujejo tudi strokovnjaki, ki poskušajo ponovno oživiti občutek za enotno oblikovanje prostora, v katerem živimo. Tudi pripravljale! nove prostorske zakonodaje obljubljajo, da bodo v vseh izvedbenih zakonih in predpisih, ki sledijo ze sprejetemu krovnemu Zakonu o varstvu okolja, tudi določila, ki bodo od izvajalcev zahtevala večje upoštevanje prvinskih značilnosti pri oblikovanju prostora in objektov na Slovenskem. Razumljivo, da pri tem ne gre za ohranjanje starega za vsako ceno. Razmere se spreminjajo - graditelj ni več vezan na materiale, ki jih lahko najde v okolici, ampak mu transport omogoča tudi uporabo tistih, ki v našem okolju niso avtohtoni, Spremenil se je način in standard bivanja, tu so nove tehnologije tudi na povsem urbanistih, upravnih delavcih in projektantih ter navsezadnje tudi pri investitorjih, ki vztrajajo pri projektu, ki jim prvi pride v roke. v Večina starejših objektov je celoti prilagojena parceli. Zasnovani so tako, da se dajo prilagajati novim ali dodatnim namenom, možna je dograditev (Če seveda to dopušča velikost parcele), lega glede na vremenske prilike in relief je izbrana tako, da omogoča ugodne pogoje za življenje in delo (dvorišče je odprto na jug. zavarovano pred vetrovi, zasenčeno z drevesom ali brajdami). Panonsko tipiko domačij označujejo poleg ostalega pred- vsem običajnih kmetijah in po- dobno. Gre za to, da vse te ■ sodobne prvine, ki jih prinese razvoj in razmah civilizacije. vpletemo prvine, ki so sicer od prej, so nam toliko blizu, da bi jih bilo nedopustno zavreči. In to predvsem na podeželju, kjer je odmik od arhitekturne dediščine najbolj očiten. Značilnosti posamezne pokrajine so namreč čedalje bolj zabrisane. Hiše na Gorenjskem. Primorskem, v Prekmurju so si podobne po obliki in uporabljenih materialih. Večina novih stanovanjskih objektov, ki jih gradimo na podeželju, je po mestnem vzoru. To so mestne hiše, postavljene v ruralno okolje, ponekod tako agresivno, da je videti, kot da je redka osamela stara domačija med novimi objekti tujek, čeprav stoji tam že 100 in več let. Razlogov, zakaj so se mestne hiše zidale na podeželju, je nič koliko. Pomanjkanje občutka za tipiko ruralne arhitekture v strokovnih krogih je privedlo do pomanjkanja ustreznih projektov, Zaloga tipskih projektov, ki jih je bilo treba prodati, je prav tako pripomogla k razvrednotenju vaške arhitekture, Ker tipski projekti niso prirejeni za vsako parcelo, so jih investitorji nemalokrat prilagajali med gradnjo, Odveč je pripomniti, da so I o' C z JESTILJ ten izhod na vrt, dvo sadovnjak. Hiša jc ijii lična, podobna m nižinski pokrajini- »H širokim n^puščemje^^ komunikacijo po s” ospocbt' stanovanjskim m skim delom zgradbe -bil ograjen, ® M predvsem oblikovalsko . Z izrezljanimi it skami in drugimi Ic^ jpi o teni. 0(71^ se® I I 1 tajlr je pričala hiši bogatejši gosp;®"'pnsfcf Tako pogoste jn ograje na sodobnih ______I- ^uiiVrtiirani^ ZCH , v iz morda oblikovane zlogov, vendar je ueinc* I t l i i I e h r i gledu nanje Da ne bo nesjKtta p . ima "T. b»^ proti, če .......teraso, venda ti elementi oblikova so del objekta z materiali, ki so S aš prostor (les. len), Starih pro^^ .pj IV skorai ne znamo nimam kon ali teraso. naš mi tov skoraj ne biti. Pa se Še najdejo O.U. . - - ganki, svisla in ttna ’-(,,1^ z izrezljano leseno। |(^ je treba le hoditi ponjo na Ljubljano. in “ Omenila sem hiša pn« z izrezljano v že. panonska žinski '1'1 'ka tiisa P'7" jj " pokrajinr Č vb oofiledu na " merja ob poglej je daljša stranica i terenom. nekako »pritiska . L rvrilaeaia »7 S»‘ S terenom Se bolj prilagaja ‘ .njnU^ stropne hUf hami grobo n) težje. So pn tnikv'n vidne, kar je lastni' «! L saiuiiii"-- 17.- celo trenulP'^ golo«. S podo' ibrk? meznih posamezi”^ ^ekdfbJ je V nih hiSah vala. Tu । valski elemcj^'^ ■ ' nlerdisei- 'fotehniko t rtlOnB] aFn*,,.,. - S- '41 center z načr-jimje ra- a^tomatiko) r so se študentje iz različnih MED ROMI - Kljub jezikovnim razlikam----------- . . , držav dokaj hitro navadili na svoje gostitelje. Fotografija: Nataša Hit ■t-I 'modelarstvo in JUHNOV nali pravo resnico,« dodaja Sonja Čandek. Zaupala nam je, da nameravajo pripraviti tudi bilten o svojem raziskovalnem delu. O marsikaterih spoznanjih, do katerih se bodo dokopali med svojim druženjem z Romi, pa bodo seveda poročali na Pedagoški fakulteti, kjer bodo predstavili svoje izsledke, MILAN JERŠE MILAN JERSE ^^dlni socialno-geografski tabor f Dobrovniku '^bnova narodnostnega podeželja j' Nhdl^i L . ... . . . . — - - —■. nju, ker nekateri stari ljudje slabo mag. Jerneja Zupančiča, ki je s ka- n; tradieionalm mladinski fiJLLki ga Je organiziral Inštitut za geogra-i^®*'‘''eniit ’ ptianino pa podprla Zveza organizacij za e^tii 5, “tiroma koordinacijski odbor Gibanja znanosi J^^mvafo 21 dijakov - mladih raziskovalcev iz n. "»,...^'1^^. v* m biiuji,. ___.r, , ,, . .. , _ ...______ raziskovalni soci- kTHu v Prekmutju, letos pa je po-c**^;''*.*^••11 področje kmetijstva in razvoja vasi nasploh " .bAk.. el.L"' na terenu so analizirali in urejevali ,..'“^7'1 bil . "" «K'“ovitve. ra' St) svstrijske Kuriiškc ter trije mentorji. .. "'*< vprašanjem gospodarskega, socialnega in tKotovitve. ‘•'•s t '1 niiii '^nki iiasta- ^tits ti- Ir ■ J'^žikovno tei sku- vasi; S iV^. j'pJlUtl. '■'Hitu. mu '=^acijo naše- . iflh 'tik: ‘oliko IL Oh tna- kadamski cesti pri Bukovnici smo namreč naleteli na skupino štirih deklet. Prva je bila Irina Kert iz Šmihela na avstrijskem Koroškem, družbo pa so ji delale Katja Kith, učenka ,3. letnika gimnazije iz Kočevja. [er domačinki Andreja Sar-jaS in Klara Cug. obe učenki srednje šole v Lendavi. Irina nam jc razkrila, da so na slovenski gimiia-zjji dobili povabilo za sodelovanje in tako seje odločila za ta tabor, na katerem je letos prvič. »Kraj jc zares lep, edino stuširati se ne moremo nikjer-, je bila odkrita. »Prc-6ivamo v dubrovniški osnoval šoli, ^clo mi p.a ug.ija, da slišim toliko madžarščine. Zvečine smo zunaj na terenu, kjer imkctiraiiio ljudi, ki jih počasi spoznavaš. Povsod ti ponudijo kavo ali kako pijačo, kekse m drugo.- Katja pa pripomni, da sc lepo razumejo. » Tukaj sem prvič in se mi zdi zelo lepo v teh krajih. I 9 Tako smo se poslovili od razposajenih mladenk in se napotili dalje proti Dobrovniku. Na srečo smo Se pravočasno »ujeli« vodjo tabora razumejo slovensko. Jernej s katrco razumejo slovensko in smo morale sproti prevajati. Na srečo je v teh krajih Se veliko mladih, ki dobro mag. Jerneja Zupančiča, ki je s ka- « trco hite! »pobirat« svoje mlade raziskovalce. ki so se razkropili po pokrajini. »Tematiko raziskovanja smo . razdelili na klasično socialno, jezikovno oziroma narodnostno, v Bu-kovnici pa se lotevamo predvsem kmetijske problematike in revitalizacije podeželja. Bu kovni ca je namreč lep primer vasice, kjer so VODJA TABORA - Magister Jernej Zupančič je nekakšen duhovni vodja tabora in glavni prevoznik mladih raziskovulcev. Je zanimivo, ker spoznaš nove ljudi in okolico Poleg tega me zanima geografija, s katero se nameravam tudi v prihodnje ukvarjati -domačinki pa pojasnjujeta: »Midve « Mladi sicer ne spiva v Soli, ampak doma. toda tukaj je vendarle lepo. Bile so sicer določene težave pri ankeiira- tl KARTIRANJE NA TERENI) - Irina, Katja, Andreja in Klara, ki prihajajo iz različnih koncev Slovenije in sosednje Avstrije, so se kmalu dobro ujete, kar je predpogoj za uspešno opravljeno nalogo. I elementi agrarne strukture Se relativno dobro ohranjeni. To nam daje priložnost za preizkus različnih metod in tehnik raziskovalnega dela na tem območju. Dobrovnika, kraja z določeno tradicijo, pa smo se lotili zaradi madžarske narodnosti. Tu ugotavljamo jezikovne, socialne in gospodarske razmere. Spričo novih spoznanj se lotevamo tudi drugih tehnik, upoštevajoč novo državo Slovenijo z večstrankarskim sistemom, kar ima nedvomne učinke na manjšino. Zlasti gre za aktualno vprašanje nove lokalne samouprave in razdelitve občin. Letos smo se lotili tudi primerjave razmerja med materinim jezikom, pogovornim jezikom v družini in narodno opredelitvijo.« Sicer pa so z udeležbo na letošnjem taboru v Dobrovniku izjemno zadovoljni. Zelo marljivi učenci iz 3. in 4. letnikov srednjih šol, več kot polovica jih je pred tem že opravila raziskovalne naloge iz zgodovine in geografije, so potok za dobro opravljeno delo. Vsekakor so se izkazali že pri kartiranju terena, njihovi izsledki pa bodo dobrodošli marsikateremu raziskovalcu življenja na dvojezičnem območju. MILAN JERŠE botograbju N. JUHNOV f stran 8 r Bo tudi porečje Mure zaščiteno v okviru mednarodnega projekta? Zaščita donavskega porečja Okoljevarstveni program za zaščito donavskega porečja pripravljajo že vse »d leta 1985. vendar Republika Slovenija sodeluje samostojno šele zadnje leto. Program je usklajen z Donavsko konvencijo in Ekološkim dogovorom (pripravlja ga Madžarska), posredno pa se navezuje tudi na Konvencijo o onesnaževanju rek in jezer prek meja in Konvencijo o učinkih tehnologij prek meja. Republika Avstrija je nosilec sestave besedila Donavske konvencije, ki bo pravzaprav institucionalni okvir za vse aktivnosti v po-re^u Donave. Delovno skupino sestavljajo predstavniki vseh podonavskih držav, tudi Slovenije, sgj spadajo v porečje Donave tudi reke Sava, Drava in Mura. S tem Širokim projektom naj bi jiostala podonavska regija zdravo okolje za naslednje generacije. V programu sodelujejo komisija Evropske skupnosti za zaščito okolja. Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska investicij-' ska banka. Svetovna banka in Nordijska investicijska banka. Prva J etapa obsega predvsem izdelavo raznih študij, programov in projektov; končala se bo aprila 1995. leta, osnovne aktivnosti v krat-[ ko ročne m programu pa bodo povezane s preprečevanjem nesreč, čiščenjem, identifikacijo različnih območij, restavriranjem idr. V drugi etapi bodo začeli z naložbami v zasebne in javne projekte za izboljšanje okolja v donavskem porečju. V programu sodelujejo vse podonavske države; Nemčija. Avstrija, Češka, Slovaška. Madžarska, Romunija, Slovenija, Hrvaška, Moldavija in Ukrajina, manjkata pa seveda Bosna in Hercegovina in Zvezna republika Jugoslavija. Reka Donava je dolga 2857 kilometrov, celotno donavsko porečje pa 817000 kvadratnih kilometrov. Republika Slovenija je v donavskem porečju udeležena z reko Savo v dolžini 222,4 kilometra, z reko Dravo v dolžini 142,1 kilometra in reko Muro v dolžini 123 kilometrov in prispevnim območjem 1390 kvadratnih kilometrov. Z reko Muro je povezan dobršen del severovzhodne Slovenije,-prav gotovo pa celotno Pomurje. V okviru ministrstva za okolje in prostor je oblikovana delovna skupina, ki jo sestavljajo Mitja Bricelj, Janez Kokol in Ivo Kresnik. nacionalni koordinatorje dr. Mitja Brilly, oblikovane pa so Se ekspertne podskupine: alarmno-ofiozorilni sistem (Tone Mužič). predstavitev nacionalnega programa (Igor Kovačič) in monitoring-laboratorij-podatkovna baza (Martina Zupan). Ministrstvo za okolje in prostor je financiralo izdelavo študije na 85 straneh z 12 bravnimi prilogami, ki zajema osnovne podatke za območja Save, Drave in Mure »v pogledu kvantitativnih in kvalitativnih informacij o površinskih vodotokih in Jezerih, podzemnih vodah, bioloških ; virih, kakovosti zraka, gozdovih, kmetijstvu, industrijskih in ko- munalnih onesnaževanjih«. Zanimivo je, da je že podpisana pogodba o izdelavi ekološkega projekta, in sicer Drava - projekt štirih držav za izdelavo sanacijskega programa v okviru donavskega okoljevarstvenega programa. Slovenski del projekta bo izvajal Inštitut za ekološki inženiring - lEl 'iz Maribora, glavni koordi-i nator pa je Vlado Kovačič (MOP Maribor). Drava velja za enega največjih in najpomembnejših pritokov Donave; kljub temu pa upamo, da bo kmalu prišla na vrsto tudi reka Mura. BERNARDA B. PEČEK Ljudje iz sveta tišine Dva Milana. Eden iz Velike Polane, drugi iz Kobilja. Z veliko-polanskim Milanom me je seznanila Slava Donkova, s kobiljan-skim pa njegova mama. Oba fanta sta stara tam med tridesetim in Štiridesetim letom. Polanski nosi brado. Prepričan je, da je v bradi tnoČ, tako kot pri Samsonu. »V rokah jo čutiš,« pravi in stisne obe pesti. Imel je že daljšo, pa so mu veleli, naj si jo pristriže. Potem je govoril nekaj, kakor da bi kljuvanje v glavi, ki ga nadleguje, če je izpostavljen soncu. tako kot ni, bi moral biti elek- tričar,« pravi mama. Veliko bilo prav. tako povezano z daljšo in krajšo brado. Njegov pogled je vročičen in bi prav lahko bi) tudi pogled nepriznanega umetnika. Milan je po določilih, ki naj veljajo za razlikovanje med zdravim in bolnim, uvrščen med srednje duševno prizadete ljudi. Kobiljanski Milan je bil med plesalci na plesni ploskvi pri bistriški kantini; mati je sedela v senci. Moža je izgubila pred kratkim, naredil je samomor. Ne taji, da jim je pravzaprav nekoliko odleglo, saj je bil sicer zelo dober, »kak krtij dober«, ko pa je pričakovala, da se bo vrnil pijan, je imela tam nekje zunaj že skrito kako odevalo in škornje, da je pobegnila iz hiše v noč in za drevesom na vrtu čakala, da je zaspal. Z materinsko skrbjo gleda sina, ki prihaja s plesišča. Čez čas začne on pripovedovati, mati pa pojasnjuje. Brez skrivanja. Oče ga je hujskal proti njej, to da hoče povedati. Ona je bila na polju, opit mož in srednje duševno prizadet sin pa sta sedela doma. Sosed je slišal, kako ga je nagovarjal, naj jo vpraša, kje je obed, zakaj še ni skuhano. Sin zdaj izpoveduje očetovo krivdo. V svoji duši jo nosi, ki je ostala po eni strani otroška, po drugi pa je nekoliko po očetu, vendar ne zlobna, marveč prej nebogljeno nagajiva. »Če pa bi bil nagnjenje kaže do teh reči. Mati kobiljanskega Milana je bila tokrat tretjič na srečanju pri kantini bistriškega brodarskega društva. »Lepo je tukaj pri Muri,« doda in človek ji privošči, tej drobni materi z bistrim pogledom. Srečanja organizira predsednica Društva za pomoč duševno prizadetim v lendavski občini gospa Slava Donkova iz Gornje Bistrice. Donkova je sicer učiteljica, za prizadete pa I k” 9^ It ■MF ■jr ■I I Gospa Slava Donkova in Milan iz Velike Polane v. I Ples otroških duš pač. Refrene . ponavljajo brez zatik . itnih’^ ŠTEFAN SNtE* _____——, i materin^ S0Si) 'II li- I skrbi »Cisto iz človečnosti«. »Ker moram nekomu pripadati, ne pripadam namreč nobeni stranki. Ti ljudje živijo v svetu komunikativne tišine. Pravzaprav se njihovega sveta ne da opisati, ko jih gedaS. ti je lahko in težko obenem,« Prijateljico Ivanko, ki je rekla, da je imela zjutraj, ko so gostje prišli in je vse skupaj izglodalo nebogljeno, cmok v grlu, gleda s trdnim pogledom. »Zdaj ti gotovo ni več težko, glej jih, kako st imajo dobro,« reče. Plesišče je bilo polno. Njihovo plesno gibanje se v ničemer ne razlikuje od gibanja tako imenovanih normalnih ljudi. Samo intenzivnost je morda bolj otročja, manj obremenjena z namigujočo govorico telesa. Ples otroških duš prispevaj^ i 1 MATERINSI^ j) pOM' [ S Triglavom po Nizozemski Ludvik Ho''?L Tam, kjer moiju kradejo zemljo I Nizozemska je dežela cvetja in kot takšna si je tudi utrdila sloves v svetu, V bližini Harlema imajo več kot 9 tisoč hektarjev cvetličnih nasadov, letno prodajo 3 milijarde kosov rezanega cvetja, vzgojijo in prodajo pa tudi več kot 220 milijonov lončnic. Svetovno znana je postala cvetlična borza v Aalsmeerju nedaleč od Amsterdama, ki je največja tovrstna borza na svetu in hkrati tudi ena od največjih svetovnih trgovskih centrov. Prodaja cvetja in sadik,poteka v tem kraju že od leta 1912, v letu 1968 pa sta se združili dve tovrstni organizaciji in tako je nastala nova velika borzna hiša »Združena cvetlična borza Aalsmeer«, Nova firma C vet lična borza Aalsmeer je združenje 5.000 nizozemskih vrtnarjev, ki gojijo rezano cvetje, lončnice, sadike in drugo, člani borze pa so hkrati tudi njeni lastniki. Preko borze prodajajo svoje pridelke, za to pa plačujejo določeno provizijo. Ta se določa letno in znaša od 5 do 6 odstotkov prodaje, s temi sredstvi pa financirajo stroške delovanja borze. Poleg vrtnarjev imajo pomembno vlogo tudi kupci, ki sicer niso člani borze, so pa registrirani in tako vključeni v njeno funkcioniranje. Tudi kupci plačajo določen prispevek za delovanje borze, ki funkcionira na principu ponudbe in povpraševanja in na tej osnovi se oblikuje tudi cena. pravijo zvečer in ponoči pred samo dražbo in ga shranijo v posebnih hladilnih prostorih. Tudi sobne rastline in sadike pripravijo za prodajo dan pred dražbo. Preden pride cvetje na dražbo, ga ocenijo in označijo njegovo kakovost, v posebnih dvoranah za dražbe pa že 7 Izklicevalec najavi vrtnarja, vrsto in kakovost cvetja in najmanjšo možno količino, ki jo je moč kupiti, nato pa sproži uro. Ta teče od 100 proti l, torej od višje proti nižji ceni in ko se kupec s ceno strinja, pritisne na stikalo in ura se ustavi. V tem trenutku ta registrira ceno in El H WJ i Pogled v prostore cvetlične borze v Aalsmeeiju, kjer pripravljeno cvetje že čaka na dražbo. i 4 ->4 z ctiv, »kupaj (» Ua je Nizozemska dežela cvetja, je moČ opaziti tržnice preplavljene z najrazličnejšim cvetjem- pa ga ustrezno pripravijo. Cvetje zložijo v posebne kovčke, na odda- 770 1 Kupci z vseh koncev sveta se zberejo v posebnih dvoranah^ ki so Ijena tržišča pa ga odpeljejo z le-I tali, saj je v bližini cvetlične borze 1 amsterdamsko letališče, Nizozem- ! ska je največja izvoznica cvetja, do- bri organizaciji prodaje pa je moč pripisati, da je že naslednji dan to I cvetje moč kupiti, denimo, na ne- cev, sKupaj “ str«”' 10.000 lju«-L* hnrU- kiriSči za 3;' vsem I sodobno računalnišku opremljene, v eni uri pa je možno skleniti v eni wyorški ali tokijski tržnici. Nizo- dvorani tudi do 1.500 kupčij. Čakajo kupci. Taksnih dvoran je pet, Štiri so za prodajo cvetja in ena J za prodajo sobnih In vrtnih sadik. : Cvetje zložijo na posebne vozičke. na listkih označijo vrtnarja, vrsto in kakovost cvetja, s tem pa je že vse ) i i 1 i ! i 1 I I t t i 1 l 1 ■t 1 I J S 1 ! h I D vaijujvv ■ g .M' '-J.'. B opremJjenos ! borzi opr*','' dolg’:je.V; Sama stvabaJ P’vK-^ , je pristopila h gradnji modernih prodajnih prostorov in v letu 1972 so bili dograjeni borzni prostori na površini 88.000 kvardratnih metrov, Po tem Času se je borza hitro in širila in danes že razpolaga S 715.000 kvadratnimi metri pro- dajnih in drugih potrebnih prostorov, to pa je površina, na kateri bi lahko zgradili 120 nogometnih igrišč. Pri tem pa velja določena zaščita pridelovalcev, saj cena ne more pasti pod določeni nivo. Zanimivo je zapisati še nekaj besed o samem delovanju cvetlične borze. Ta se v bistvu sestoji iz dveh delov, v enem opravljajo nakupe, v drugem delu pa poteka distribucija, to je razdeljevanje blaga. Cvetje, ki prihaja na dražbo, pri- nared za prodajo. Posamezne dvorane lahko sprejmejo od 350 do 600 kupcev, vse pa so opremljene s posebnimi urami, na katerih je moč opazovati potek same prodaje. Ta je povsem avtomatizirana in računalniško vodena, podatki iz vseh dvoran pa se zbirajo v računalniškem centru. Vsak kupec ima svojo kartico, ki jo vtakne v odprtino na klopi pred sedežem in si tako omogoči vključitev v dražbo, Samo dražbo vodi izklicevalec, pomaga pa mu asistentka. SteVilko kupca in prodaja ene partije je tako končana. Cena velja vedno za en cvet, kupec pa nato po mikrofonu sporoči izklicevalcu, za kakšno količino se je odločil. Prodaja poteka izredno hitro, podobno kot bi opazovali dogajanja na londonski borzi, v eni uri pa je na eni sami taki uri moč opraviti tudi do 1.500 transakcij. Cvetje potuje po tekočem traku na posebnih vozičkih mimo izklicevalca, po končani prodaji pa naprej v posebna skladišča. kjer cvetje pripravijo za transport. V tej dvorani je za vsakega kupca pripravljen poseben voziček, na katerega naložijo blago, ki ga je kupil. Nekateri kupci to blago prevzamejo in ga odpeljejo sami, za oddaljena tržišča zemsko cvetje in sadike so znani in cenjeni po vsem svetu. 80 odstotkov vsega, kar prodajo na borzi v Aalsmeerju, pa izvozijo. Ker cvetje potuje v zelo oddaljene kraje, je pomembno, kako ga pripravijo za transport. Pripravijo ga v Šopke po 7 ali 10 cvetov, le-te zložijo v posebne zaboje, jih v hladilnicah najprej primerno ohladijo in nato odpoišljejo kupcem v Evropi, Ameriki ali na daljnjem vzhodu. Za konec tega kratkega sprehoda po borzi cvetja v Aalsmeerju še nekaj zanimivih podatkov. Dnevno prodajo na njej okoli 14 milijonov cvetov in poldrugi milijon sadik ali letno 3 in pol milijarde cvetov in 370 milijonov sadik. Borza zaposluje okoli 1.800 delav- 30.000 kvadrtj- p,, zemskem-.^^i pomem^J p tn vrtnic®' 1.300 r',- -rriiion«. R®'’*''*,«** lično iz * zom cvetja ihilij*’*’* n^iijun^ , . |52 > iz ^nik, 8. julija 1993 stran 9 I I kmetijska panorama dnevu govedorejcev radgonske občine Priznanja najboljšim rejcem in živalim 1-*, je bil praznik za govedorejce iz radgonske i “liaiilzjiL-iji radgonske podružnice združenja rejcev teijj J®®*!« pasme, občinskega izvršnega sveta in Živinorejsko-zavoda za Pomurje in pod pokroviteljstvom skupš-dso namreč v Spodnjih Ivanjcih hsiflj i živinorejcev z občinsko razstav«* govedi lisaste pdpdj■? leznosna vročina, saj je sonce ves dan neusmiljeno ptostof n'' org n niza togem in rejcem, da na razstavni okoiofj *" pripeljali najbrtljših živali, ki jih premorejo na tem prostor J^sv ta del Pomurja se nam-ponaša z bogato govedorej-ttadicijo, saj so tu doma ki sc M s kakovostno ple-^ttiskn ■ ■ ■ ■ sotno. Ob zmanjševanju števila krav si morajo zalo prizadevati, da se poveča kakovost zmanjšuje število rejcev, pa se povečuje koncentracija govedi, v radgonski občini pa imajo kar 6 rejcev, ki so v lanskem letu oddali več kot 50 tisoč litrov mleka. Daleč pred vsemi je Franc Koler iz Spodnje Ščavnice, ki je lani oddal 98,318 litrov mleka, sledijo pa Franc Kaučič iz Zg. Ivanjcev z 69.041 litri. Alojz Gregorec iz Slaptinec s 66.330 litri, Karel Flajsin-ger iz Ivanjcev z 59.470 litri, Franc Senekovič iz Nasove kmetijah v radgonski občini, saj prav ta daje najveČji del dohodka večini kmetij. Letošnja govedorejska razstava je prikazala dosežke rejskega dela v zadnjih petih letih in dokazala, da le-to napreduje, nagrade in priznanja, ki so jih dobila najboljši rejci ob letošnji razstavi, pa bodo vzpodbuda tudi za ostale, da bodo dosegali še boljše rezultate. l i Kako zagotoviti voluminoz.no krmo •v Izboljšanje hranilne vrednosti slame Suša nam zmanjšuje zaloge osnovne krme že drugo leto. V Pomurju smo prisiljeni, da začnemo iskati vse možne vire, da bi lahko obdržali stalež govejih živali. Med številnimi možnostmi, kako izboljšati osnovno krmo ali kako iz manj kakovostne krme naredili boljšo, je kemično tretira-nje z alkalijami že ena od takih možnosti. Prof. Žgajnar v svoji knjigi Prehrana in krmljenje goved navaja, da pride v poštev kemijska obdelava manjvredne krme, to je staro košenega sena, ali pa sena, ki ga je dolgo zamakal dež. V Pomurju pa bomo morali kmetijsko obdelati slamo, da si zagotovimo večje zaloge osnovne voluminozne krme. Prve poskuse s kmetijsko obdelavo slame smo pri nekaterih kmetijah izvedli skupaj z INA Kutino že pred leti, ko niso imele kmetije zadostne količine osnovne krme zaradi melioracij in komasacij. Slama kot krma za prežvekovalce ima slabo hranilno vednost, saj jc težko prebavljiva, to pa zaradi visokega odstotka surovih vlaken. Celične membrane vsebujejo do 25 % lignina. ki je glavni Na letošnji razstavi v Spodnjih Ivanjcih so prikazali najboljše živali v petih kategorijah. najboljšim rejcem in živalim pa so podelili priznanja in nagrade. V kolekciji Starejših krav je bila najboljša Luca Franca Bračka iz Lastomerec, o živino pridobili sloves djj Ptirnutja in Slove-priložnostni pu-k' so jo izdali ob go-jT^^iski razstavi, zapisal Živinorejsko-začetki intenziv-rejikeja in selckcij-ilcla na tem območju '^55 ko to na videm-'jHnočju opravili popis ' >■^>-'1111011 - poročilu za ^®®’®dimo, da M i 1 .F ST povzročitelj, da je surova vlaknina slabo prebavljiva, saj j da pove-3 krav v .kontroli .^'«etijski SO v ta- i-^drug! 1 dosegi "Mleč-r,.. -,O,, . -Z bi^UtUi zadrugi ~ 'Glavan flosegli mlečnost 2816 kilo- fajboljSa krava je takrat bila '4 * ‘1^ * 11 *» >( drugouvrščena je v reji_ pri ---------- J- , ‘'?P5 Francu Rolerju v Spodnji Ščav- nici in tretjeuvrSčena pri Jožetu iignin tvori vez z celulozo in hemicelulozo. i Nadalje se sestoji celična membrana iz 75% celuloze in j hemteeluloze. ki sta bolje prebavljivi za prežvekovalce, ' v kolikor nista povezani z ligninom. Slatna vsebuje zelo malo beljakovin (3% surovih beljakovin, koeficient prebavljivosti je 12%), vsebuje pa precej pepela, med makro elementi je največ kalija, fosfor pa je v vseh slamah slabo zastopan. Adaniču na Meleh. Med kolekcijo starejših krav je vprvo mesto pripadlo Zandri Karla Flajsi ngerja iz Spodnjih Ivcanj-cev, drugouvrščena prihaja iz reje Franca Kaučiča s StaveSin-skega Vrha in tretjeuvrSčena iz hleva Franca Korošaka iz Oko- slavec. Zmagovalka iz kolek- Najbolj množično se je predstavila kolekcija mlajših krav, zaradi precejšnje izenačenosti v kakovosti pa komisija pri izbiri najboljših ni imela lahkega dela. ‘litt cije mlajših krav je bila Jona Franca Murkoviča iz Žihlave, Tekavca iz Ro- '! '^'’'5r'?^‘r;jcrV-ra-d s 57.672 litri in Martin Belec iz Slaptinec s 57.601 litrom oddanega mleka. Govedoreja bo še naprej ena od osrednjih dejavnosti na sledijo pa živali, ki so last Franca Senekoviča iz Nasove, Marije Borko iz Radvenec in Petra Krefta iz Biserjan. V kolekciji krav prvesnic si je častni zvonec pripela Breda Franca Korošaka iz Okoslavec, druga je bila prvcsnica Franca Gašpa- J Izboljšanje prebavljivosti in veqe vrednosti slame Vezi med ligninom, celulozo in drugimi prebavljivimi ogljikovimi hidrati se lahko v slami razrahljajo na več načinov: F) Fizikalni postopek se vrši z rezanjem, lomljenjem in z drugo tehnično obdelavo. Na termični način lahko slamo izboljšamo s kuhanjem pod pritiskom (2-2,5 ure pri temperaturi 150-160°C in pritiskom 6.5 bara, Ernst in sod, 1980). Dobro se slama tudi izboljša, če jo kuhamo v luži ni (Hoffman in sod. 1978, Berg 1981). 2.) Kemijski postopek obdelave slame z lužino ali kislino. Prvotno so tretirali samo NaOH. nato z amonijakom - plinom ali tekočim, kar je precej otežkočeno. Lužine oziroma NHj razgradijo Čvrste vezi celuloze in j lignina ter tako omogočijo pristop delovanja mikroorganiz- mov v vampu. Metode obdelave slame z amonija kom zah- - tevajo nabavo posebne opreme ter zaSčito ljudi in okolja. | « Si V zadnjem Času pa se v te namene uporablja ureja ali pa pripravki, ki so na bazi ureje. S to tehnologijo kemijske obdelave slame se izboljša njena hranilna vednost in izkoriščenost za 24—45% (Feld-hofer, 1988). Ravno tako se z dodajanjem UREE- 46 povečajo surove beljakovine na 12-14% (Feldhofer, 1988), kar jc zelo važno za prehrano goveje živine. Kemijska obdelava slame ne bo samo voluminozen dodatek v obroku prežvekovalcev ampak kot kvalitetna beljakovinska hrana. ■'peljali A i* 'ItstgJa ža tisti čas V«****)!, SCTI --------------- \ feovedvjttKkc l ''Mčii’" so načele l V*ft v. W bile te ves čas v sa- Ma območju celol- 1'^4 Če - 1 Iti ‘k. 'Rj „ 'T radgonske občine so v nedeljo v Spod-ftjci svoje najboljše živali. ■'•otka mlečne občini v raa’^ inicli St 2588 1 občini So dale 1« 1 t na 1197 'Mlečnostjo mleka ‘‘■'Mur po M je J® boljSe od P^da ‘^'"^1(0 pri- li'’- j*. i! ' 1 plemenske črede, z rejskim delom pa že dokazujejo, da so sposobni slediti zahtevam časa in tržišča. Če sc na eni strani •t ..i__■ vi* Kolekcija brejih plemenskih telic med ocenjevanjem. Postopek dela Zaradi lažjega dela slamo zrežemo s slamoreznico ali nakladalno prikolico. V kolikor pa je slama v balah, se samo raztrosi. To slamo lahko damo v koritasti silos ali pa kak drug prostor. Zelo važno je, da nam dobro tesni; zaradi hidrolize uree in potem boljšega učinka amonijaka na slamo mora biti slama navlažena. Suha snov slame bi naj bila med 65-70%. Tako dodamo vodo pto formuli; L P L ’*# -5(i^ »T* riča iz Trbegovec in tretja Janka Ferenca iz Žihlave. Razstavili so tudi kolekcijo brejih plemenskih telic, med njimi pa 'Z je bila najtoljSa Dana Janka * 17 'Zihlfivtf* Oman mf*- Ferenca iz Žihlave. Drugo me- sto za plemensko telico je pripadlo Srečku Rakuša iz Spodnje Ščavnice in tretje Francu Rolerju iz Spodnje Ščavnice. PrvouvrSčene živali v posamez-. nih kategorijah so prejele častne zvonce, preostali najboljši rejci pa priznanja in seveda denarne nagrade. Slovesnost ob dnevu govedorejcev radgonske občine so popestrili tudi z bogatim kultu rnozabav- ■ nim programom. I količina (v lit/ton) = SS = suha snov 100 X (SS (g/kg) - željen a SS) želj en a SS V kolikor je slama suha, bi morali na 1.000 kg dodati 228 litrov vode, da bi s tem dosegli žcljeno suho snov 70%. Ureo dodajamo ročno, tako da enakomerno potrosimo po plasteh na slamo. Na 1,000 kg slame moramo dodati 50kg uree. S tem smo dosegli 5% koncentracijo uree. Na koncu ta silirni material dobro pokrijemo s plastično folijo. Čas obdelave slame z amonijakom bi naj trajal vsaj 1 mesec. Kaj nastaja pri tej kemijski obdelavi? Ureja, ki smo jo dodali v valžno slamo, hidralizira do amonijaka po formuli: Ob koncu razstave še slovesen trenutek, podelitev priznanj in nagrad najboljšim. Prvonvrščenim živalim v posameznih kategori- Teks jah so pripeli častni zvonec. TaVet I 1 fonHgrahjc. LUDVIK kov.aC utea voda NHi-CO-NHj + SHjO hidtalitira s potnofjo uteare amoniak o^j. (Kobid ■ 2NH4OH 4 CO2 r MčVt T^SJkS- i'£> C.ASr FojMfl fŠEMice ytJ cei-o Tk-tte-AT vec, FA ®'Lo J)0l/0t-J lCf.wA iA Ulo CiPuElAJO"' p (Žt delam Z” Komati dpi/ol-j Naloga amonijaka je, da nam rahlja ligninske vezi. Zato je ta krma za 25—40% bolj prebavljiva kot čista slama. Druga naloga amonijaka pa je, da nam drži slamo zdravo, kajti amonijak zelo negativno delu na mikroorganizme, ki nam kvarijo krmo, predvsem plesni. Zaradi UREE oziroma amonijaka v slami, bi naj bile dnevne količine te krme 5 kg za odraslo govedo. Priporočljivo je, da poleg konzervirane slame z urejo krmimo še krmo, ki je bogata na energiji, takrat lahko s pridom mikroorganizmi v vampu porabijo ta amonijak za lastne beljakovine. Kmetijsko svetovalna služba Murska Sobota: Jože Pohan, dipl. inž. kmet. stran 10 vestnik^- julijaj^ gasilci \PREJEUSMO Ali so vsi lovci taki? Pred slabim letom dni je bila v Vestniku cbjavljena zgodba o srnjabku VesMikov intervju: Ernest Edry, predsednik Gasilske zveze Slovenije N korak z novimi nalogami Bambiju. Danes lega prijaznega srnjačka m več in to zaradi brezčutnosti gospoda Ernesta Bransbergerja iz Trstenjakove 2S v M. Soboti. Pa pojdimo lepo po vrsti! Srnjačku smo rešiti življenje, kajti njegovo mater je ubit pes. Našti smo ga čisto onemoglega v bližini gozda na travniku. Odnesti smo ga doma tn mu s kravjim mlekom povrniti osnovne življenjske moči. Bi! je na prostosti, hodil je v naravo in se spet vračal domov, skratka bil je popolnoma svoboden. O vsem je bil obveščen 5- revir lovske družine Cankova, katere član je gospod Bransberger. Srnjaku smo zavezati okrog vratu trak roza barve, da je bil viden že od daleč. Člani 5. revirja lovske družine so se strinjali, da se tega srnjaka prvo leto ne strelja. Gospod Bransberger se je v soboto, 12. junija, javil prt vodji revirja, ki nadzoruje ta rajon. Z avstrijskim gostom sla potem odšla v Motovilce. Srnjak se je sprehajal po domačem sadovnjaku, ki je za stanovanjsko hišo. Ta večer se nikakor ni mogel poslovili od doma. Prišel je v kuhinjo, pojedel nekaj sadja in kruha, hodit okrog vrta pred hišo, se odpravit v sadovnjak, toda čez nekaj trenutkov se je spet znašel v hiši. Kot da bi slutil, da je zdaj poslednjič doma. Kot da bi prišel po slovo. V sadovnjaku je bita ob njem kake pol ure tudi moja mama. Gospod Bransberger in njegov avstrijski gost sta jo morala videti oziroma opazovati, kajti ni minilo pet minut, odkar ga je zapustila, ka je že počila puška. To se je zgodilo ob 21. uri. Streljano je bilo v sosedov sadovnjak proti hiši, kakih 12 metrov stran od nje. Kot sem obveščena so sadovnjaki izvzeti iz lovne površine. Pojavlja se vprašanje, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se v bližini pojavili sosedovi otroci, ki se na jrodračju, kjer je bil srnjak ubit, radi igrajo. To področje je namreč poraščeno Z visoko travo in drevjem in nikakor m jropatnoma pregledano. Sosedje so slišali strel (mi ga nismo, ker sta bila v tistem trenutku prižgana traktor in drobilec koruze), in medlem ko so nam telefonirali, sla gospod Bransberger in njegov avstrijski gost že vrgla ubitega srnjaka V prtljažnik m ga odpeljala. O ubitem srnjaku so pričali le sledovi krvi, kajti gospoda ga nista sčistila na mestu, kjer je bil ubit. Gospod Bransberger je potem tudi utajit ustrelitev srnjaka vodji revirja. Šele v nedeljo je prijavit enega srnjaka, seveda takrat, ko je srnjaka dal že iz kože. Če gospod ne bi imel namena ubiti tega srnjaka, ga ne bi našel. Pripeljati se 30 kilometrov iz Murske Sobote na Goričko in nikjer ne videti drugega srnjaka, tako da je potrebno iti streljal srnjaka skoraj na domači prag, je brezčutno dejanje in lovcu nikakor ne v ponos. Tudi vsak izgovor, da je srnjaka ubil avstrijski gost, je iz trte izvit, kajii če mu gospod Bransberger tega ne bi dovolil, to ne bi bilo storjeno. Ne zanima me, kdo ga je ustrelil, zanima me, zakaj ga je ustrelit. Srnjak ni imel nobene bolezni, bit je lepo razvil (z zelo lepimi rogovi, za kar imamo tudi slikovne dokaze). Tudi ni nikogar napadal, ker se je tujcev bat. Če pa je komu delat škodo, jo je delal nam in sosedom, ki pa so ga imeli radi in so to krvoločno dejanje tudi videli in biti nad takim brezvestnim ravnanjem ogorčeni. Zavedamo se, da je srnjak last lovske družine, toda ustreliti ga skoraj v domačem dvorišču nikakor ni eiično. Vsak, ki je že kdaj imet doma srnjaka, ve, koliko deta in skrbi ti povzroča. Toda ob pogledu na nemočno Živatico, ki se je vsak dan lepše razvijala, je bil ves trud pozabljen. Ko je postajal večji, je vedno pogosteje odhajat od doma, toda vračal se je domov in še vedno rad jtoležal na kavču v dnevni sobi. Tudi on je bil žeto navezan na nas, o čemer priča dejstvo, da se je po štirih mesecih ponovno vrnil domov, [n če ga ni povozil noben tovornjak, ker se je voznikom enostavno smilit, je bil zdaj žrtev brezvestnega dejanja. Ta srnjak je bil član naše Nesrečni smjaček je umabnil zaradi strela iz lovčeve puške. družine, zato nas je to zelo prizadeto. Vedeli smo, da ga borno nekoč izgubili - toda gospod Bransberger - ustrelili bi ga vsaj stran od domače hiše. , Ker je bil srnjak registriran, bi ga lovci iskali in ob tem iskali tudi tistega, ki ga je ubil. Ce ne bi gospoda Bransbergerja z njegovim gostom videli, bi bili za uboj srnjaka po krivem obtoženi nedolžni ljudje. Niti ni važno, kdo bi bil to: lahko bi bili mi, češ da smo ga redili in potem pojedli (toda zatrdim vam, da bi raje umrla, kot jedla njegovo meso), lahko lovci, ki Živijo tu blizu, ali pa celo nedolžni kmetje, češ da so mu nastavili past. Gospod Bransberger nikakor ne bi bil kriv! Zato obsojam tako neetično in nemoralno dejanje, ki bi lahko zagrenilo življenje marsikateremu nedolžnemu človeku. Srnjak je ubit in nihče mu ne more veČ vrniti življenja, kakor tudi noben denar ne more odtehtati Žalosti in prizadetosti ob njegovi izgubi. Imeli smo ga doma in ga hranili, ker imamo radi živali in ne zaradi kakršnega kali koristolovstva. Takrat se gospod Bransberger ni zanima! zanj, zdaj ko je bit večji in zanimiv s svojimi rogovi, ga je našel. Sprijazniti se s tem, da ga ne bo nikoli veČ, da ga zaman kličemo (kajti komaj si ga poklical, je bit Že pri tebi), je zelo težko. Toda še težje se bo sprijazniti s takim brezvestnim dejanjem, ki presega vsako etiko, tudi lovsko. Zalo upam, da bodo zoper kršitelja uvedene sankcije. Ta neljub primer meče slabo luč na celo lovsko družino, čeprav vem, da je v njej veliko poštenih lovcev. Mislim, da je prva naloga lovcev skrbeti za uravnoteženo življenje v naravi in za onemogle živali. Postavljanje s trofejami ali celo prodajanje te-teh naj bi bita ena zadnjih stvari. Očitno pa imaio nekateri drugačne kriterije. Marjanca Ferka Motovilci Soboški upokojenci se bodo zopet zbrali, to pot vabita poverjeništvo t^ioko-jeocev in KS Tešanovci, Na svečan način bodo razvili dništveni prapor, prireditev s kulturnim programom pa bo v nedeljo. 11. 7. 1993, ob 10. uri na Jelovškovem bregu v TeSanovtah- S sobr^e avtobusne postaje bo ob 9,(X1 odpeljal avtobus. Tako so organizatorji omogočili obisk slovesnosti vsem, ki imajo težave s prevozom. Upajo, da jih stanovski kolegi in Mtaii ne bodo razočarsli in se bodo odzvali v^ilu. Seveda bo po uradnem delu zabava in Tešanovčani vljudno vabijo na prireditev vse, ki Žele preživeti dan med goričkimi gozdiči in vinogradi. _ Društvo upokojencev Murska Sobota pa v.^i na enodnevni izlet na Madžarska 16, 7, 1993. Prav tako bo društvo orgamziralo 23. 7. 1993 izlet na slovensko Koroško. Vsi, ki se nameravajo udeležiti izletov, naj se oglas« v pisarni DruStva upokojencev Murska Sobota na Kocljevi 4, vsak j ponedeljek in četrtek od 8. do 12, ure. Slovenski gasilci so predzadnjo nedeljo sklenili svoj 12, kon- j ’ “ ' ' greš, kije bil hkrari 1, v samostojni Sloveniji. Razveseljivo je, da Ijivih snovi najmanj v razdalji pa mora biti očiščen vseh gor- proces demokratizacije in uveljavitev večstrankarskega sistema 10 metrov. Uredba prepove-nista ^^sebno prizadela gasilcev, saj ostajajo nadstrankarska oi^a- duje tudi sežiganje sečnih nizacija; humanitarna načela - ob povečani skrbi za strokovnost ostankov v gozdu, kurjenje - so še naprej vodila društev in zvez. Gasilci so dobili svoje mesto v grmiščih in nasadih, kurjenje v zakonu o obrambi in zaščiti. Ko pa bosta sprejeta še zakon kmetijskih ostankov.,, Za kr- 10 metrov. Uredba prepove o varstvu pred požarom in zakon o gasilstvu, se bo močno spremenila narava delovanja gasilcev. Ne glede na vse spremembe pa ostajajo prostovoljnost, vključevanje v gasilska društva na temelju osebnih interesov, predvsem pa skrb za strokovno pomoč ob požarih in drugih nezgodah osnovne oziroma temeljne naloge. Na kongresu so ponovno izvoli za predsednika gasilske zveze Slovenije inž. Ernesta Eor^a iz Murske Sobote. Z njim seje pogovatjal naš novinar. V Pomurju čez 10.000 gasilcev * Gasilstvo v Sloveniji ima 120-letno tradicijo. Koliko gasilskih društev imamo? Iz podatkov, pripravljenih ska druStva v ljutomerski in radgonski občini. Tam so namreč uspeli pritegniti veliko mladine. Občuten je zlasti napre- Šilce so predvidene visoke kazni. * Kako pa ste slovenski ga- s/r« strokovno usposobljeni? Ob koncu leta 1991 smo imeli v Sloveniji 7.538 specialistov. Največ je bilo - kar je razumljivo strojnikov (5,201), nato bolničarjev (502), nosilcev dihalnih aparatov (481), mehanikov- tehnikov (460), specialistov za nevarne dek, kar zadeva povečanje snovi (404), vezistov (174), ne- članstva, v ljutomerski občini. * V Sloveniji pride v pov- za gasilskih kongres, povze- , - - - mam, da je bilo ob koncu leta pceiju na gasilsko enolo 1.375 . _ . . . .J ........................... I_______J_____1 /1 Eei 1991 v Sloveniji 1.282 prostovoljnih gasilskih društev in 172 industrijskih gasilskih društev, skupaj torej 1.454 društev. * Koliko gasilskih društev Je bito v omenjenem obdobju (1991) v Pomurja? V občini Gornja Radgona smo imeli 3 industrijska in 31 prostovoljih društev. V primerjavi z letom 1987 se je število industrijskih društev zmanjšalo za 2. V občini Lendava sta delovali 2 industrijski in 37 prostovoljnih društev. V občini Ljutomer so bila 4 industrijska in 42 prostovoljnih društev. V občini Murska Sobota sta bili 2 industrijski in kar 131 prostovoljnih društev. Tudi zdaj so približno enake številke. prebivalcev, oziroma 13,9 ki^ lontetra površin. Kakšni pa so * Koliko poklicnih in ko- liko prostovoljnih gasilcev imamo v Sloveniji in koliko od tega jih je v Pomurju? Ševalcev iz vode (133), specialistov za RBK-zaščito (97) in tehničnih reševalcev (86). Izobraževanje in podati za posamezne občine preventiva F Pomurju? V radgonski občini pride na gasilsko enoto 636 prebivalcev tu««« r ‘8^.'’' pa je pomembna tudi je logično, da nekdo, -po-f gasilskega društva, ne ničesar takega, s j,) žal sebe in varnost pri Nenehno je tudi izo gasilcev, saj družba čakuje, da bomo k nalogi pri požarne oziroma gašenju vanju . nesrečah, vojnih , s-- Seveda pa smo sn« v I >1 »1 I) I T 4 H b ^1 K Seveda pa smo i,nK jem kongresu tudi op , brez ustreznejSm _____________P" sredstev ne moremo učinkoviti, zato da bomo potem. ■ lažje financiranje i un^ ,Hi( It inanciranje h jih. Kar zadeva nji... — , in usposabljanji kujemo od te , veliK*’ bi začela o------ leto. Na knili tudi mednarodne^ lovanja, zlasti z ■ - -aliJC' C Si^ lOzarsKc 1“ že zdaj na ia in oriskOČim |H,® njih držav: ItalijC’ Madžarske m pa -Vainpli« sosedom, ne da bi." pri prehajanj' ju Š S 4 'tr It i prehajanju » * Največ Sloveniji jt ij i ^1 ■ -a F Sloveniji j^ ’ rajo ukvarjati skimi zadevathf^ Se s lim drugtif^- .ti! h Osnovna _ , skrb za varstvo P r jr ter nesrečami dovanje. če d« veda pa je icii P®: % veda pa je delujejo se "vulta*-jih, na primer ^dio)«H iako nadaljuje« prednikov, Le ? «ialL tudi *.*!.:* ? Ul CUJ I’ ■ - dobno. gasilcev je : Na k' misel i2 fl lesta L' .... 3 občasno- Se misel iz rata Ernesta nju z Medsebojne loma uredili f K« z nai katoliške kot s ' uredili i idSkofijs*^' ■■■ ike cerkve seniofa^Mi^^r;^ ; lU v cel ske cerkve V pravilih v gasilskih z verskimi sfL P niji, Neposff H silsko V skima posebej i fom dr. seniorjem kom va —afil iTisf* Hriiriven‘b.^|[jr in društvenih' Po vsemosPL in zapisal. J pozdrav: Na dir J V I I ^pik. 8. julija 1993 stran 11 kulturna obzoija »Učim se izražati svoj ženski del« rojevarno postopno spreminjanje? Znani oceanolog Cou- steau pravi, da nimamo več toliko časa, da je potrebno način ali pa je odcepljen, to je seveda vprašanje, ki je povezano s temi prezidavami, dozida- turni meridiani pretrgani. življenje prestrukturirati i s j I I I I I I vodja. Bačinom, ki ga litopunktura, soboški park. Lito- Silira je podobna aku* floveškega telesa 'Milin teiesa '8>e, P«- njene dele, ki so a središča, ,vbada’ ''lili' P''®''' litonunk- P*- n '"i kamniti SV’ Posebna so vkle* ** Postavljeni so ''hSetsPk * vrtincih »‘‘P*«?" "«j>>ina le iift pomagali, S^no zdravje in Tako je ugotovil, ko je raziskoval tam naokrog. Ali to pomeni, da je človeška energija močnejša od naravne energije? Mejo med obema nekdanjima državama so postavili ljudje. Pogačnikova žena Marika je pod arkadami soboškega gradu klesala kozmogram, ko sva se z mojstrom pogovarjala. Oba sta poznavalca, oba pojasnjujeta in razlagata, ko pa pride čas, da nekdo spregovori tako rekoč javno, je beseda prepuščena njemu. Revolucija je bila, mi pa smo drugje »V tem je problem, ko oce- abruptno, nemudoma? Živiš tudi ko umiraš »Tisto, kar skušam videti in razložiti, je to, da so procesi razpadanja enako pomembni kot procesi nastajanja. Do obojega imam pozitiven odnos. Tudi do tistega, kar imenujem črna boginja. Njen pomen pa je tisto, kar vodi življenje skozi smrt, razpad k prerojenju. Iz tega se učim, da so ti razpadni procesi v bistvu konstruktivni. Zato zame ni vprašanje. Če je dovolj časa. Je dovolj časa, ker procesi razpadanja sodijo zraven in čim bolj bomo za spoz- K ■ V, M™™?:.!* iliovič v po- vzpostavi. PBrkuso * » palčki »ia. * ni: prsta potrebno ' >116 ? rane - i * lahko ‘ 8'“ skozi . _ l\'."*blfe'/^^''Cnih mestih" akacija, ki , >'i. petinštirideset ) •‘etic , v rane. Kdor ne prepriča. park in se njujemo moč človekove men- 5 talne energije. Človek je spo- t soben izredne koncentracije n energije, posebej Če je pojav b masoven. Histerija te meje je h bila masovna. Vzdrževana je D bila z zelo natančnimi sistemi, S s tankovskimi potmi in s psiho- I loškimi sistemi sovraštva in n strahu. To se vtisne v ta zelo S občutljiv energijski organizem u zemlje, zareže se tudi v člove- S kov mentalni svet, v njegov or- ilj kestriran mentalni svet.« nje. Tnr..rco „ ^ato, ker bi se ' F » PoSev^ 1 netar Pospe- f dreu« ' pristavi i nogah drevju, ko ''.Prigled v nebo. I Za zdravljenj« soboškega parka z litopunklumiini 3 spomeniki Marka Pogačnika so doslej iz občinskega prora&ina nakazali da raste ta ./J /! 1' vami in pozidavami. Stari domovi so imeli svoje svete vo- Za zeleni jezik (38) (»Ali je slovenščina ogrožena?« - Anglinizacija slovenskega poslovnega imenotvoija) v prejšnjem zapisu smo z nekaj primeri skušali ponazoriti, kako močno se je v zadnjih letih angliniziral slovenski poslovni jezik. Nič bolje ni tudi s poslovnim imehdtvorjem, kakor strokovno pravimo tvorbi imen podjetij, njihovih izdelkov ipd. čeprav je ta proces jezikovno pozornejšemu državljanu očiten tudi na prvi pogled, pa ga je slovensko jezikoslovje skušalo evidentirati in razčleniti tudi natančneje, empirično. Od tovrstnih raziskav je med dokumentarno najtehtnejšimi tista, ki jo je kot samostojno publikacijo leta 1991 izdala Alenka Gložančev (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU) in nosi naslov Enobesedna imena slovenskih podjetij. Avtorica je razčlenila enobesedna imena zasebnih podjetij, registriranih po letu 1980. Pri njihovi tvorbi je zapazila tri glavne težiščne smeri; domačij^ost (izraba ekspresivnih idr. odtenkov jezika ter navezava na domače izročilo, npr. Nitka, Strenca, Kosobrin), osebnoimensbust (ime podjetja po priimku lastnika) in »ihizioiiizeiii tujega in daljnjega« (tujejezična imena podjetij). Čeprav je npr, avtorica v intervjuju za Večer (30. april 1992) naštela nekaj razlogov za jezikovnokulturni optimizem tudi na tem področju, pa ni mogoče spregledati njene ugotovitve, da je v zadnjih dveh letih prevladujoča imenskotvor-bena smer tretja, ki vodi v vse močneje prevzemanje tujih prvin, in sta prvi dve, ki izkoriščata pomensko, stilno in tvorbeno pestrost slovenščine, odločno v njeni senci. Žal tudi s podjetji na levem in desnem bregu Mure oz. z njihovimi imeni ni bolje kot drugod po Sloveniji. Marsikatero »krasi« tujejezična prvina, preštevilna so kat povsem tujejezična. Za vzorec smo prelistali nekaj številk »prekmursko-štajerskega potrošniškega vodiča« Expo, ki se s svojim imenom tudi nič kaj preveč ne navezuje na t. i. prekmurski ali Štajerski svet, ki ga poslovno nagovarja. Pri tem smo kar hitro ugotovili, da med podjetji, ki s svojimi izdelki ali storitvami želijo prodreti do nas, t. i, potrošnikov, prednjačijo različni line^i, trade-i, touni, dub-i in seveda stiop-i ter shoppingd (to so sploh modne besede v slovenskem poslovno-trgovskem svetu). gale, na primer boghkov kot. Jaz vedno svetujem, naj st ljudje v svojih prostorih uredijo sakralna mesta, kjer imajo kristal ali podobe ljudi, ki so jim bili življenju blizu. To morajo biti jedra pozitivne energije v prostoru. Podobno velja tudi za vrtove. Po fraktalni geometriji se da razumeti in razložiti, da je vsak vrt za zemljo enako pomemben, Preko svojega vrta lahko zdravimo okolje, lahko zdravimo zemljo.« V svojih videnjih je Pogačnik videl, da so (judje nekoč poznali dušo pokrajine in so vedeli za njena duševna središča, Živa meja na polju je žarišče naravnih inteligenc. Nekoč so na poljih zasajali žive meje. Stara krajina je bila prežeta z njimi, po melioracijah ni več. Polje, kdo bo tebe ljubil Mislite, da naši kmetje dovolj ljubijo polja? »Bojim se, da ne,« odgovarja Marko Pogačnik. »Če bi bilo drugače, ne bi prišlo do te odtujitve kmetijstva od narave. Se pa spet učimo ljubiti polja. Krščanska tradicija je človeka učila, da je telo zemeljsko in torej manj vredno, vreden je samo duh. Kar pa je zares pomemebno, je interakcija med človekom in zemljo, kajti Človek je po svojem telesu del zemlje.« Naša črta na grbu Pogačnik je tvorec slovenskega grba. Slovenski grb je Pogačnikov kozmogram. Nekateri so rekli, daje Se najbolj podoben emblemu kolesarskega kluba. To je bil oblikovni očitek. Prekmurski očitek bi lahko bil, da v njem ni ravninskega elementa. Čeprav je avtor nekoč razlagal, da je ena od Črt valovnic pod tri-glavo goro simbol ravnine. Po njegovem se Triglav in valov-nice ne smejo jemati banalno, kot Aple in Jadran. Pri grbu gre za razmerje med moškim in ženskim elementom, za jang in jing, za gore in ravnine z rekami in morji. Prastara podoba prikazuje goro in jezero ob vznožju. To je prispodoba globine, miru in napredka. Marko Pogačnik ne joče Ali Marko Pogačnik kdaj joče? Pogačnik: »Ne.« Ne jočete zato, ker je jok žensko čustvovanje ali pa ne jočete, ker z bolečino drugače pridete na kraj? Pogačnik: »V svojem duhovnem razvoju sem prišel do stopnje izrednega notranjega ravnovesja. Gibljem se znotraj tega ravnovesja, brez da bi ga moral umetno ustvarjati. Zato ne pridem v taka ekstremna stanja. Ne da bi imel do tega nek odpor, to ne. Leta in leta se ukvarjam s tem, da počasi odlagam te privzgojene moške pritike in s« učim izražat svoj ženski del.« Ste duhovni voditelj. Ameriški duhovni voditelji so znani po neki demonični energiji, s katero privlačijo ženske in jih celo potegnejo za sabo v smrt. Nedavno se je to vnovič zgodilo. Vi se ne spoglejujete s tem? Čeprav imate več slednikov med ženskami kot* med moškimi. Pogačnik: j^Seveda, ženske so bolj občutljive, prve znajo prisluhnti. Ampak jaz zavestno razgrajujem svoj vpliv, na ta način, da ne ustvarjam nobene organizacije, nobene zaveze. Stalno spreminjam svoj način gledanja na svet, način duhovnega vodenja. Skušam slediti cikličnemu principu in tako izničujem možnosti za zunanjo navezanost.« ŠTEFAN SMEJ 'Pri tem slednjem, pri ohranjanju jezika, pa seveda odloča predvsem osebna zavesi. Tista zavest, ki zna in zmore seči nekoliko čez mejo provincialne tržne mitologije, ta pa je in postaja miiljenje večine. Kaj mii-Ijenje, postaja globinski bioločki refleksi' fe navanje potrebovali hude Šole, se nam bodo te hude Sole tudi zgodile. Da se bomo naposled naučili. Klasična revolucija pa je izpeljevala stvari na silo. Tako, kakor če bi mi zdaje rekli, dajmo, usmerimo ljudi hitro k naravi, ker bo sicer Zemlja propadla. Ljudi bi usmerili, hkrati pa bi to v sebi nosilo že tudi kal gladkega neuspeha. Tako kot se je zgodilo v revoluciji, ljudje so verjeli, niso pa bili, kar so verjeli.« Bori« Potomu 162.0(X).(Xl tolaijev. Denar je iz tistega dela komunalne zakladnice, ki pripada kulturi. Skopaj bo vsa stvar stela okrog 6(X),000 tolarjev, Vseh hiopunktur bo sedemnajst. Material, iz katerega so kipi, je josipdolski granit, njegova cena je i všteta v skupno vsoto. Ne gre samo za to, da človek fizično gospoduje nad naravo, marveč tudi za njegovo duhovno gospodovanje. Pogačnik govori o notranji ekologiji. Tako kot s svojimi zunanjimi dejanji, povzroča človek onesnaženje tudi s svojimi mislimi. Izključujoče mišljenje druga bitja zatira. To je negativno mišljenje. Množična histerija povzroča poruSni val v prostoru. Če je torej tako, potem je v nekem usodnostnem smislu potrebno pri sanaciji okolja hoditi po dveh poteh? »Da. Tako tudi skušam delovati. Zato zmeraj opravljam ta vodstva s seminarji, pišem in se pogovarjam z ljudmi. Zato, ker je na fizični ravni mogoče ločiti samega sebe od drugih, lahko se zapreS vase, na ener- Med gibala, ki poganjajo jezikovno prakso v imensko tujejeiič-nost, je poleg »iluzionizma tujega in daljnjega« ter pomanjkljive jezikovne (samo)zavesti treba dandanes prišteti tudi toliko opevani pragmatizem, ki si vse manj zastavlja dodatna vprašanja in vse bolj slepo sledi trenutnim praktičnim koristim. V duhu tega pragmatizma se poslovni ljudje pogosto sklicujejo na mednarodno tržišče, kjer da so podjetja, ki imajo v imenu tujo prvino, prepoz-navnejSa, Na različne načine bi bilo mogoče zavreči takšno argumentacijo, vendar zapišimo samo tole: neko podjetje napravijo prepoznavno na tržišču najprej drugačni (boljši) poslovni prijemi, novi izdelki ali storitve, drugačni pristopi do odjemnikov in poslovnih partnerjev, torej vrsta »malenkosti«, ki zadevajo njegovo temeljno dejavnost, Sele nato poleg ekonomsko-propagandnega nastopanja tudi ime firme. I teža ;,^Sn72tegadre::;^ 'evo Sabrov. STedi r,;.- tega dr < '''iaangekL W ?idiih' \'^«jam .ki f ? Hi V ( PogaCnik v spreminjanje sveta vključuje tudi razpad, za razliko od revolucionarnega r’*^' l£3 mp, verjamejo vdcčase spremtnjanja ga vključuj'« kot .1 produktivni Čas. dodatni Čas. Ali v nizu najrazličnejših »shopov« in »shoppingov« kakšna " mesto se da vsa druga parku, Neka-utopunktu- v :ena 'Ctn ' ?^’ti B? j2"? je .vdiho-u t"'P-.Tako I cA"!'.«' Die L k 'Jer r* ^'6' ! (Po- " ■" pri?'?® •'■'»ija uje I '' thJlVobrišketn PrigaCn.i^. U*,' ^vuteva m ■ kleSe bloke Do. v n:i Ljub- V ‘Iji v t L-* ri- " I p, I y L' A _ . .^1 ''ij tl .......... loike I Cim V^fei P°'nem č l’' t,: tore se „ -JPotju. «nalo v to "^^l Tanio Eiajbri . I-Jt1 m ■ je kdf, Pf^bodi ' na ""i reklo, fla UkL . c .. ” -.o Paje vvk ria ^kupunk- »Moja osebna izkušnja zadnjih dvajestih let,« pravi Pogačnik, » me uči, ker sem srečeval mnoge ljudi, ki so bili popolnoma zaprti v ta nov pogled na svet, vživel sem se v ta njihov svet in vidim, da se ne sme zavreči ničesar.« Drugače kot pri netvageskih gibanjih je mnenja, da spremembe, ki so vzpodbujene od zunaj, po nekih inspiratorjih, niso dejavne. Človek se mora sam notranje spremeniti. Lahko pa prt tem spreminjanju sodelujejo zunanji kraji, doži- notranje vetja narave. Ključ za spreme- nitev je delo na sebi. K temu lahko pripomorejo izkušnje, .. - . bolezni, težave, katastrofe, ki gijsii raviii p," je to en pro- človek okrog sebe. Šele štor.« nridptfi vznodbiid« od PogaČnik pravi, da imamo z revolucijami zelo sabe izkuS- potem pridejo vzpodbude od zunaj. Kraji, kamor hodi veter nje. Zaradi tega ni privržen mi- šljenju, ki ga zastopa Peter Spat " ' ' _ ■ ■ ■ pa zunanji prostori, ki stopila kognitivna revolucija, s© bistven ambient za notranji ~ razvoj, te prostore imenujem . sveti kraji, v katerih je skon- bo začelo živeti drugače. Po- centrirana duhovna moč dežele gačnik je zagovornik organske _ stari romarski kraji in parki poti, to je poti, ki se poraja od ali pa prostori drugod v naravi, znotraj, iz posameznika. Stare Lahko so to tudi krščanska sve-strukture razpadajo in na os- tiSča. Odvisno od tega, kj^ slonovi tega razpadanja in izku- jjjo.« Soboški park spada med šenj, ki so jih pridobili ljudje ambiente za notranji razvoj in ■ ■ - Pogačniku ključno me- Russell, ko govori, da bo na- Da bo namreč človeštvo naenkrat spoznalo svoje zmote in s kulturo in civilizacijo, nastajajo nove poti. To gre po neki zakonitosti, sto v slovenskem procesu pre- najprej spozna rojenja. .............. Na vprašanje. Če lahko štejemo sem tudi stare dotnačije s svojimi razporeditvami ob- eden, potem trije in tako čedalje več. »Čas sprememb in preobrazbe traja že dvesto let,« ____ _ pravi Marko Pogačnik. Zato to njene in izničene, ker se je kljub našemu času, ki je v os- ... ... j j-i- jektov, ki so danes spreme- novi usmerjen pozitivistično, ni revolucionarno temveč evolu- cijsko. Spremembe so sicer ve- v'zadnjem času vse dogradilo in pregradilo, je Pogačnik takole razmišljal: »Mislim, da načeloma to ni dobro. Dom je pohiStvena trgovina Kredenca ni prepoznavnejša kot vsi ti brezimni »shopi«? In na koncu koncev: ali ni poslovno-trgovska praksa vendarle taka, da so izdelki in storitve, ki nam jih ti »Sopi, trejdi, lajni, tursi..,« ponujajo, namenjeni predvsem nam, kupcem v Sloveniji? Vsi trgovci po svetu pa vedo (seveda iz zelo pragmatičnih razlag), da je treba (se splača) spoštovati jezik kupca. FRANCI JUST kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. UUTOMERtV Galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja Samo Pajek iz Maribora. Razstava bo odprta do 17. julija. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij, na ogled so tudi freske Zoltana Gaborja. REDENCI: v muzeju Radenske so na ogled eksponati in prikazi razvoja tega naravnega zdravilišča. SOMBOTEL: V muzeju Sava-ria gostuje z rastavo Alojza Eberle ta pokrajinski muzej iz M. Sobote. Razstava akvarelov bo odprta do 29. avgusta. MURSKA SOBOTA: V galeriji pokrajinskega muzeja v soboškem gradu je na ogled retrospektivna razstava del kiparja Ferenca Kiralya. Razstava bo odprta do 30. avgusta. MURSKA SOBOTA: V galeriji bodo v četrtek, 8. julija, odprli razstavo del LlKOS-a. Razstava je posveČana 30. obletnici društva in bo odprta do 31. julija. PRIREDITVE LENDVA: V Lendavi se pripravljajo na letošnjo 21. tradicionalno mednarodno likovno kolonijo. Vsako leto je v lendavski občini v gosteh nekaj domačih in tujih likovnih umetnikov. Kolonija bo začela z delom 20. avgusta. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Julija in avgusta bo Pokrajinska in študijska knjižnica odprta: študijski oddelek v ponedeljek od 8. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure, v preostalih dneh pa od 8. do 14 ure. Oddelka knjižnice v gradu pa v četrtek od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v preostalih dneh pa od 8. do 14. ure. Eko-kulturnanapoved! 2. spust s čolni po reki Muri (od Cmureka do Veržeja) bo v soboto, 17. julija. Prirejajo ga Mladi zeleni Slovenije, Mark & Tours iz Gornje Radgone, Društvo za varstvo okolja Po- murja, Brodarsko društvo Krog. Zelena alternativa iz Ctnureka in Gradca, Zelena akademija iz Gradca, Zbirališče za spustnike je ob 8, uri Krogu. začetek I ii 1 Likos slavi tridesetletnico! v Krogu, začetek spusta v Cmureku ob 10. uri, ob 12.30 je postanek v G. Radgoni, pri- I ZKO iz Sobote mu prireja jubilejno razstavo, v četrtek, 8. julija, ob 19. uri v Galeriji v Soboti, Pel bo mešani pevski zbor Štefan Kovač pod zborovodkinjo Alenko Brulc-Šiplič. hod v Veržej ob 17. uri. Pri- jave: sporočiti jih je potrebno najkasneje do srede, 14. julija, faz (062) 221-273 ali (069) 61325. NE POZABITE POTNIH LISTOV! področje like, vendar so njihove kore- tisto, kar spada otne globoko v času. osebne ekologije. Ali pa je Pa imamo na materi Zemlji dom tudi dejansko prostor, ki V toliko časa, da lahko iz sebe je uglašen z zemljo kot celoto. stran 12 vestnik, 8. julijgl^ ne zgodi se vsak dan ! Mini Humoreska ERIKA ZELKO '’nnflnttrir4ftiusjtnJtruxrw^ ttLk* J« v nriljB v^^l-hi infUclJ* DF-4. ni, 3 Dd»tntn.». gviHir-i Ka pel tOj Hv3< I -»»J L Ul?« tluu01l LOiriD 4hrBt v»B biti. Ta.! jr tau. pa 1, «1 kUpuvle. Po tistoj , po šter-oji pa od njega odkupuj ejo. pa inflacije eploj riegd* Liki bole važno od vsega toga je pa poslansko pitanje. štero je bilou močno post^vleno na z adnj on forumi Soboti pri Zveibi: "Zakoji poslanci eiče nemajo svoje sobe, se pravi pisarne?'' Bela se je okoli pitanja razpijto, penj ionisti, Bole upokGj enih invalidov. toga 1 pa je ' genau naJ bole zvedo, vajnoga k a Prej , povej dano, vselili v pisarno Oivže SZDLr gospoudi invalidi Karč ij i, pisarni, pa 4teri genau sna, pisarno upokojenjki barake v tou piSAr-no, Invalidof Tak ter i ka ekoloikon v Soboti SO vsegA Občinska poslanskega 50 J & J e se □ m oblast krijvi I zveza nasilno oi i ta 1 a Nevola je pa ta preše lila rbdj več ista ton, z ; v toj . Oblast S1 iskove je po nouvon ta pisalna nairtenjena poslancon 2atou« ka oblast nikoga drujgoga ne vupa vip s te zgradbe spravlati. inva1 ide. i1i tu v6 fčasi, Tej se prej najimetnej branijo. takoj, v svoj dom nerrirej o spraviti sedela Vej upokojencof, soboik i um kak bi liki Kraj evni skupnosti, Steri so že lejta z Arende (podnajemnikiJ upokojenskoj i!l. Tak je se Okoli ven, či do poslanci,, k a tou odmotali » S toga soboftkoga tudi jes ne anajden. elko umsko mouč zasuj kano, maj D, gord i j »koga Bret Diouii ka ne voz la lej ko se Stari in novi humor Kratki filmi nemih komikov so stari že 70 do 80 let. Se danes se smejimo starim klovnom, kot so bili Stan, Olio, bratje Marx, Buster, Charly in drugi. Čas jih ni povozil. Danes gledamo na TV ekranih njihove potomce, ki nas skušajo zabavati V TV-serijah. Njihovi na- pori so kaj klavrni v primer-* javi z njihovimi davnimi predniki, , V Ameriki so se domislili in posneli smeh, Ta smeh je bil sprva diskreten in nas je ob komičnih prizorih spodbudil, da se Se mi smejimo. Danes odmeva z ekranov bebčevski smeh, gledalci pa ostajajo žalostni, na tej strani ekrana se le malokdo zasmeji. Bori voj Repe Nenavadna najdba Izraelski arhologi so v Nahal Otnerju Aravi, dolini med Mrtvim in Rdečim morjem, naleteli na nenavadne ostanke preteklosti. Našli so namreč toaletni papir, za katerega domnevajo, da je star okrog 1300 let. Najdba namreč sega v 7. stoletje, ko je bil v Nahal Omerju znan karavanseraj, eno zadnjih počivališč za trgovce, ki so z Orienta potovali v Gazo in druga tedanja sredozemska pristanišča. In kakšen je pravzaprav toaletni papir iz davne preteklosti? Izraelski arheologi pravijo, da gre za približno deset krat deset centimetrov velike koščke iz mehke in tanke tkanine. Ker so to stvar našli v domnevni odpadni jami poleg karavan ase raj a in ker je stvar narezana na koščke, arheologi skorajda ne dvomijo o namemebnosti teh artiklov, Ker je bilo v tistih časih s papirjem pač težko, so se prebivalci teh krajev očitno raje odločili za tkanino, kajti blaga je bilo na Vzhodu že od nekdaj v izobilju. Izraelski arheologi so ob tem priznali, da so na nekaj podobnih najdb pred tem naleteli že njihovi kolegi onstran meje, torej v Egiptu, kjer pa zaradi islamske sramežljivosti tovrstnih najdb očitno niso obešali na veliki zvon. Afrika OVEN BIK DVOJČKA RAK Vrači (tradicionalna medicina) Poleg klasične medicine smo se v Afriki srečali tudi s tradicionalno afriško. Pogosto so v ordinacijo prihajali po pomoč nekdanji pacienti vračev in sestra Tereza, naša zdravnica, je vedno znova skušala dopovedati ljudem, daje potrebno najprej priti k njej. Vendar so ljudje navajeni in s tradicijo vezani na svoje vrače ter do nove medicine postopno vzpostavljajo večje zaupanje. Zaenkrat pričakujejo po- magične moči. Seveda je bolnico zanimalo, kdo ji želi hudo. Po kratkem premisleku je dejal, da ji imena sicer ne more povedati, lahko pa opiše krivca. »Stanuje blizu tebe, je visok, suh, z dolgimi lasmi in si ne pere zob,« je dejal in končal pogovor. Na vrsti je bil naslednji bolnik. Po konzultacijah nas je peljal v svojo lekarno, v kateri 60 bile številne stekleničke, različne kože, rogovi in seveda cenik. set minut. Drugo vrste Kleli* Ijata posebne "" ,«»■ otrobi, To zdravilo je jesti, in sicer prav h dnevno. Najboljše je I tretje, ki ga mora t knkakolo. popiti s kokakolo popiti s KOKUKUIV ■ zeliSča kot preventivno proti aidsu, . . Že prej sem omenjala obteC^ Ona: Poležavanje s prijateljicami se bo sprevrglo v pravo zabavo in kaj hitro se boš zavedla, da si šla nekoliko predaleč. Zjutraj pa bo prostor ob tebi bel in prazen, kot je bil že nekoč z nekom povsem drugim... On: Poslovni uspeh ti bo prekrižal sicer dobre načrte v ljubezni. Je že tako, da ti je pomembna predvsem ekonomska varnost, za drugo pa si mnenja, da boš že še poskrbel. Pazi, da te ne bo preveč zaneslo .. Ona: Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo preveč impulzivna, da bi lahko dosegla kakršno koli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe. On: Še vedno se ti ne bo uspelo unesti, kar te bo v prihodnosti zelo teplo. S prijateljico se boš zapletel v zanimiv pogovor, ki ti bo odkril pravo podobo njenih čustev. Nikar ne omahuj, ampak napadil Ona: Prijeten konec tedna bo znak, da so se tudi tebi začela odpirati prava vrata. Nikar se ne boj. ampak sprejmi izziv, ki ti ga bo ponudil prijatelj. Iz tega bo še nekaj nastalo, vsekakor pa se boš odlično zabavala. On: Poskusi se skoncentrirati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot poslov. To ti lahko v prihodnosti zelo kodsti. Zaradi partnerja so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se ji opravičil. Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo potrebno še malo preložiti. A vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela v bližini nekoga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On; Trma te bo pripeljala v položaj, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar se rešiti da Se najbolje bo, da se zamisliš nad svojim nezavidljivim položajem, saj si take napake ne bi smel privoščiti. Pripomočki, ki jih vrač uporablja pri svojem delu« 4 moč klasične medicine tam, kjer se moč vračev ustavi. V Afriki poznajo poleg vračev, ki imajo sposobnost in pravico izganjati duhove, reševati čarovnice, bdeti nad vasmi ter Ščititi njihove prebivalce pred močjo »witeh«, še zeliščarje. Ob našem obisku v Zambiji smo obiskali enega od vračev. Obisk je organiziral laični misijonar Herman. Tako smo se enega zadnjih dni našega bivanja v Zambiji odpravili na obisk k dr. Mungailu. Zanimivo je, da vrači Zambiji lahko legalno opravljajo svoje delo in jih država ne preganja. Pri svojem delu je dr. Mungaila uporabljal posebno uniformo in tačas, ko se je preoblačil, nam je žena razkazala vas in njuno stanovanje. Po kratkem ogledu smo z doktorjem odšli v njegovo ordinacijo, kjer je sprejemal paciente ter opravljal konzultacije. Uradni naziv ordinacije je bil »House of P robi e ms« (hiša težav), zraven je bila še lekarna. Nekoliko bolj oddaljena je bila »bolnišnica« za navadne paciente ter posebej za osebe, obsedene z duhovi. Pri svojem delu se je s pacienti pogovarjal, šalil, jih karal. Ne le diagnozo, celo vzrok bolezni je lahko odkril s pomočjo svojega sposobnega duha. Po daljšem pogovoru je ugotovil, da ima njegova pacientka malarijo. bolečine v vratu ter težave z zanositvijo. Težave z zanositvijo in bolečine ' vratu so povezane z močjo 'Witch«. Nekdo v vasi jo je začaral,' v »1 saj je ravno v njihovi vasi veliko Stekleničke so vsebovale različne pripravke in največje povpraševanje je bilo po sredstvih za srečo v ljubezni, uspeh pri delu, večanju spolne moči, za lepoto. Večino stvari pripravi sam iz različnih rastlin, ki jih nabere v gozdu ali kupi na tržnici v Lusaki. Živalske produkte uporablja le pri obredih izganjanja duhov in z^čiti pred močjo »witch«. Poleg zdravilnih pripravkov, obrednih ceremonij, uporablja pri svojem delu tudi »zdravljenje« z vrezovanjem. Vrez ali »tatu« nato zapolni z različnimi zdravilnimi pripravki. Taki vrezi so zdravilni, pozna in uporablja pa tudi lepotilne vreze. Lepotilnih si največ žele ženske in so običajno sredi čela. Zdravi vse bolezni, bolnike lahko obdrži v svoji »bolnišnici« do štirinajst dni. V Lusako jih pošlje le, ko ugotovi, da imajo premalo krvi. In kako to ugotovi? Preprosto. V prst zabode z iglico, in če priteče veliko krvi, je vse v redu, če priteče manj, pomeni, da ima bolnik premalo krvi. Zelo zanimivo in relativno dobro je njegovo poznavanje aidsa. Dejal je sicer, da ne izključuje možnosti, da lahko moč »witch« povzroči podobno bolezen kot aids, ki pa je spolno prenesena. A kot za vse bolezni, ima tudi za aids učinkovito zdravilo. In kakšno je? Pri nas bi temu učeno rekli tritirna terapija. Bolnik dobi tri različne vrste zdravil. Prvo je sestavljeno iz 80 različnih vrst rastlinskih izvlečkov. Le-to moraš namočiti v vodo, v kateri bolnik sedi trikrat dnevno po dvaj- zvezde vBm kBžeJa LEV devica Ona: Kritično obdobje je sicer za tabo, vendar pa ti nihče ne more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat si jo odnesla poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetiš malo boljši preventivi! On: Doživel boš precejšen poslovni šok, vendar pa ni nobenega razloga za panično obnašanje. Razmere se bodo prej ali slej umirile. Povsem drugače pa bo na poslovnem področju, kjer se ti obeta prava avantura. Ona: Pozabila boš na neko staro zmenjšavo, ki ti je še donedavna kazila srečno življenje. V tem ti bo pomagal predvsem nov prijatelj, ki bo pokazal veliko več, kot boš pričakovala. Ne bo ti dolgčas... On: Predolgo si bil prepričan, da si popolnoma neobčutljiv na ljubezenske namige določene osebe, sedaj pa se je izkazalo ravno nasprotno. Toda vseeno raje malo počakaj, saj si boš morebiti še premislil. Ona: Nikar ne skrbi z^ partnerjeve težave, saj ti lahko to še pošteno zameri. Bolje mu boš pomagala s svojo ljubeznijo. Srečanje s starim prijateljem te bo spomnilo na pretekle čase, ki mogoče le niso povsem mimo On: Uspelo ti bc, da si boš ustvaril odlifine možnosti TEHTNICA ponoven začetek na poslovnem področju, kjer si nekoč že pogoret. Naj te stari neuspehi nikar ne ovi-■ rajo, saj bo tokrat povsem drugače - predvsem boljše. Ona: Pozorno se ozri okoli sebe in odkrila boš marsikaj, kar ti bo ogrelo srca. Presenetil te bo prijeten svetlolasec, ki pa mu ni preveč za verjeti. Toda vseeno se boš prijetno zabavala, zraven pa se še marsikaj naučila. On: Spoznal boš, da ni ravno nujno, da vedno obve- ŠKORPIJON Ije tvoja beseda, To te bo sicer v začetku deloma razjezilo, toda kaj hitro boš spoznal, da je tudi druga različica zate karseda ugodna. Mogoče celo bolj,,. STRELEC pa niti ni tako mračna - iz vseS® KOZOROG Ona: Čeprav boš v začetku ideji, se boš na koncu vendarle dtjfpl " j r pa niti ni tako mračna - iz vsegs veliko več, kot si pričakovala. ' VODNAR RIBI že prej sem omenj ganjanja duhov, naj ge predstavim. Osebo, kU z zlim duhom, pnveo J kjer s posebnimi bob bobnajo ter pkipkavijo 1 obdela^'-' . inoraio :z soli i obrede, k gre 'V prostor za ni ki obsedenca s sabo belega in ^tn^ katerih meso brez ki sodelujejo pn o?.' . prrj* kri piščancev, ki J' I j( zdravilni nik. Terapija je i,n duh izgnan, je uui-, Ena od zelo /ninuvi ' roma dreves je ijoifl^ basovec. Njegovi pic in dobiti kiobasam in sto uporabljajo i Najpogosteje pri žoN S potenco s? .Jal 0^ I jdTJ*! liT I Vrač dr- MungaU« »urdlnactji«- To so ir.idiLionjL-nr If drijt^ tako poceni. n>f 7^ pri vraču L„ »adpva v ml’'^ ko ista zadeva 10 niči stane s^tno , In kako je obiskoval druge ODISKOViil c r<^ B rekh.dalmaz o za zdravljenje je ta duh spr^^d ter^j'l počasi začel ' j dodamo izpepc giG košenih in stbjej jsenin h' ’ J Marsikdo se ivedenih = . raj vrača in Šele n* t^no. z: nam tJ*---- . težko dournlj'^^' ifi biT Ona: Najprej se boš smejala, P'_^|n tepla po glavi. Ne izmikaj se " saj ni nikjer rečeno, da se bos m. Nekdo te bo prav pošteno prostran' On: Nastopil boš s povsem novim j ; dokaj povečalo tvoj poslovni ugleu-^j^tc''' pa nikar ne delaj preveč dolgoroih' kaj takšnega še premalo poznaš. I t*: A On: Prepiru s partnerjem bo t-dnaj^i vajin medsebojni odnos bo le tedna pa bo nastopila trda stežka ti bo uspelo odnesti celo « Ona: V neki zadevi se poskušaj vztrajati do konca. nost, vendar bo v tem mnenju Ijen. Kasneje ti bo predlagal nikar d On: Tista, ki ta je Že P-r-stavno ne da miru. Sicer ti bo ipa ji tvoji nameni še kako všeč, Njk3 . ^isl'=' lahko zamudiš Še veliko več, ko ; hn tnalo ' _ (1! Ona: Pusti zlobna ' pametnejšim stvarem, kot je na P P dalj časa opazuje. Ljubezen se boš na vse khpije poskušaj On: Poslovni načrti se >1 vendar pa ne tako hitro, kot si predvsem tisto, kar bo v tem tre prineslo največji dobiček. Na .ul i9 P* 1 I ^^£gtnik,8. julija 1993 stran 13 I za vsakogar nekaj Nosite hlače **d(»bnega oblačenja se lahko veselijo poklja: poleg ho mzortlh in 7 fkbinil-ll tf'kL'amcy:hrk21* L-*!l in M M gumbi okrašenih kril in oblek so na pohodu ... . Nce. Prosojne, prozorne, široko pahljačaste, posute s cvet-«01"'L^*”^^'LP’kčaste, črtaste, ozke, pižamasto krojene, iz vi-bombaža, platna, svile. Moda dovoljuje vse, sami preso- ■ahko Lahko so vroče kratke, dolge, Jih dopolnjujete z barvno kontrastnimi bluzicami in blazeiji. ličnimi 1 f za kratko? kratke pričeske z rnehkimi linijami, ki 1 |q*Jj P^^lnost. Lasje so lahko gladki ali trajno nakodrani, H umiti in negovani. Kodre poravnamo in 3 prsti in učvrstimo z želejem. 1 f f / p k Človek v stiski Zaljubiti se v pravega človeka Vedno več ljudi se ločuje. Statistike na osnovi opravljenih anket to domnevo samo še potrjujejo. Sociologi in psihologi pa skušajo ugotoviti, zakaj se vedno več zakoncev odloča za razvezo, kje so vzroki in kakšne so posledice tega pogosto usodnega koraka v življenju človeka. Slovenija po številu razvez nikakor ne zaostaja za razvitimi zahodnoevropskimi državami, lahko bi rekli, da število razvez celo počasi, a vztrajno narašča tudi pri nas. Pred leti, ko smo bili priča le posameznim razvezam vzornih zakonov, so se ljudje zgražali. Danes pa, ko se vsak dan kdo loči, kot da je to postala moda in zaželjena oblika urejanja odnosov zakonski skupnosti. družinski in Kje so vzroki, da zakopca ne želita več živeti in ustvarjati pod isto streho skupaj s svojimi otroki? Vsak razvezanec moškega ali ženskega spola mora priznati, da seje v zvezo prikradla kriza, ki se je v bolj ali manj akutni obliki pojavljala že veliko prej, preden sta jo zaznala kot resen znak, da v njunih odnosih nekaj ni v redu in da bi bilo treba nekaj ukreniti. Nezadovoljstva s samim seboj, stopnjevanje nevrotičnosti, prepiri, izbruhi jeze in Še mnoge druge oblike napetosti, ki so rasle. Resnica pride kmalu na dan. Eden od zakoncev, ponavadi moški, si najde prijateljico, ljubico, s katero se sestaja, ji kupuje darila, jo vodi na sprehode v naravo in z njo uživa v seksu. Najbolj nazorno o tem govori M. Kundera v svoji knjigi Poslovilni valček, kjer moški, mož pravi: »Draga, meni ni potrebna družina. Jaz potrebujem ljubezen. Ti si za mene ljubezen, a otrok spremeni vsako ljubezen v družino. V dolgočasje. V skrbi. In vsako ljubico spremeni v rnater. Ti za mene nisi mati. Za mene si ljubica in te ne želim debli z nikomer Niti z otrokom ne.« In vojna seje nadaljevala. Ene žene so Še naprej trpele m Čakale, da sc njihovi možje vrnejo, druge so se z otroki odselile in se potem tudi ločile. Prizori iz mnogih znanih filmov (Kramer proti Kramerju) in »vojna« med zakoncema za nepremičnine ali za otroke so postali že naš vsakdanjik Čustvena prizadetost pa je ostala Še leta po tem. Kaj Če bi moški razmišljali v to smer: »Morda ga vzljubi že kmalu, morda bo živela z njim, toda ali bi bilo drugače kot v življenju z njegovo ženo? Mar ne bi bil vedno satu s svojimi najglobljimi čustvi?. Temu bi lahko rekli tudi kriza srednjih let, kriza lastne osebnosti Domača žival za otroka Otroci imajo radi živali. Toda starši naj se pred nakupom vselej vprašajo, ali je njihov malček že dovolj star, da bo znal ravnati z živaljo., Z mehkim kožuškom in svetlečimi se očkami osvojijo živali malodane vsako srce. In tako jih tudi otroci želijo božati in se igrati z ljubkim morskim prašičkom ali zajčkom. Čeprav so velikokrat še premajhni, da bi znali ravnati z njimi. Ne razumejo, da potrebujejo tudi mir in postanejo nepotrpežljivi, ker želi kožuhar jesti ali spati, namesto da bi se z njimi igral, , Tedaj ga velikokrat premočno zgrabijo, in če jih ugrizne, je začetnega navdušenja kaj hitro konec. Veterinarji svetujejo, naj predšolskim otrokom ne podarjamo Živali in naj se pri izbiri tudi pozneje ravnamo po otrokovi starosti. Večina šestletnih otrok se že zna igrati z morskim prašičkom. Te živalce so mirne, ne preveč občutljive, se pustijo božati, in če se dovolj ukvarjamo z njimi, postanejo povsem krotke. Pri desetih letih je otrok dovolj potrpežljiv za igro z zajčkom, saj Že opazi, kdaj je ta razpoložen za igro in kdaj postane napadalen. Od otrokove starosti je odvisno, kako bo oskrboval živali. Verjetno ni odveč omeniti, da tako priljubljeni hčrki niso primerni za otroka. To so nočne živali, ki podnevi spijo in niso primerne za igro. Kuhajte z nami ^Insbene lestvice SKLADB 4 fu^^^TDV love - UB 40 s LHlU.hFvuu^'^'^-^LAV - H«hvuK FIqwcts š a"'' 4 VS«HUU , Kila James ^OUB- Ehc's Affau A DAV - The Hooters zabavne glasbe ’ ..................— 'INhHd DA- Ivan Hudnik -- ET-Mia Žnidarič ' LalifoTnia ;i " ' Ml)! ■'» NI - Miku Čemažar "■»rki) Peidir^ -'Fifo Pezdirc '’^‘*‘>npazma GLASBE ZMAHELDF . ■ - OC*’ Via-trrbij 5 vetrov H' IdZ IZAt. ■n VfiC t "-A/JJ-kltl O Id ' 'ri Zlaii zvoki “TnoSveilih Im ■^■T ar. 'p tva \/ v Al* 1/ Ar I MLINSKI ŽLEB I IL strokovniak - 8 00 Poručlla - 8.11) Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gosl dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10 00 Poročila - Ifl.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestita - 16.30 Poročila - 17 00 To sem jaz - 18-00 Najlepše želje s čcstiikami in pozdravi LATINSKI VEZNIK (IN) VZDOLŽNA STENA V GRŠKIH TEMPUIH REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravnu: izdatki, Niagara, admiral, VA, Lavo, grbe, (IM, VSA, ksi, rl, klet, aval, SA, Corot, I, Erato, Jukatan, anatema. stran 14 vestnik, 8. julijaj^ podlistki Iz župnijskih kronik: Hodoš (J3) Blagoslovitev pred 150 leti Evangeličanska cerkvena občina Hodoš je v nedeljo, 20. junija 1993, nadvse slovesno proslavila 150. obletnico blagoslovitve cerkve. Slovesnost je potekala v slovenskem in madžarskem jeziku. V cerkvi in pod košatimi lipami izpred nje se je zbralo okrog tisoč ljudi od blizu in daleč. Vabilu so se odzvali tudi iredsednik soboške občine Andrej Gerenčer, poslanec Dragu iftar, predstavniki evangeličanske cerkve z Madžarske in Slova- ?! Sl ške, zastopniki bi n kostne in rimokatoliške cerkve ter drugi. Med bogoslu:^ein je pevski zbor zapel tudi pesem hodoške gmajne. Prva kitica se glasi: Gospodne, v hišo tvojo / smo prišli rejč Žitka se včit. / Ti, ki si nas osvojo / in pozvao v diihi te častil, / pelaj po istine poti / nas čili večnosti proti /. nova. Za časa duhovnika KardoŠa pa so na Hodošu zgradili (1845. leta) šolo in stanovanje za kantorja učitelja. Ta stavba je stala do 1982. leta, ko jo je takratni kantor Dezi-der M at uš odkupil, porušil in na tistem mestu zgradil lastno stanovanjsko hišo. V letih, ko je na Hodošu deloval duhovnik KardoŠ, je, kot pravi sedanji duhovnik Vili Kerčmar, »bila evangeličanska Prerekanje zaradi zvonov »Zgodovina te cerkvene občine je precej razgibana.« mi je zatrdil hodoški evangeličanski duhovnik Vili Kerčmar, nato pa nadaljeval: »Tako kot drugod so se tudi tukajšnji verniki morah boriti za svoje pravice. Z vero in z ljubeznijo do Boga so premagovali svoje težave in se z zavzetostjo oprijeli vsakega, še tako težkega dela v dobrobit in širitev svoje verske občine. Čeprav najsiarejši zgodovinski zapis o obstoju naselbine Hodoš sega v leto 1331. je večji del zgodovine neznan. V času protireformacije je bila čani ihorajo za oba zvonova plačati 90 rajnški. Obvezo so izpolnili čez osem dni pri administratorju katoliške župnije Juriju Puffoku.« Tedaj pa je še bil evangeličanski duhovnik Balaž Berke, kajti iz cerkvene kronike je razvidno, da je deloval v letih 1792-1803. Naslednji duhovnik pa je bil Gyorgyi Gergar, in sicer v letih 1803-1821. Poslanstvo Janosa Kardoša Očitno je, da prva lesena hodo-Ska evangeličanska cerkev ni v nedogled kljubovala vremenskim razmeram in Času, kajti 1823. leta so cerkvena občina dobro situirana. V letu 1858 je podedovala na Hodošu okrog 75 hektarjev zemlje, v Šalovcih 19 hektarjev in v Kotor-manyu okrog 8 hektarjev površin. nov, kot jih je imela pred leti. Zdaj to cerkveno občino sestavljajo: Hodoš, Krplivnik, kjer so verniki predvsem madžarske narodnosti, ter Salovci, Budinci iti Dolenci, ki so slovenske vasi. Po številu Članov spada ta evangeličanska cerkvena občina med manjše, saj jih ima le 450. Iz leta v leto (vsaj doslej je bilo tako) se število zmanjšuje. Vzork: ljudje niso obrnili hrbta cerkvi, ampak vse manj jih je, kar se jih manj narodi. Manj pa jih pride na svet zato, ker so mnogi mladi zapustili te kraje in si ustva- , _ , . rili družine drugod, doma pa so Večinoma so bili gozdovi. Iz zapis- ostali predvsem starejši. Nekaj sta- ni kov je mogoče prebrati, da je imela ta cerkvena občina v leti 1858-1871 čez 100 hektarjev. Združevala je 1.090 vernikov iz 11 vasi.« namreč dokumentacija. zbrana arhivu občine, odvzeta s silo in odpeljana v Krčarico na Madzar- skem, kjer naj bi ob požaru na župnišču zgorela,« Od sogovornika sem nadalje zvedel, da so se Hodošani in okoličani zgodaj navdušili za cerkvene reforme, ki so jih širili reformatorji cerkvenega življenja in delovanja, zlasti Martin Luther. Do 19. septembra 1732 so evangeličani tega območja uporabljali katoliško cerkev, potem pa so jo morali vrniti. Pa ni šlo gladko. Vsaj tako izhaja iz I zapiskov nekdanjega hodoške ga evangeličanskega duhovnika Gyor- I gva Lepoša. Evangeličanski ver- . I 80 tisoč zidakov 1 Koliko opeke je bilo potrebno za hodoško cerkev, o tem ni nikjer zapisano. Pač pa obstaja podatek, da so verniki so sami izdelali kar : 80.000 opečnih zidakov, prispevali i so les in pomagati pri zidavi. Ta ■ zgradba stoji Še danes in jo je dolgo i časa uporabljal kantor za stanova- i nje. Ta objekt so zgradili za Časa j duhovnika Jožefa Magyarja, ki je | bil hodoški evangeličanski duhov- J nik v letih 1874-1910. V njegovem ! času (1870) so ustanovili evangeli- j čansko cerkveno občino v Domanj- 1 ševcih, ki je hodoški gmajni »po- i brala« nekaj članov, vendar ne to- j liko. da bi materialno obubožala, i Napredovali pa so tudi šalovski evangeličani, saj so 1884. leta zgraditi šolo, s tem pa so otrokom prihranili pot v šolo na Hodoš. Je pa tudi res, da je hodoSka učilna imela tističnih podatkov: leta 1991 je bilo v tej gmajni 26 pogrebov m le 7 krstov, lani je bilo 16 pogrebov, 5 krstov in 2 poroki; do koncu junija letošnjega leta pa je duhovnik spremil k poslednjemu počitku 6 ljudi, ni pa krstil še nobegega otroka ne blagoslovil nobega zakona. Vili Kerčmar si prizadeva, da bi se stanje spremenilo na bolje. Mlade in malo manj mlade kmečke fante v pridigah in tudi ob srečanjih spodbuja, naj seNendarle zganejo in naj ne posedajo le za točilno mizo, ampak si poskušajo najti družico, toda nekateri so »trdi«. Tudi Jih ne more spreobrniti, ko Jim govori, naj bi pri delu poprijeli čez teden, ob nedeljah pa le izjemoma (žetev, spravilo sena); toda nekateri ob nedeljah, ko je Gospodov dan, še vedno letajo naokrog s traktorji in motijo duhovnika m tiste, ki pridejo k božji službi. Leta Je ob nedeljah ob 9,30 uri. udeležuje pa se Je v povprečju vsak četrti član, torej nekaj čez 100. Pozimi pa imajo obred v veliki župnijski dvorani, Je pa dober obisk verouka. Na letošnji konfirmaciji. ki je bila v tej cerkveni občini že po tradiciji zgodaj (v maju), pa je bilo v kis zavezah potrjenih 11 mladib. Verniki pa primerno skrbe _ cerkev kot sakralni objekt. 1985 so obnovili notranjosti" nanjost. Tistega leta Je bib obnovljne Ludvik Mb dali elek s blagoslovitev Obred je opravil senior 1' ■vr 'Ar r? .čl r Ua vak. Dve leti pozneje so inficirati zvonove. Verniki doSa pa so 1989. leta zbrali Se za harmonij, ki ga upora ob obredih v župnijski dvora" smrti dolgoletnega kantopa derja Matuša 1989. leta 1® sko službo prevzel Ludvik ■ s Krplivnika. Od aprila 199 L Spektor gmajne Aleks^der nek. Franc Kerčmar, ki opravljal kar 30 let, pa je radi bolezni Častni inšpek o ■ vojni so hodoSki gmajni žira h veliko premoženja, al" dov. STEFAN 1 10' I* JANEZ BALAŽIČ velik sloves, saj so njej dobili niki so menda odposlali na cesarski i dvor na Dunaj svojega odposlanca, kjer naj bi izposloval nadaljnjo možnost opravljanja verskih obredov v katoliški cerkvi, kjer so evangeličani 1749. leta kupili in namestili dva zvonova. Odposlanec ni opravil niČ, kajti močno je bilo pro-tireformacijsko razpoloženje. Zaradi tega naj bi veliko pretrpeli tudi prekmurski evangeličani. Sele po tolerančnem ediktu cesarja Jožefa II.. izdanem v letu 1781, so se začele v Prekmurju ponovno organizirati evangeličanske cerkvene občine. »Ena izmed prvih je bila tudi hodoška. Za ponovno ustanovitev ima veliko zaslug odvetnik in seni-oratni inšpektor Ferenc Novak. Ta je namreč spodbujal ljudi k delu, k zidanju cerkva in župnišč ter Jim dajal pravno in drugo pomoč in podporo v vseh težavah. Po težkih časih preganjanja so 1783. leta nanovo ustanovili cerkveno občino, za duhovnika pa so dobili Istvana Lakya, ki je deloval v letih 1783-1786. Takrat so začeli voditi L Pogled na evangeličansko cerkev na Hodošu, ki je na manjši vzpetini, obdajajo pa jo mogočne lipe. Letos poteka 150 let, odkar so jo zgradili. Posnetek; 5. S. Zgradili novo. Ta Je stala na opečnih temeljih, drugače pa Je bila iz lesa. Deset let pozneje so k že stoječemu župnišču prizidali trisobno poslopje. Omenjeno cerkev so gradili za časa in pod vodstvom duhovnika Gyurija Cipotta in kura-lorja Janosa E6rya. »Duhovnik Cippot, ki Je deloval v letih 1821-1834, pa se m zavzemal le za gradnje in materialni napredek svoje cerkvene občine, temveč tudi za duhovno rast. Sam je napisal 1829. leta molitvenik Duhovni Aldov, Žal pa je 1834. leta umrl. Čeprav mu je bilo komaj 41 let,« je v nadaljevanju pogovora razkrival sedanji hodoSki »farar« Vili Kerčmar. Tu naj takoj dodam, dajeosvoji cerkveni občini napisal tudi matične knjige. . nekaj strani obsežen zgodovinski Središče verskega življenja Je ... ... . cerkev, zato so tudi verniki na Hodošu zgradili cerkev. Bila je lesena in je stala na mestu, kjer je zdaj župnijska dvorana. Toda takratni zakon ni dovoljeval, da bi evangeličani gradili cerkve, ki bi imele zvonike. Dovoljenje za zvonik so dobili Sele 1791. leta, zgradili pa so ga 1793. leta. To pa je leto dni po smrti duhovnika Istvana Smodiča, ki je deloval na Hodošu v letih 1786-1792- Potem so s tožbo zahtevali, da se jim vrneta zvonova, ki so ju svojčas kupili in dali vgraditi v katoliško cerkev. Dolgo so se tožarili. Evangeličani naj bi neke noči zvonova sneli in ju montirali v zvonik svoje cerkve. Po drugi inačici pa naj bi zvonova za nekaj časa zakopati v potoku Krka. Katoliška stran je zahtevala zvonova nazaj. Spor je poravnala komisija komitata, kije obiskala Hodoš 10. maja 1794 in razsodila: evangeli- TRGOVINA pregled, ki ga uporabljam pri tem zapisu. »Po Cipottovi smrti je prišel na Hodoš za evangeličanskega duhovnika Janoš KardoŠ. rojen 1801. teta v Noršincih, ki je bil do tedaj duhovnik v Szepetneku na Madžarskem. Na Hodošu je ostal od 1835. do 1873. leta. Bil je dober dušni pastir^ poleg tega pa je še pisal in pesnil. Svoja dela je objavljal tudi v prekmurščini. Njegova pesmarica je bila v uporabi vse do 1970. leta, nekoliko .predelano' pa uporabljajo še zdaj. Napisal in prevedel je še veliko drugih knjig. Sestavljal je tudi šolske učbenike. Pisateljevanju je posvečal veliko svojih moči, še zlati po letu 1860, ko ga je v duhovniškem poklicu razbremenjeval sin Adam, ki je bil j>osvečen za duhovnika 1855. leta in dodeljen očetu (duhovniku) kot pomožni duhovnik.« V prvih letih svojega službovanja pa si je Janoš KardoŠ prizadeval za gradnjo cerkve iz opeke. Navdušil je vernike, da so jo sami izdelali iz gline. Verniki so tudi darovali les, opravili veliko prevozov in pridno pomagali pri gradnji. Leta 184(1 so začeli gradili cerkev, ki stoji Se danes. Dogradili so jo 1842. leta. blagoslovili pa leta 1843, torej pred 150 leti, zato letošnja obeležile v 150-lelniee. Vanjo so namestili tudi »sporna« zvo- Beltinci, Ravenska 27 tel : 42151 Črenšovet, stara Šola Posebej ugodno: • ženske bluze • »pajkice • džins rt AU7ORECEK6384 W.Minihoni3 tel. 984313156 2269 NADOMESTNI DEU, NOVI AURABUENI BENCINSKI IN DIZELSKI MOTORJI DRUGI PLOČEVINASTI DELI 1 osnove izobrazbe ljudje, ki so pozneje doštudirali v učene može. »Leta 1910 Je prišel na Hodoš evangeličanski duhovnik Geza He-iner in deloval do 1950. leta, ko je nenadoma umrl. Tudi on Je bil med ljudmi, enako kot predniki, zelo priljubljen. Poleg opravljanja svoje duhovniške službe Je ljudem pomagal in svetoval tudi v kmetijsko-živinorejskih potrebah. Od 1950. leta do 1. septembra 1958 hodoSka gmajna ni imela rednega duhovnika, ampak so jo oskrbovali duhovniki iz sosednjih evangeličanskih cerkvenih občin. Omenjenaga datuma pa je duhovniško službo prevzel Ludvik Novak, sedanji senior in duhovnik v Murski Soboti. Na Hodošu Je deloval do 1977. leta. Pod vodstvom Ludvika Novaka so v letih 1960-1961 podrli staro, s slamo krito gospodarsko poslopje tn sezidali novo. V letu 1962 so s pomočjo svetovne luteranske zveze obnovili notranjost cerkve in vanjo napeljali elektriko. Leta 1965 so popravili orgle, izdelane 1905. leta. Cez tri leta so prebarvali pločevinasto streho cerkvenega zvonika, v župniške in kan-torsko stanovanje pa so napeljali vodovod. Leta 19W pa so okrog župnišča in dela kantorjevega stanovanja napeljali žično ograjo. Vse to kaze skrb duhovnika ne le za duhovni, ampak tudi materialni napredek cerkvene občine,« je pravilno ugotovil sedanji hodoSki duhovnik Vili Kerčmar. Brž nato pa Je omenil leto 1974 (in to Je Se vedno čas Ludvika Novaka!), ko so se odločili za gradnjo župnišča z dvorano. Poslopje do sezidali v treh letih, saj so ga ob navzočnosti domačinov in gostov iz domovine in tujine blagoslovili 5. septembra 1976. leta, hkrati pa so s to slovesnostjo počastili 175. obletnico rojstva nekdanjega svojega duhovnika JanoSa Kardoša. Ludvik Novak je leta 1977 odšel za duhovnika v evangeličansko cerkveno občino Murska Sobota in tako nadomestil umrlega duhovnika Leopolda Hariia. Duhovnica in duhovnik 1. novembra 1977 Je nastopil službo kot administrator hodoške cerkvene občine Viljem Kerčmar iz Križevec. Tudi on je nadaljeval z deli, zlasti pa z urejanjem okolice župnišča in notranjosti velike župnijske dvorane. V letih 1982-1983 pa je bila administratorka hodoške gmajne evangeličanska duhovnica Jana BaroSeva (Slovakinja), žena Vilija Kerčmarja. S 1. januarjem 1984, ko Je napredovala iz ka-planke v redno duhovnico evange-iičanske cerkvene občine Gornji Petrovci, Je administracijo hodoške gmajne (hkrati pa tudi mariborske in apaške) ponovno prevzel Vili Kerčmar. Duhovni.ška druZina Kerčmar se je 1983. leta preselila 5 Hodoša v Gornje Peirovce. S tem pa se duhovno in posvetno £ivlje^ nje na Hodošu ni ustavilo. Čeprav zdaj ta gmajna nima veČ toliko čla- = V J . ■ -'Stii. 42 Sv. Erazem, naslikan v Sko- I fovski opravi z dolgo belo tu- n niko, zeleno dalmatiko in črno J kazulo, ima obedve roki dvig- jj njeni, v konice prstov pa so n zapičena Sila. Dasiravno iz iko- H nografije oz. hagiografije svet- I nika vemo, da so mu iztrgali I čreva, pa se vse od 13. stoletja I naprej običajno slika s Šili zapi- I čenimi v prste. Ta svetnik, ki je I živel za časa rimskega cesarja I Diokecijana, znanega p rega- I njalca kristjanov, se je na ime- I nitnem mestu v marijanskem I J ti ! -T Jf 'ib'" f r- , 1'S- ! -i’ 1 k 'I k f t. prezbiteriju znašel v vrsti apo Martjanci, južna prezbiterija, sv. Erazem in apostoli stolov, kar kaže pripisati dej- stvu, da gre za patrona tistega Župnika Eraz ma, ki je tipo- umetnostnih dobljen v klečeči pozi na na- sprotni steni in velja za pomembnega moža v zgodovini marijanske fare, saj - kakor sporoča o tem napis nad pritličnim pasom slikarij - je prav za ki jo je starosta slovenskih zgodovinarjev Franeč Stele poimenoval kot kranjski prezbiterij ter zajema razvoj slikanega prostora v času po letu 1400, predvsem na osrednjeslovenskih tleh, . . - - - . primeru Martjancev ne njegovega časa, namreč leta vzdrži, Se zlasti zato, ker je v 1392, bila dograjena cerkev nujno iskali izhodiSča za mart-v Martjancih. Naposled je mo- jansko poslikavo v širšem sre- goče ugotoviti, da gre za zani- djeevropskem prostoru, pose- I., ._ .1 f.i„ . Češkem, tudi Slova- mivo likovno in ikonografsko ________ rešitev, ki zaradi tega sodi med jitgm, na Ogrskem in nemških ikonografske posebnosti mart- deželah. Zato kriterij kranj-janske poslikave. skega prezbiterija preprosto, ni Kajpak vse figuralne kom- možno prilagodili našemu spo- pozicije spremlja obilica izjem- meniku gotskega slikarstva, nih ornamentov, ki znova do- (gjp pa marijanska poslikava kazujejo. da je mogel tako Ak- pridobi na kulturnozgovinski vila kakor tudi njegov odlični veljavi, prvi pomočnik - mojster mart- ■ kot stalno upodobitev, ki jo janskih apostolov -imeti na za- pozneje srečamo na Kranjskem logi številne predloge, ki v mo- kar pogosto v 15. stoletju. Je tivih slede rokopisni omamen-tiki. Če bogastvo ornamentov tudi v Martjancih na notranji _ slavoločni steni naslikan prizor sili k spoznanju, da sta oba sli- Jurijevega boja z zmajem. karja črpala iz zakladnice ilu- 2 leve je v neki stilizirani po- miniranega slikarstva, pa nekaj krajini naslikana arhitektura, drugih dekoracij kaže Se na ne- najverjetneje grad, s katerega kaj; friz konzol pod apostoli, ki poglejujeia dve osebi in pri tem očitno izkazujejo slikarjev na- spremljata sv, Jurija, ki osvo-por, da bi se karseda približal baja uklenjeno Marjetico italijanskim zgledom, tako sli- ^^aja oz, pošasti, Ta prizor karstvu t reče n ta kakor renesančni rešitvam ob koncu 14. in kajpak uklenjeno moremo razumeti v duhu Časa, ki je silno ljubil v začetku 15. stoletja in pri tem plemiško požrtvovalnost, ' ujel pravilno perspekrivično slasti v iskanju naklonjenosti ' ’ '1 konzol, do rnladenk, V krSCanskem skrajšavo slikanih Še Ugotovitev se zdi zanemar- smislu pa se razodeva neka Ijiva, pa vendarle sc v poskusu (jjuga predstava, ki navaja ver-sli kanja perspektive pokaže nek zanimivi slikarjev eksperiment, ki ga je slej ko prej - v danih razmerjih - mogoče razumeti kot protorenesanCni moment, ki se tu pojavi izjemno zgodaj, namreč v zadnjem desetletju 14. stoletja. Ikonografija slikanega prez- biterija. torej neka stalna shema postavitve svetniških tikov in prizorov v prezbiteriju. ,valnosii m in 2““' nega k požrtvo’ ranju zla. „ zittrlK Ob Boju sv. Jurija ž je v samem oglu notranje siavti p(e naslikan sedeč stavlja podobo I čavnika; o tem p’l' c pa'*.’, X ' .X Eli Jllz' čavnika; o tem p' . z leve strani svetni ■■ jtilr berfejmita. Z \ rani skalnati naslikan v sivo-'’Ju napravljen starec obrnjen k levu, ki so mu bd c puščavniSkem J fj' iž ^^i družabniki in jin) .^^gi s' tega kodeksa. v i skalnati krajuU' .,, . r ■ ,.n —^0 I If* ob it je upodobljen njega pa je >'^3 z delom legende Cavniku, saj naj ^7 svetnika le-ta sa ,ci kapipaK rti. čavniku, saj naj Tu je 1. . da je pač lev pb jaciJ^ jui- . - i_ Ji * d. JZ****- _ r z : sli kani u r ao. pa 1 „ dela slikarije gačna kar pri slikanju očino delal po logi, se mu jeJ^ j-etijt* da je zgodbo da je namesto zc jo zagrebel za P-ci;vv?.'^^aie društvo do-'*?n Pa po- ‘j i-Priv/ J« po- •'k*''« n J”^'^«olet<. program, natnreč slogan va- ■ -.H '-nidb. i^jcr ''sko d ”^*’'''®sno odprli Ndm ^^kor V"-kepo JO začeli je ''*'®di!i tudi . J® slavnostni . “lo slo- riizvoja ifi meri 'jo ga-te go- ■ ■ tb i®*' A' h ttin VIB i i ovinku zapeljal z osebnim avtom s ceste in trčil v obcestno drevo. Hudo se je poškodovala sopotnica Frida V., ki so jo prepeljali na v Mursko Soboto. zdravljenje Na matičnem uradu v Gornji Radgoni so se poročili-Marjan Makovec, strojni ključavničar iz Radenec, in Silva VidesE^k, tekstilna konfektaonarka iz Zasadov; Aleksan- der štndeta ta ta Dragica KnA, medF , ... T „ — Vi^a; Rrbert Serec, einska sestra z Janževega Vrha nik iz Ljutomera, in Klavdija Peldar, tekstrtem koitfdfea- vornik - predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer - imel razlog več za čestitke za nov uspeh gasilcev in krajanov, nazadnje pa je prerezal otvoritveni trak. Slovesnosti se je udeležilo 14 gasilskih društev iz sosednjih krajev. Gasilci iz Velike Polanc pa so v nedeljo praznovati 70-let-nico. Tokrat so zaznamovali obletnico, ob kateri niso »kronali« kakega novejšega delovnega uspeha. Bilo pa jih je veliko v prejšnjih letih. Društvo so ustanovili 1923. leta na pobudo takratnega učitelja Franja Gumilaija. Leta 1939 so zgradili gasilski dom, potem so kupili prvo brizgalno rakovico, razvili so društveni prapor, v zadnjih nekaj letih so zgradili več požarnovarnostnih vodnjakov, 1973. leta nabavili sodobno motorno brizgalno Zie-gler, pozneje so prevzeli gasilski avto, nato pa še avtoci-sterno, ki jo je podarilo društvo iz Avstrije, Nagarali so se pri gradnji v aško-gasi Iškega doma, ki so ga sicer odprli pred dvema letoma. V njem imajo zdaj vso gasilsko opremo, povrh pa Se poročno dvorano. Na nedeljski slovesnosti se je zbralo veliko domačih in gasilcev iz sosednjih krajev, prišli pa so tudi predstavniki iz pobratenega društva Senožeti pri Ljubljani. O poslanstvu gasilcev v .sedanjem času je govoril podpredsednik občinske gasilske zveze Jože Hozjan, pel je domači kmečki oktet, kulturni program pa so prispevati tudi šolarji. Podeljeno je bilo več gasilskih odlikovanj. Prijetno pa so presenetile članice novoustanovljenega Aktiva kmečkih žena, saj dobrot, ki jih je v krajšem času naučila Cilka Sukič, niso odnesle domov, ampak jih najprej razstavile, brž nato pa razdelile na mize. Bravo, dekleta in ženske! V Dolnji Bistrici pa so gasilci praznovali 60-letnico, Tam so jubilej združili s praznikom krajevne skupnosti, v katero spadata še Srednja in Gornja Bistrica, Iz pregleda društvene kronike je razvidno, da so tudi v tem kraju gasilci odigrali pomembno vlogo. Pa ne le na področju preventive in gašenja, ampak tudi v borbi z nemirno reko Muro, saj je dotlej, dokler niso uredili njene struge in obrambnih nasipov, čestokrat poplavljala in ogrožala Bi- Bila sta »na hladnem« Policisti policijskega oddelka Radenci so 28. junija pridržali do iztreznitve avstrijskega državljana K. D,, ki pa začasno stanuje v Radencih, Možakar je verjetno pozabil, da je gost v sosednji državi Sloveniji, pa je grobo kršil javni red in mir. Z javnim redom in mirom pa je prišel navzkriž tudi M. 1. iz Gornje Radgone. Tudi on je pregloboko pogledal v kozarec. potem pa je bito joj. Še dobro, da so bili pri roki polid-sti, sicer bi Še naprej robantil. oaarka s Pr^le; Kau^Š, polnilec p(wkjv iz Bakoveo, in Silva t^dinii^, kcmlekdjs^ teSi^ iz Beračeve: Franc l^bučar^ Stu&nt iz Urnega sela, ta Aiuca Butja, pte^so- ] rica likovne vzgoje iz Žmove. Na matičnem uradu so si rekli »Da«; Branko Ketiš, mizar z Blaguša, ta Romanca Vrbnjak, ekonomska tehnij-a od Vidma; Drago Potrč, delavec k GrabonoSa, in Renata Weingerl. kmeiovalka iz GrabonoSa. Na matičnem uradu v Soboti so sklenili zakonsko zvezo: Branko Šavorea, zidat: iz FtkSiaec, ta Ksenija Wč, tatrmomslm tehtaea ta Brezovec; Slavko Žalman, monter ogrevalnih naprav s Cankove, ta Majda Flisar, poljedelka z Ropoče; Ludvik Kavaš, likalec ta Renkovec, in Bojana Kavaš. aranžerska tehnica iz Ižakovec; Martin Balete, avtomehanik ta Ižakovec, b Marjana Dugar, šivilja ig Melince; Boštjam Balažič, likalec iz Moravskih Toplic, in Martina FerČak, natakarica iz Murske Sobote; Borut Beus, absolvent likovne pedagc^ke ta Ljttaljmie, ta DalOa Kuzmič, absolventaka akademije la. glasbo ta Murske -Sobote. Držite se! sl stričane. V vročem nedeljskem popoldnevu je okrepčilo dobro delo tudi podpisanim poročevalcem. ■ Š. S , J. Z-,F. Ku. Benko je končno nedolžen Na razsodbo enote temeljnega sodišča v Murski Soboti, ki je tovarnarja Josipa Benka oprostilo krivde, ki mu jo je sicer očitalo vojaško sodišče in ga 1945, leta obsodilo na smrt, se javni tožilec ni pritožil, zato je oprostilna sodba pravnomočna. To pomeni, da se lahko zdaj dediči potegujejo za vrnitev njegovega premoženja oziroma za denarno odškodnino. Starejši bralci se dobro spominjajo, kaj vse je imel Benko, zato bo spet nekdo bogat. -f v Branko Jaklin in njegov oČe Stanko iz Ižakovec sta zelo vneta ribiča. Stanko je član soboške ribiške družine - temeljna enota Beltinci že 20 let, Branko pa dobri dve leti. Tokrat se jima je nasmehnila sreča. V lipovski gramoznici Vučja jama sta ulovila ščuko, ki je bila dolga en meter in tehtala 8kg. Kot sla povedala, bosta glavo dala predelati v trofejo. Foto: F. M. f- » t;*;! ^im > -----------------------— ivčssshis;udeležujejo gasilskih slovesnosti, ki ji ko t ’ potem lahko prepričani, da jim '■ ■ 'bj, ali proslavitevdelovnc zmage J® dobrodošla tudi zaradi k je 2 nedeljske parade v Veliki Polani. t "i 1 fr,' ,3^ > Asfalt tudi v AdzgfflMjh v futanto je bil vdta [»aznta za Itrt^vno stcufMiost Šu-Hnd, še ptMsebgj pa za Adrj^ce, .saj so v tem kraju dobBi 2 S kihmtetra do^ astaltmum cest«, In je stala 32,5 m^ jona totatjev. Ker gze za občinsko cesto, kJ p«^ pron Salovcem, so gjavatao aaložbe ptdtrili z denarjem iz tahčin-skega proračuna, delež Adrfjaiibnov pa je znašal 5 otfetol- knv. CeMd j« odprl projitngi predaedhilk IzvrSn^a srdroiUt« _ . '*nB. _1 « A.»A£rt«*ik wrhAH^a>tt ILUhttb-A *ia«saXA- občine Ivan Obal, Id si je v svojem mandata veliko prizadeval za modemizai^ cest v občini Murska Sobota, Domačini 50 Mradi veselja tria asfaltu, id je končno tizpodrinO’ s ceste prah ta blato, zaklali ta spekli vola na ražnju! Napovedujemo pa novi otvoritvi cest! V nedeljo, 25. julija, bodo svei^no od; prli 4,5 kilometra dolgo cesto mede Sebeborci in Bo-krači. Stala je 54 milijonov tolarjev. Cesta je Že asfaltirana. Do omenjenega dne pa bodo posodobili 5,6 kilometra dolg cestni odsek med Korovci in Gerlinci. Naložba bo stala 80 milijonov tolarjev. Tudi v teh krajih so vaške skupnosti pridale 5 odstotov od predračunske vrednosti, S temi investicijami, bodo v soboški občini najbrž sklenili prodam letošnjih posodabljanj obi^nskih cest, kajti iz državnih virov ne priteka več tako širokogrudno denar za te namene. če se bo stanje spremenilo, toliko bolje. Vsekakor pa bodo z deli nadaljevati v prihodnjem in naslednjih letih, saj bi radi tja do konca leta asfaltirali Se 107 kilometre cest. Vseh makadamskih občtaskih cest je §e 165 kilometrov* -Š. S. 1 I Prispevki za boj proti raku POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU SO PRISPEVALI: Sindikat Uprave občine M. Sobota za pok. taščo sodelavke RODILA-RUŽIČ Jožice, M. Sobota 3.000 SIT; za pok. očeta sodelavke ŽIŽEK Cvetke, Gančani 3.000 SIT; za pok. PERHAVEC Edija, M. Sobota 3.000 SIT in pok. očeta sodelavke Nade KOVAČIČ-ŠIFTAR, KupSinci 3.000 SIT; OOS AGROMERKUR M. Sobota za pok. očeta sodelavca GORČAN Štefana, Bogojina 3,000 SIT in za pok, očeta sodelavca KROPEČ Slavka 3.000 SIT; POM-GRAD - visoke gradnje Lipovci, za pok. očeta sodelavca PODLESEK Borisa, M, Sobota 10.000 SIT; Sindikat os. Sole Negova, za pok. MARKO Franca, Negova 3.000 SIT; Sindikat zdrav, in soc. skrbstva ZD M. Sobota za pok. sodelavko in mamo sodelavca dr. Alojza HORVAT-a, Beltinci 2.000 SIT; za pok: očeta sodelavca KERČMAR Aleksandra, Petrovci 2.000 SIT in za pok. sodelavca SEMEN Štefana, M. Sobota 3,000 SIT; Krajevna skup. - mestni svet M, Sobota, za pok, PERHAVEC Edija, M, Sobota, 3,000 SIT; TOMEC Stefan, M, Sobota, za pok. GRUŠKOVNJAK Stefana, M, Sobota, Cankarjeva ul. 7.000 SIT; Delavci uprave Pomurskega zdrav, zavoda M. Sobota za pok. očeta sodelavke Julijane KUČAN ter pok. očeta sodelavca KUZMIČ Oto-ja 6.000 SIT. Vsem darovalcem iskrena hvala! Prispevke nakazujte: 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku M. Sobota stran 16 vestnik, S. juljjg^ Športni obrazi Mi^a Horvat na EP V Ljubljani bo od 16, do 25, julija 1993 evropsko pionirsko in mladinsko namiznoteniško prvenstvo. Na njem bo kot član slovenske reprezentance sodeloval tudi Član Namiznoteniškega kluba Potrošnik iz Murske Sobote Mitja Horvat, kar je vsekakor lepo priznanje. ■ šport I Ob rob Mimopeškemu teku Niso bili kos nalogi Motokros v Mačkovcih Lang, Rogan in Valpatič solidni Petnajstletni Mitja Horvat, ki je končal osmi razred na soboški tretji osnovni šoli, je doma iz Murske Sobote. Z namiznim tenisom se je začel ukvarjati pred Šestimi leti, za kar ga je navdušil nekdanji sošolec Igor. Vidnejše uspehe je dosegel lani, ko je na državnem prvenstvu na Ptuju zasedel tretje mesto v pionirski konkurenci. Izkazal se je tudi na TOP-tur-nirjih. saj je v drugi kakovostni skupini vselej zasedel drugo mesto. Letos pa je bil Se uspešnejši. Tekmoval je v prvi kakovostni skupini in na TOP-tur-niijih vedno zasedel tretje mesto. Tretje mesto je osvojila tudi ekipa Potrošnika na državnem prvenstvu, za katero sta poleg njega tekmovala še Solar in Kocuvan. Dve bronasti medalji pa je Mitja Horvat osvoji! tudi skupaj s Solarjem v moških dvojicah in Halosovo v mešanih dvojicah. Tudi na jakostni lestvici je zasedel tretje mesto, kar je več, kot je 3« i' pričakoval. Na osnovi teh rezultatov je bi! uvrščen v dr- žavno pionirsko reprezen- tanco. ki bo sodelovala na 36. mednarodnem evropskem prvenstvu v Ljubljani. To je zanj velik izziv, hkrati pa lepa priložnost, da se izkaže. Tudi sam tako razmišlja, čeprav bo konkurenca zelo huda in bo vsak dobljeni niz dragocen. Nekaj izkušenj si je že pridobil na mednarodnem prvenstvu v Ljubljani in na Madžarskem. Sicer pa si predvsem želi, da bi izboljšal svojo igro na evropskem prvenstvu in upravičil nastop v reprezentanci. Želi si tudi, da to ne bi bil zadnji njegov nastop v slovenski repreze-natnci. Tako kot na večini tekaških pri-Teditev v Sloveniji, so se člani tekaške sekcije Radenske množično udeležili tudi Mirnopeškega teka, zlasti še zato, ker je mali maraton na 21 km štel za državno prvenstvo. Zal pa nismo bili zadovoljni z organizacijo prireditve, ki je bila slaba, kar je imelo tudi odmev v javnosti, saj tudi v Časopisih niso bili posredovani točni rezultati. Kaže, da je nepričakovano preštevilna udeležba na teku organizatorja spravila v .nezaviden’ položaj, saj niso bili kos nalogi Tudi po končani prireditvi ogorčeni tekmovalci niso mogli od nikogar dobiti potrebnih pojasnil. Morda so organizatorja preveč angažirali prisotnost ministra Jazbinška, generala Slaparja, poslanca Jelinčiča in drugih dolenjskih veljakov, tako da je pozabil na tekmovalce. Kaže tudi, daje bila celotna organizacija v rokah le enega človeka, predsednika organizacijskega odbora Iztoka Golobiča. Ta je morda bil kos organizaciji, ko je Šlo za lokalno prireditev, medtem ko tega ni bil sposoben ob vseslovenski razsežnosti tekaških prireditev. Edina svetla točka prireditve je bil napovedovalec Tone Gašperšič, ki pa ni mogel zakriti vseh napak organizatorja Zato si člani tekaške sekcije Radenske takih prireditev ne želijo, saj Škodijo »gibanju« tekačev rekreativcev v Sloveniji. R. Babošek H lU i N Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Mur- četrto mesto. Po šestih dirkah je s 112 ni ' ; zmag®J. ske Sobote je na 1211 metrov dolgi progi v Mač- točkami na tretjem, Lang pa š kovcih organiziralo dirko za državno prvenstvo mestu, V razredu 125ccm je v razredih 80, 125 in 250ccm. Sodelovalo je 48 Kragelj iz Slovenskih Konjic, 3/ utp ^^ui, tekmovalcev, dirke pa si Je ogledalo blizu 2.0(X) denci) je bil peti, Vogrin (Radenci) P‘ ljubiteljev moto športa. V razredu 80ccm je Zmagal je vodeči Kragelj iz Slovenski j(„jli zmagal Mežnar iz Novega mesta z enakim Stevi- V razredu 250cctn, kjer Pomurci lom točk kot vodeči Jelen iz Lukovice. Izvrstna svojega predstavnika, pa je zmagal sta bila Lang (Radenci) in Rogan (Sotina), ki Slovenskih Konjic, ki tudi vodi P?.P®^-'jubi’^ sta z enakim Številom točk zasedla tretje in Fotografija- - ■ Jožica Verbančič izvrstna strelka Državna trap liga Uspeh Mačka in Pojbiča Na strelišču Zveze lovskih družin Prekmurja v Rakičanu je bilo finale Konec julija bo v glavnem mestu Bolgarije svetovno prvenstvo slušno prizadetih, k Pomurja se bosta prvenstva udeležila strelka Jožica Verbančič iz Lendavskih goric in kolesar Damjan Šebjan iz Murske Sobote. Obema želimo srečno pot in uspešno tekmovanje. Tokrat bomo predstavili Jožico Verbančič, ki bo med tremi strelci predstavljala Slovenijo na svetovnem prvenstvu. .ifiifii M JI* *' 0 Nogomet Mura doma^Potrošnik v gosteh v ponedeljek so v Ljubljani izžrebali pare za novo ceknic*® Vpi'^, __________________________________________ . ■ J “ • ? ■ „ bo začelo 22. tudi štirje pomurskHekmovalci; Franc in Boštjan Maček ter Karel Pojbič kolu bo soboška Mura igrala doma s Studiom D, britinsta , v članski in Denis Pojbič v mladinski konkurenci. Vsi so člani SD Trap gostoval pn Živilih v Naklem. V prvem kolu druge državne trap lige, ki gaje pripravila SD Trap Skit Ptuj. Sodelovalo je 48 tekmovalcev, od tega 8 mladincev in 6 najboljših ekip. Med njimi so bili v prvi in drugi državni nogometni ligi, ki se v članski in Denis FojDiC v mladinSKi KonKurenci. vsi so ciani cu irap gojiv-ai pi c-i.iih. » - pvcm “ Štefana Kovača Murska Sobota. V močni članski konkurenci seje najbolje lige pa bodo pomurski ligaSi igrali - Gidos : Triglav. odrezal Franc Maček, ki se je uvrstil v sklepni del tekmovanja med šest najboljših tekmovalcev, na koncu pa s 135 golobi zasedel peto mesto in samo za enega goloba zaostal za tretje uvrščenim tekmovalcem Zmagal je 1 Ljubomirov iz Ilirske Bistrice s 142 golobi. V mladinski konkurenci pa se je izkazal Denis Pojbič, ki je prvič tekmoval in z 598 golobi zasede! četrto mesto. Zmagal je Lipolt iz Ilirske Bistrice s 105 golobi. V ekipni konku- ; Beltrans in Steklar : Nafta. Uspešni v Berlinu Jožica Verbančič, ki je zaposlena v lendavskem Keralu. je poročena in ima dva otroka, je članica strelske družine - Var-stroj Lendava in Medobčinskega društva slušno prizadetih Murska Sobota. Jožica se je skupaj s še nekaterimi slušno prizadetimi vključila v SD Var-stroj leta 1991. Kot je povedal njen trener je že na začetku svoje športne poti pokazala svoje sposobnosti. Prvo leto je tekmovala za pokal družine, kasneje v občinski ligi, kjer je bila Četrta in občinskem prvenstvu, kjer je zmagala. Na regijskem tekmovanju je letos zasedla šesto mesto. Prijetno pa je presenetila na letošnjem državnem prvenstvu slušno prizadetih, saj je gladko premagala dolgoletno prvakinjo. Na pod- i '■ I lagi rezultatov na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško je bila tudi izbrana v slovensko reprezentanco, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu. Športna pot Jožice se je komaj začela, zato bi ji morali pri njenem nadaljnjem Športnem udejstvovanju pomagati vsi. Tako delodajalec, ki bo moral spregledati njeno odsotnost z dela, kakor tudi Športna zveza Lendava, Športna zveza gluhih Sl o ve- zveza nije. Zveza za rekreacijo in šport invalidov, predvsem pa njen trener Stanko Zver, ki se zaveda njenih sposobnosti in ji je tudi vselej doslej stal ob strani. Sonja Švenda * Igralci K MN Pečarovci, prvak v občinski ligi malega nogometa .Murska Sobota, v skupini C, Stojijo od leve: Lebar (trener), Grah, Car, Kak er, Spilak, Šeruga; Čepijo; E. Horvat, Hajdinjak, Kutuša, Smodiš in J. Horvat. Manjka predsednik Žekš, mesto. Z,magai je upoit iz iiirsKe Bistrice s lou goiom. v cKipiu «.uii«,u- kratkim se je vrnila iz Berlina skupina ^pnrtniltov. - ■■ renči je zmagala Ilirska Bistrica s 337 golobi pred Ptujem 332 in Olimpijo Slovenijo na 19. evropskem srečanju zaposlenih. Sodelova jj 325 golobov. i I ■3 I, fi ‘t li - Ib J H l t >L^ V Rokoborba Slavko Zec sedmi na svetu V Dortmundu v Nemčiji je bilo svetovno kadetsko prvenstvo v rokoborbi. Sodelovalo je 3» tekmovalcev jz 45 diiav. Med njimi je bila tutb S-Čianska slovenska reprezentanca, ki jo jc vodil selektor Etb Vogrinec, sicer trener soboških rokoborcev, pomagal pa mu je B^de Davidovski, trener rokoborcev Razvanja. V slovenski reprezentanci so sodelovali tudi trije Sobočani: Slavko Zec v kategoriji 7Qfcg, Kristjan Štrtak v kategoriji 65 kg in Dejan Kuhar v kate^rip 60 kg. Najtšalje v slovenski reprezentanci se je odrezal Slavko Zec, ki je zasedel sedmo mesto, kar je več kot so pričakovali, V borbi za medalje ga je izločit Estonec. V tej kategoriji je sodelovalo 27 tekmovalcev, 5 tem si jc Zec zagotovi! nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo do 11. do 14. tega meseca v Gotsizu v Avstriji, Štrka se je uvrstil med 16 najboljših, medtem ko je luhar izpadel v predtekmovanju. (EV) A/fl/z nogomet Prvi Pečarovci Slovenijo na iv. evropsKem srečanju zaposiemn. ovuv— jrf športnikov iz 19 evropskih držav. Od pomurskih udeleže” -asedeHJp Ije odrezal šahist Danilo Hari, ki je med 85-timi tekmova ' -mesto z osvojenimi 85 točkami. V skoku v višino je Aeji’’ Bakovec med veterani osvojil bronasto medaljo. RoŠLin)^ (JK) pa so se med tridesetimi ekipami uvrstili na sredino lesm ’ Mali nogomet Ob dnevu državnosti je KMN Bodonci pripravil drugi tradicionalni turnir v malem nogometu. Med 13 ekipami so zmagali Pečarovci pred Gorico in Bodonci. Vsak četrtek Vestnik Stroga vas tretja v Križevcih pri Ljutomeru je bil drugi pozivni za slovenski pokal. Med devetimi ekipami je sodeloval vasi m prijetno presenetila, saj je osvojila tretje turfl'9'’'' Stročje vasi pa je bil proglašen za najboljšega vratarja lurflid''- ■ 'Stročje vasi je tudi prejelo pokal za fair play. Prestopni rok nogometašev Močno okreplj^^j Mura in Potrošij!| Iztekel se je prestopni rok nogometašev, W nkoiiirils pomurska prvoligaša Mura iz ž®. m- Potrošnik ii Beltinec, saj sla se močno o**” ko I-’ .. | W’- tekmrvi'Alno vz(ilM>r Munt «i oJirepbli: ' jjuP f onerk Manan |, trošnik), Boško Boškovič (Koperl Mana*^i|*ril’*’%ml' tior Braniki in Vlado KtAol (Železničar, ’ i sta zapustila Cirkvenčič (Maribor! in ’ jjč, Trener ho Jc naprej Miki« finštič, Janko " 1 k naprej Mih« Snštič. Janko je postal direktor * so okrepili: DuSnn Kosif, rinvcitJii rup(^ D). Rrankn Rožir (Mavrica). Zlatko t"*?)’' vratar, pa OV vnivvill« । ■ r-i » • ■ ™i - a D), Branko Božič (Mavrica), Zlatko ^i Alen Pek (Radnik. Vdilia (iorical- •V'',™ Bereirdljaš (Buliniis), Maučec fliakovnl strija)- Pojodlie sta poda^ialB tudi Vli*"* (J Maljuž Jančič- Trener ho še naprej I**" \ ’* Med pomurskimi drugoligaši se je Beltrans iz Veržeja- H klubu so pnsli. Kristjan Stojo (oba Ljutomer) ter Robert ■ trošnik) in Bojan Berendijaš (Dokležo^i^^ t K'P postal Zoran Cirkvenčič. Lendavsko Ljt)' Vučko (Bistrica), Bubek in Šavel (oba A'* nonija) ter Kuseki, Horvat in Požgaj ' Alcn Pek iRadnik. Vdika (vsi Dobrovnika seje vrnil Gorazd Varga, uvrstili šest mladincev. V tem tednu -ju^ja j* alP*^ nik kluba in novi aFirmirani trener, ki tf^'* Hrvaške. Pri turniskem Gidosu v k®** - do nobenih sprememb. Vsi igralci so Mirko Škalič in njegov pomočnik Jože H I»sl I I vestnik, 8. julija 1993 1 stran 17 I Šport ;1 državna nogometna liga Beltrans drugoligaš, Ižakovci v sredini, Rogašovci izpadli III, EBL i II I K I I I i I i! r I 2i a I š ■II a I i S e I', .,i I) s' ul 8' I o i I I V minuli tekmovalni so v tretji državni nogo-“^tni ligi tekmovala tri pomur-moštva', Beltrans iz Ver-Jh-j ■ se- metaši Beltransa, saj so postali da so prav v jubilejnem letu sita prvak s prednostjo štirih točk dosegli cilj, ki so si ga zadali in se uvrstili v drugo državno pred pričetkom prvenstva. Za ligo. To je doslej največji uspeh uspeh so zaslužni tako igralci SOB llAJtUrT/BMOOIA FOBPIŽre______________ I BiiLTRAIJS i Ql' 11 ad ■■M i: in Rogašovci. so dosegli nogo- V tridesetletni zgodovini kluba, zato so VeržejČani zelo veseli, Ižakovci uspeh ,------------ _ —tm----ir— ** Veržeja (zadnja vrsta) od leve; Kovačič, 1 i i fl kot trenerja Jože Jerebic in Boris RantaSa, vodstvo kluba in podjetje Beltrans kot pokrovitelj. Zanimivo je, da so bili VeržejČani daleč najboljši strelci, saj so dosegli 70 golov. V svojih vrstah imajo tudi najboljšega strelca Ervina KutuSa, ki je dosegel 25 golov. Zanimivo je tudi, da je bil Beltrans na domačem igrišču nepremagljiv, saj so VeržejČani samo v jesenskem delu prvenstva izgubili doma eno točko, V drugem delu prvenstva pa so nekoliko slabše igrali na gostovanjih, saj so osvojili tri točke manj kot v jesenskem delu prvenstva, Poleg članskega moštva pa so lep uspeh dosegli tudi mladinci Beltransa, saj so postali prvak v prvi medobčinski nogometni ligi Murska So- 'Bi-lirauMi l/. Veržeja (zadnja vrsta) od leve: Kovačič, m S . nhmočno nošpel, Sobočan, Ivančič; srednja vrsta: Kapun ,.i®.________ ®®***3®® (trener), B. Rantaša (trener), Rajh, Z. (pokrovitelj), M. Osterc (pre^ednik), S. "■'tidja); prva vrsta: Puklavec, Sreš, Modlic, Brunec, ^^^^2^^sterc, Radikovič in Slana. (Fotografija: F.M.) mladinsko ligo, kjer so prema- P .■I 4 Wl ■a iV N( M i? .p 'p; = l£®2iE IMPOL ALUMIMIJ/CAISSA ItAČE POHORJE KOVIHAfi PAPIRIllčAH I LIFA/SIOJHCI H03AŠ0VCI ' IŽAKOVCI SUfftHJ GRADEC Strelci II, SNL & 1:»'’ .4’ g gjg ■'■j .v a J_2_ ia A* 1 v / J . a H M : fS p Fld . g o g O/ L..>4 > M J U ;j. ksfif ►JZ i: |^->l .-,r «*/ io; ■Uj’ ^1 !W im 15?^ 5^ a® .^0 £* % S % ■ L: k ^Z Zu /i, ;Zfe % ,x a. fr.. K I lAs-; ■ Zlj i ‘oJ a-' il 1 •X % glZio l^£ »z *z 'J'-’* ■ S X 'iz AS ■id l'’^Z T >.z ■^' /Z' ,'i3 iU}>< ;!i!^ 1^^ ' Namizni tenis O' O; % Z£i 4 sz <0 rt- 4 E «0 Zlt Id. d. /e! ^1 gali Gidos iz Turnišča in se tako uvrstili v višje tekmovanje. Nogometaši Ižakovec so z osvojenimi 25 točkami zasedli sedmo mesto in se uverstili na sredino lestvice. To je nekoliko manj kot so pričakovali po jesenskem delu prvenstva, ko so Devet golov Rousa v minulem prvenstvu v drugi državni nogometni ligi, kjer je Pomurje predstavljalo moštvo Gidosa iz Turnišča, je bi! najboljši pomurski strelec Bojan Rous, ki je dosegel 15 golov. Sledijo: Lacko, Lebar in Dominko po 5, Ternar 4 ter Markoja, Lackovič iti Časar po 3, Strelci III, SNL bili za mesto višje. V drugem KutuŠ 25 golov v tekmovanju tretje državne no- delu tekmovanja so osvojili le gomeine lige, kjer so sodelovala tri ■ - - pomurska moštva - Beltrans iz 10 točk, kar je za 5 točk manj kot v prvem delu tekmovanja. Zanimiveje, da Ižakovci v dru- Veržeja, Ižakovci in Rogašovci - je bil najboljši pomurski strelec KutuŠ ■ - (Beltrans), iii je dosegel 25 golov. W gem delu tekmovanja v gosteh sledijo: Brunec (Beltrans) 12, Šeb-niso dosegli niti ene zmage in jan (Ižakovci), J. Horvat (Roga- ■■ le dvakrat igrali neodločeno, šovci) in Suša (Rogašovci) po 10, Ji Poleg tega pa so doživeli dva Z- Osterci« Kadikovič (oba Belil- I®™* Senica (predsednik), Gm- Li ii„_ S. Smodiš, D. Vučko, J. Vučko, SreŠ, F ’ **____ *______________Xji„: J ■ 'V poraza na domačem igrišču. Vzrokov za to je gotovo več, eden od najpomembnejših pa so bili vsekakor številni kar- ran^ po 8, M. Osterc (Beltrans) 7, A, Salamon (RogaŠovci) in Modlic (Beltrans) po 6, S. Smodiš (Iža- kovci) 5 ter A. Krapec, Zri m (oba Ižakovci) in B, Šalamon (Roga-toni, zaradi katerih so posa- šovci) po 4 gole. mezni igralci morali po več te- kem pSiivati. V prvem delu Nogometni gledalci Arcont In Potrošnik v evropskem pokalu Minula tekmovalna sezona v prvi državni namiznotenišdki ligi je bila za oba pomurska ligaša zelo uspešna, saj pomeni osvojitev naslova državnega prvaka Arconta iz Radgone v članski konkurenci prvi tokrstni naslov v zgodovini pomurskega namiznega tenisa. Soboški Potrošnik pa je z osvojenim četrtim mestom dosegel tisto, kar je bilo mogoče glede na razpoložljivi igralski kadet pričakovati. Radgončani so imeli srečno roko pri okrepitvi, saj sta Komac in Lasan dala maksimum, uspešno pa jima je pomagal tudi domačin Rihtarič, Naslova državnega prvaka sicer niso pričakovali, saj je bila doslej ves čas na slovenskem prestolu Kovina Olimpija iz Ljubljane, Zato pa je uspeh toliko slajši. Seveda pa bi ta uspeh bi1 težko dosegljivi, če za klubom ne bi stat močan pokrovitelj Arcont, ki je s tem našel svoj poslovni interes, kar se mu je obrestovalo. Potrošnik je izgubil svojega najboljšega igralca Benka, zato ni bilo mogoče pričakovati borbe za vrh lestvice. Svojo nalogo sta v ekipi solidno opravila Unger in Benkovič, manjkal pa je tretji dober igralec za višje uvrstitve, ki pa si ga Sobočani niso mogli privoščiti. Najboljši pri Arcontu je bil državnim reprezentant Komac, ki si z rezultatom 20:3 deli drugo do tretje mesto na lestvici najuspešnejših igralcev lige za Romunom Reviszom. Lasan je z reultatom 22:5 na četrtem mestu, Rihtarič pa z 18:7 na osmem mestu. Za Arcont SO igrali Še Kuzma (4:1), Vršič, Fridrih, Žitek in Uhan; vsi so dosegli rezultat 0:1, Pri Potrošniku je bil najboljši igralec Unger z rezultatom 21:6 in zasedel sedmo mesto v ligi. Benkovič pa s 17:9 deseto mesto. Soliden je bil tudi On s 7:5, medtem ko rezultat Kusa 9:10 pomeni največje razoč^anje. Pomurski ekipi sta si s svojima uvrstitvama pridobili pravico tekmovanja v evropskem pokalu. Tako bo Arcont igral v pokalu evropskih prvakov, Potrošnik pa v evropskem pokalu Nancy Evans, Okrepljeni Arcont ima vsekakor lepe možnosti za dobro uvrstitev, medtem ko bo Potrošnik s težavo obdržal sedanjo ekipo. Obema kluboma pa želimo uspešen nastop v evropskih pokalih in v novi tekmovalni sezoni. (M.U.) -- L,. sHiuuis. M. VUČKO, J, VUČKO, sres, • ■______v' !• Poredoš (pom. treneija), Pi^; čepijo; dniofm na Cirk ■» Jaklin, šarJ^, E. Poi^š, Kolarič iin ^ra njek, v drugem pa C.rk- MurB Ul ** ITTICIC. Fotografija: F, M. Nogometaši Rogašovec so osvojili 22 točk in zasedli predzadnje mesto ter izpadli iz lige. S tem vsekakor niso izpolnili '..v» Judo Čuk in Hašaj na dimpiadi Potrošnik pri vrhu v Pomurju je izredno veliko zanimanje za nogomet, kar dokazujejo obiski na tekmah v prvi državni ligi. Tekme Mure in Potrošnika so med najbolj obiskanimi, saj ju prekaša le Maribor. Vrstni red pa je naslednji: olimpiadi se je vestno pripravljal in upa na dobro uvrstitev, kar bi mu bila tudi velika spodbuda za nadaljnje delo. - Goran HaSaj - Prvič je stopil na blazine pred sedmimi v času od 3. do 10. julija 1993 je v Valkersundu na Nizozemskem kadetska olimpijada v Judu. Slovenijo na tem pomembnem tekmovanju zastopala tud) člana soboškega judo kluba David Čuk in Goran Hašaj s Ireneijem Danijem Kisila-kom. To je vsekakor lepo priznanje soboškemu judu športa. - David Cuk - Z judom se je začel ukvarjati pred osmimi leti. Doslej se je uveljavil kot odličen tekmovalec na raznih tekmovanjih doma in v tujini. pričakovanj, četudi je neizku-' I ■ šenosi opravila svoje. V dru-( i gem delu tekmovanja so Roga-Šovci osvojili 11 točk, prav to- ..tttitŠtl«-; 'V. liko kot v jesenskem delu prvenstva. vendar pa so na po- ■c S, N k 'S' mlad igrali tekmo več doma kot v gosteh. Na domačem Maribor igrišču so dosegli le dve zmagi, MURA trikrat igrali neodločeno in doživeli dva poraza. Za Roga- šovce so bile zlasti odločilne ‘ POTROŠNIK Studio D Olimpija '^‘»gBšovet, Stojijo «d ^\;ortilioe) M«' Felkar, ŠuS«) * • “otvat, Nemec in Husar. Stojijo od leve: (iilier (trrnrri, U, Šala* FotograBja: F. M. slabe igre v končnici prvenstva, Koper' ko so zadnje tri tekme na do- Gorica mačem igrišču z Lipo, Slovenj Izola Gradcem in Kungoto osvojili le " Rudar NAFTA Zagorje Publikum po točko. V jesenskem delu prvenstva je moštvo treniral Ran-taša. v pomladanskem delu pa Gaber, Tako bodo nogometaši ^feziiicar državni prvaki prvenstvo v vlečenju vrvi, ki ga je Y IiaraVl nh^' ^“.'ekmovanju je sodelovala tudi ekipa BaL„. . ^■'inoti pokrovitelja Benčec-Pomurka in se Potptv"ii*"' premagali vse ekipe v rekordnem iiife, Pokni Za osvojeno prvo mesto so dobili ?_ '■ |■^u7''''aIi,^, 'tajno last. Novi državni prvaki se že priprav- K 'žKj' Steklar '■ BakovAi pokrovitelja BcnCcc-Pomurka in se lqL_. ,‘^111 SO linmr»?< f*ir»m*aaAli tr«A aL-itu* v r »IH fkJO JIH«'-* ' Ijkgl/i vas skupaj z njim veri- b iikupaj -t. »J*- r , »Nimam ga! Ostal jo čini, vendar zagotovo ga zdaj tam ni več.* nji | ’ Ja, tako je: J"’«*?,.«, J je bilo nekoč aktual - , odrekli. Tudi zvočnikI , jih v prvih Mesili po Murski Sobo.M‘^ lursKi . jt* I bilo I tenh je b..y r-glasbo in razglase- i pravzaprav izpodrinila boben. Denar za nekategorizirane ceste v Lendavi so se nedavno odločili za razdelitev sredstev iz občinskega proračuna za ureditev nek ategorizt ranih cest .v občini. Gre za W odstotkov sredstev od predračunske-vrednosti posamezne naložbe. Pri tem so zbirali ponudbe in za najugodnejšega ponudnika izbrali Gradbenik Lendava. S tem podrtjem so že sklenili pogodbo o sofinanciranju gradnje nekategoriziranih cest za več krajevnih skupnosti. Skupni znesek sofinanciranja znaša blizu 5,9 milijona tolarjev, zajete pa so naslednje krajevne skupnosti; Velika Polana, Turnišče, Bistrica, Dobrovnik, Čentiba in Hotiza, MJ poglednite toti ringlSpil - v zlatih cajtih SFRJ so iz Perutnine Ptuj lifrali z eropldni kuri nekan v Irak ali Iran. Samo pri punt zavčsti so mogle biti bujte, ne pa ošamiičene z elektriko. Zaj pa prdvijo, ka kiiri pa pišencof najnč v Srbijo nemremo več izvažati, pa mo brez Srbov no veke Jugoslavije pre crkniti, ka mame čidtiže meje penezof, pa ringlSpil v priftoSlih. Zdtoma tiidi ptujska Peruntino kiira kluka. Tan se puntajo piSenci no Udje. Direktor Cldzar pa predga, ka bi pre lepo živeti, či bi lehko znavič tržiti z rSpublikami ; btfSe Jugostdvije. Ci nebi tistih Sest provokatorof z LublanS pisalo ' Kučani prčtijugoslovenskega pisma, pa bi rajši ringlšpil vrteli, kak I so negda sužnji veslali na todjah, te bi prišpdrati elektriko za fabriko f Kidričeven, fkeri deta puno Prtekof no Haložanof z veko zgubo. Haložanon se tak durhmarš vrti že brez ringlšpila, Či samo malo poluknejo f pisker šmarnice. Te pa bi se s sindikoton boriti za socialne pravice, pa bi se puntati prčti buržo&ziji. Tak se jin pje mota kak pričškin kiiran, gda prleški šoferi vozijo po bbžnih cestah križ krdž kralj Matjaž, liikjo vrta poč. ! Te pa pre kun no gčskč prta Rdskrižji od veselja nad norimi šoferi pojejo »Siri kolo nadkolo« pa čiglith po pungradi, ali but v drevd. Ja, na ringlšpil de treba djoti tudi joko rashicane prletške krave - čiduže meje jih je, včč zvore majo pre Prlčki. Za t6, ka jČ v Prlekifi več zvore kak deža, jč prč kriva Pomurska zvdrnata zodruga, kera tudi preveč dobro dela. Zatč jo jČ treba naretimalo vomdčno na rtnglšptli. Se bojše bi bild, či bi jo vtčknoli f centri-jitgo, ka nčde d varila pofprččja driigin podjčtjon, kera so Že do dmena spufana. Na btablablabla ringlšpilije pje tiidi že dugo Pomurska turistična zveza - glih zaj je ocenila Corjo Radgitno kak pre najbojši turistični kraj v občini; fsoki den pa štejemo no poslušamo, ka jč pre ! Radgitna v dreki, pa f smereh, pa otpdtkih, pa ka jas ven gč šč fse i z občinskimi škriči vred. Ja, majo pa Radgiinčani joko zringlšptlano Vrečovo Frančiko, kera se /e raspizdila prdti Šesterici, ka napdla Kučana; ka pre Uprava za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota ' tisih Sest glavdčof trpinči no prčgdja Udi, / kere una zaviiple - td se prdvi f sčsidovega Milana Kučana. Se pa jč te Milan naS človik, 1 I bogme ka je.^ Tiste provokaiore bi prč bild treba v Stalinovč orglč I nfj ttio/n v fijff nn uri/Juh frekndt!, pa malo v liift na urlaub poslati. SGP POMGRAD ABi d.o.o. SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d.o.o-TRGOVINA tel. 42474, 42403 '^murju- Največja izbira betonske galanterije v tonske cevi od 0 12,5 do 0 150, betonska goveje )n svinjske reietke... Ponujamo tudi raznobarvne betonske tlakovce in hidroizolacijo. i: 6*" Of***; 'I Posebno ugodne možnosti plač^ Srednja Šola za gostinstvo in turizem ulica 5, 69252 Radenci, objavlja naslednja prosta delovna mesta: Radenci, - učitelja slovenskega jezika in književnosti pogoj: visoka izobrazba slov, jezika in književn lovni čas, določen čas - učitelja prehrarte in pijač pogoj: dipl, živilski tehnolog, polovični delovni čas. določen čas I, - učitelja strežbe , ■ pogoj: višja izobrazba gostinske usmeritve in v=“i jski r .i______: ________1.... ____: Ponovno razpisuje prosto delovno mesto: ' Inšpektorja dela (za delo v enoti Lendava) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Visoka izobrazba - kemijske, elektro ali strojne smeh, opravljen strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje za razpisano delovno mesto se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa Upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti. K lastnoročno napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepis. I Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. V lotmčrSki občini se jin pje tudi malo frkdči, ka so pre za najbojSe osnovne Sole odebrali Lotmerk, Crlavo no Verii; Para-diši, v keren se srečiivle drogerana mularija, pa so ne nič dalil HarSoft, kakšen ringlSpil pa de si zaj zmisla Kuharof PiStek, ka je sodnija zaprta dosje Benko, pa tudi s Škrjdnčovoj Olgoj s Ce-rdfca sč nemre včč pričkati, ka je sodnija ie vun dola odtok za deložacijo i jene kletif CČrdfci, ge ma PiSta po silipučele, pa bi rad v jčnoj kleti še dalč zapstdj butelkč fula. Totemi se pjč Uidi že i smejejo fsč kozč pa bube po Prlekiji no Prekmurji, ka Se s kos fantazera, da je edini »boug ote č'' pokojne murske Udbe! Naj začne rožnkrdnc Sldtati, pravijo Prleki, V Radincih pa je /se v redi. Tan do namesto vode fulali magistre. Zoran Svelec je lepo diima v Radincih naprava magisterij, ka te pre zaj nede več rddinska čidiižč bole vodčna, pač pa de magistrska, pa droga. Zastujn pa tehko Prleki pijejo očeslafsko slditno, Tota je pje ] ndjbojša za Sprlcare. Na zdravje tel izkušenj v gostinstvu v smeri strežba, opravljen v skladu s predpisi, polni delovni čas. določen » Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolhJ^^' v 8 dneh po objavi. Začetek dela 1. 9. 1993. z ■ TROTKOVA - Krajani Trotkove v dobili še zadnjih 900 metrov asfalta od Rfa meje s krajevno skupnostjo Negova. V ta naj’''' gospodinjstva prispevala okrog 70,000 dam tjkasnef.an^iaV ulbenint"^ve'', V'’' ko bi potegnili asfalt kmalu tudi na v sosednjo krajevno skupnost. Makadam 1^' lU kilometrov. Po asfaltu pa se bodo naj krajani Trstenika. saj so že začeli z gradberiint' . tre dolgi cesti. Finančno breme za gospodinj^ posamezna so prispevala od 70.000 do t50-dd^ dali tisti, katerih hiše so ob cesti (L. Kr.) stran 19 ^[ggLnik. 8, julija 1993 iz naših krajev j Včasih so hodili iz Slovenskih goric peš v Maribor Peš se daleč pride! C«kv^ daleč pride...« pravi Antonija Hojnik iz Čagodh: pri 'nem lesu za njima neka ženska, «nn„ danes hodi peš po opravkih, čeprav, kakor ki jo je bilo strah iti skozi gozd sc daleč pride doda malce bolj zamišljeno. Antonija in sedaj že pokojni Konrad sta si uredila prijazen dom na majhnem, vendar lepem posestvu v Čagoni, kjer se jima je rodilo osem otrok, »V tistih časih tod okoli še ni bilo vodovoda, zato smo morali hoditi vsak dan večkrat po vodo v dolino, veliko dela pa je bilo t* ril av UflJICS UVUI I*'* «41 »»■■■» »■ ® Pwi, nosi »na hrbtu že več kot sedem križev SUIIIO. 1 Katn vse se da priti pcS 'i' j Miko gričev in dolin je mo-1 Soče TJ enem dnevu prehoditi. Ulicvu plCIlUUlUI* , ^tonija Hojnik prav dobro 1 K^i jc bila mlada “ Utkf id je I Ic Rojkova Tunika - je nato pa sva šli preko Ruperč v Malečnik. V Malečnik sva prišli jutraj okoli 6. ure, ko so ravno odpirali pekarno. Včasih sva si tam privoščili vsaka kos ( 1?^’* Nežo vsak teden ho- iicto vsaK teaen no- Brengovi pri irs p '' Maribor na svežega lepo zapečenega kruha, zraven pa se je prilegla hladna voda iz tamkajšnjega lepo »Midve z mamo pa nisva upali pogledati, kdo gre za nama, pač pa sva raje vedno bolj hitro hodili. Bolj hitro kot sva šli, bolj hitri so bili tudi koraki za nama. Šele ko sva S spravljanjem krme z brega pa z delom na njivi pa seveda z otroki, zato m' bilo več tudi ‘fS.k)er Studenca...« »Od Malečnika do središča Maribora je nato še uro hoda. 7 -i-t Sta z materjo prodajali sir, smetano in jajca. »Od Cerkvenjaka do Mari- .J'® je 33 kilometrov. Takrat --------- r- ---r , pravili, da jih ie toliko, do vrat.,, Ko sva vse prodab. 'el'kor je imel Kristus let...« sva se po isti poti vračali. Obi-Pnpoveduje veselo Hojnikova čajno sva prišli domov, ko je aiiia, ki rada obuja spomine bila že tema. V enem dnevu številnim vnukom m druciim “iva nreoešačili okoh 70 kllonte tcra skoraj pritekli iz gozda, sva se opogumili in obrnili - potem pa smo se vse tri ženske skoraj razpočile od smeha,« pripove-Hojnikova časa za dolga romanja in pešačenje, Čez leta pa so začeli po naših krajih redno voziti avtobusi in nasploh so prišli lepši časi, zato nam ni bilo treba veČ peš hoditi v Maribor,,,« Hojnikova mama pa je potem, ko sama ni več mogla »peš potovati«, očitno prenesla veselje do popotovanj na svoje ’ - VIŽ Joj, v Mariboru pa sva nato hodili po stopnicah m vrat siovenjegoriških gospodinj duje razigrano mama, k) je vedno vesela, zgo- jaj jq j;ar trije poklicni vorna m glasna kakor večina - - 1 vozijo traktorje in druge je- Seveda pa paš nismo hodili klene konjičke. ■ ” ’ 1 Medtem ko se vsi okoli nje ■ BENEDIKT - V krajevni skupnosti Benedikt praznujejo 1140-letnico, Toliko časa je namreč poteklo, odkar je Benedikt prvič omenjen v pisnih virih, Ob visokem jubileju so pripravili več prireditev. Tako so v v nedeljo svečano odprli cesto Benedikt-Benedikt Vrh-Drvanja-Froleh, danes. 8, julija, ob 18, uri pa bodo predali namenu cesto Obrat-Trotkova--Lički Vrh, V soboto bodo v župnišču odprli razstavo izdelkov ljudske umetnosti z nabožnimi motivi in predstavili brošuro Benedikt skozi čas, ki jo je napisal domačin Janez Šijanec. V nedeljo bo po budnici koncert, nato pa ob 11, uri slavnostna maša v počastitev farnega patrona sv, Benedikta. V vseh prazničnih dneh bodo tudi razna športna tekmovanja, vse pa bodo sklenili v nedeljo popoldne, ko bo velika vrtna veselica, na kateri bo igral ansambel Viničarji, (Š, S,) ■ GORNJA RADGONA-Podjetje Domen iz Puže večje le dni odprlo na tržici v Gornji Radgoni ribarnico, v kateri prodajajo več vrst sladkovodnih in morskih svežih ter zamrznjenih rib. Prodajajo tudi žabje krake, ki jih dobivajo 2 Nizozemske. Od morskih sadežev pa so na voljo školjke in raki. Strankam tudi svetujejo, kako pripraviti posemezne ribe. Nekaj takega so v Gornji Radgoni zelo pogrešali, (L, Kr.) ■ ČENTIBA - Tu so nadvse slovesno proslavili 7, krajevni praznik, V programu so sodelovali: domači pevski zbor, otroci iz vrtca in pevski zbor iz pobratenega madžarskega mesta Kdrmend- O pridobitvah pa je govoril predsednik sveta KS Jožef Kocon. Teh je bilo kar precej -vodovod, telefon, mrliška vežica, kabelska televizija in drugo. Omenil je tudi naloge, kijih še čakajo, na primer zgraditev vaške kanalizacije. (J. Z.) ■ GANČANI- V tem kraju so 1908, leta sezidali kapelo in jo kot prvo v Prekmurju posvetili Srcu Jezusovemu, Od takrat pa vse do današnjih dni verniki vzorno skrbe za ta sakralni objekt, občasno pa ga tudi temeljiteje obnovijo, To so storili pred desetimi leti, V novejšem času pa so elektrificirali zvonove in postavili oltar, kije obrnjen proti ljudstvu; namestili so tudi nove klopi. Pred letošnjim proščenjem pa so kapelo nanovo prepleskali, (T, H.) ■ NEGOVA - Za Negovsko jezero, ki je priljubljeno naravno kopališče, v zadnjih letih nima kdo skrbeti. Včasih pa so pomembne tudi »malenkosti«. Te dni je namreč Bogdan Kramberger, ki vodi bližnje gostišče, dal namestiti ob jezeru klopi in koše za odpadke. Kmalu naj bi ob njem odprl Se trgovinico, ki jo je imel doslej Mercator. V gostišču pa je Se ...................... , ---------«----_-i—1,,,, /, v, 1 samo v Maribor na Trg, pač pa tudi na romanja in žemanja ter vozijo s traktorji in avtomobili, na razne veselice,. če bi me pa se Hojnikova mama še da- -n vnukom in drugim sva prepešačili okoli 70 kilome-starih i pripoveduje trov. pa Še velikokrat sva Sli po '' stopnicah gor in dol,« pravi Hojnikova mama in dodaja, da ima danes zaradi tega malce '"iadim D »V v 1«;^ ekonomske krize aito avtobusi Se ozih tako kakor danda-tukajšnji l^Pnsilieni 1_____,„1; 1,,.; niso težav z nogami. »Z mamo sem iivienri,'!- . ......—J--!- začela hodili v Maribor, ko f’foclati i hoteli kaj sem bila desetletno dekletce... ■i v v'' .^^^Itižiti. peš napo-‘ J Hojni- dodaja, da sta 1 . titi j '^ova noge nesle. bi se še danes takoj nes najbolj zanese na svoje V vsaki roki sva nesli šestlitr- kam odpravila.« Velikokrat so šle Cerkvenja- Čanke na romanje v Malečnik, ne ve, kako daleč se lahko po-včasih pa tudi v Ruše pod Po- časi pride...« horjem. »V Ruše smo hodile malce skrivnostno Hojnikova v eno smer osem ali devet mama, ki jo je te stare sloven-ur...« Na romanjih so veliko ske ljudske modrosti naučilo molil), še več pa prepevali. »In življenje. Bilo je trdo, pa vendar lepo in veselo, ker skozi »Dandanes večina ljudi niti pravi smeje in sko .kanglo' smetane, na hrbtu p7v’s7k?7voj'‘koš? v katerem ""^no smo bili vesefi. ker smo /at odiie '=”■ sva imeli jajca in sir. bih mladi « v smetano, sir in »Domov sva se seveda vra- '’Mli stranu običajno drugega razen denarja. Zato K. SlranU,.,^ v:,..,. ------p. ,------- I tnan. ”* aodaia, da sta '■'at nd teden en- . nririttni' smetano, sir in ■n_ dnbpArrt.uz Sta ,-,i, njega ni samo hitela, pač pa ga »Ko sem se poročila s Hoj ni- je znala počasi in polno ži-kovim Konradom, pa nisem veti,,, več toliko hodila od hiše,..« Tomaž Kšela naprej mogoče dobiti dnevne karte za Športni ribolov. (L* Kr.) p° hišah" ah pa naju je na poti iz Maribora Hgu. bilo vedno najbolj strah v Cr-^'^Tizjut napotili ob nem lesu. Pravili so. da tam p„. ™ je bila Se trda razbojniki napadajo popotnike 1w_i Ihaill ip n.p.,, ,..^1.^..^:^, pl»«,^r vpndar prodali na trgu se napotili ob Za gradnjo novega kulturnega doma Ms Mo ’■ itaju jc vodila ‘r^narta in ’ Hrastovca in jim poberejo denar, vendar se nama ni nikoli zgodilo nič do Sikerja, hudega,,,« Nekoč je šla v Cr- Črnega lesa . PTr.lial^^ - Pomursko dtuSlvo za cerebralno 'jha^ 'Vključuje otroke, ki bolujejo za to boleznijo, in j^^ja, da namen organizira razna strokovna posveto-tudi reševali vsakdanje probleme. Dru- tur.^;, „t'6oča nekai bolnim otrokom terapevtsko kolonijo _ Pomursko društvo za cerebralno i r bolnim otrokom terapevtsko kolonijo I *^!'"'''nt st dejavnostmi skušajo otrokom in polepšati neprijazen vsakdan. Seveda pa ?^lja 'rJ^io Ker - - ------^4jartorjQ lATlA7V;%ln Ot:rtn,V.e ._ '^^iite kulturnega doma v Lendavi poteka po ■ GRADIŠČE - Na 3-dnevnem ribiškem taboru ob Muri pri Gradišču je bilo 38 mladih iz Ribiške družine Lendava, Njihov mentor je bil Ivan Zadravec. Pridružili so se jim Se taborniki iz Ribiških družin Gornja Radgona, Murska Sobota in Ljutomer. Učili so se ribiške veščine, se navajali na skrb za varstvo narave idr. Nazadnje so opravljali izpit za ribiče. Potem pa so vrgli trnke. Največ sreče so imeli Gorazd Rengeo iz Ribiške družine Murska Sobota ter Tadej Mesarič in Boris Slana, oba iz Ribiške družine Ljutomer. Poleg njih bodo Sli na državni tabor, ki bo v Laškem, še Kristjan Cmor. Ivan Lorenčič in Boris Osojnik. Mladi pomurski ribiči pa so se odzvali tudi na razpis Ribiške zveze Slovenije na temo Voda je vir življenje. ................. ■ '• * -1--:- iz.i------ Gradnja novega kulturnega doma v Lcnuavi p^Jn;^a pv načrtih. Lendavska občina je doslej določila lokacijo doma, odkupila zemljišče in parcelo komunalno opremila. Projektno dokumentacijo je izdelal arhitekt Makovec (Republika Madžarska), saj je projekt prispevek madžarske vlade. Kmalu pričakujejo obisk ministra za kulturo, ki naj bi se srečal z glavnim projektantom, s katerim bi proučili možnosti za morebitne spremembe. Edinole bo treba določiti investitorja te obsežne naložbe, pri čemer največkrat omenjajo občino. Krajevno skupnost Lendava in madžarsko narodnostno skupnost. Hkrati priporočajo, da bi se občani Krajevne skupnosti Lendava zavzeteje vključevali v prizadevanja za čimpreSnjo gradnjo omenjenega kultur- Najboljše spise so napisali; Andreja Kelenc 2 Bistnce, Momka a T (4 J o J-r v>-r>r * * ™ _ Bedok iz Bogojine in JožicaČurmanod Sv. Jurja. Dobili so lepe denarne nagrade in pisna priznanja. (F. Ku.) ■ LENDAVA - Glasbena šoia je pripravila sklepni letni koncert svojih dijakov. Predstavili so se z domačimi in tujimi skladbami, ki so jih izvedli predvsem na harmoniki, ima društvo premalo denarja, je pozvalo J. — tudi občane, naj pomagajo. Prispevke "ttitaijun 51900-620-203-05-1340115-659487 - Po- '^^^rtiiike na m ■“isKo dr ,7 ‘■“vun atvw-020-20j-oj-i '^^ta Ki.., Za cerebralno paralizo Murska Sobota, Arhi-'Vaiia T ji y f nega doma. MJ 2-tS, S,) ^^MNBUA, litrAU^A... ^"da, toda poznamo tudi "'■^gledane 1» ......... .......................... *'*■■■' pa je presoditi, bi rekel na lit^ f- ^ttiero namenjam pred- Iti s,- Sobote (kateri se boji J. podpisati v celotnem imenu ^^tmka ene izmed prekmur-ima okaral, učitelje mislim namreč. " ^'‘Trej Povedati, kar misli, seveda pa je ga 11, ''azrnisliii o tem in onem. Kdo ga fluifi '*^P^haio na to kritično pisanje, * vzfu* slab učni uspeh, Ni^ vselej krivi samo učitelji), dati znajo doma otrokom kdaj informacije o delu, v tem ■»i i._.‘®fipo un..L AArri /f ij veČ tako naiven ‘‘d. •, ne , za delo, če !i>” ie življenjske pogoje za delo, če jtm je lam nvre soparno. Ce bo pa imela v bodoče Slovenija na delovnih mestih živčno bolne ljudi, verjetno temu ne bodo krive samo razmere v šolah, temveč predvsem dom, družiria, okolje (alkoholizem in droga) in še kaj. Na takšnih in podobnih svet ne sloni, tu ni kaj soparno. dodaii.i Tako, moj g. Karel! Si mlad, odraščajoč človek ima vsak mladostnik, Z ogromno kompleksi, katere------ a pri tebi so se pokazali zelo zgodaj. V življenju nisi storil še nič kaj koristnega in cere j» p’-’-/ mhn tie vse 10 kar nam je nekaterim že vsaj delno uspelo nare-' ‘ ~ . A,-. žri . zato je pred tabo še vse to kar nam je nekaterim ze vsuf diti. Tore,: učise. g<^i nuj. Kol vidim, le zanima učiteljski f enkratno opravilo, katerega pa žal I ust u, sižalost sigurno eden bodo naši nasledniki. Ti že ob vsem tem, da nič ne delaš, tarnaš in trpiš, kaj bo šele, če bog da, da službo dobiš oz. -J-’* in mtjio pokUc: ne (O tnore/o epravliati vsi m si na LUjlljji t^n,jaui-'L4Jxxii jx. ..f-v J... —,. - - - klavirju in pihalih. Vstopnine niso pobirali. Lendavska glasbena šola ima tudi oddelke, in sicer v Črenšovcih. Turnišču in Dobrovniku. (J. Ž.) Korošec Bojanu, ki je ves čas v času predvolilne kampanije predaval na svojem volilnem terenu kot zdravnik in kot kandidat za poslanca Zelenih na območju Lendave in dela Murske Sobote. BU je tudi izvoljen po zaslug! volilcev, ki so verjeli v njegov volilni program in njemu osebno. Od takrat dalje o njem malo Čajema, več pa o stranki Zelenih Slovenije, ki jo pretresajo razne afere od vsega začetka, čim so bile volitve končane. Že po nekaj dneh nam ni bilo jasno, ali sta Tancig in Šešerko legalno prišla v skupščino, saj smo po televiziji poslušali o njiju več variant. Po nekaj mesecih čujemo, da sta se odcepila od stranke Zelenih Slovenije m ustanovila svojo stranko, kot preberemo v zadnji številki Sobotne priloge, ki se imenuje ^Zeleni ekosocialna stranka«. To smo zasledili ie prej, kot tudi 10, da so k tej stranki pristopili vsi izvoljeni poslanci, torej tudi naš dr. Korošec. Morda nam to ni bilo všeč, saj nas volilce nihče nič ni vprašal, kaj mislimo, niti nas drugi osnovni šoli v Murski Soboti Izrazitost pro- .= . . .. __i.----Iri iia jektnega dela se je pokazala v 4. razredu in predmetni stopnji. O uspešnosti take oblike dela v preteklem šolskem letu 1992193 je ravnatelj šole Ludvik Nemec povedal: »Projektno delo kot sodobna oblika dela zahteva več napora od učitelja, ki ga izvaja, kot tudi od učencev, Sam načtn spodbujartja neposredno učenčevo aktivnost, učenci iščejo vire, znanja, tudi izven šole. Tak način dela vključuje še zunanje sodelavce. V lem šolskem letu so učenci ob predstavitvah pokazali solidno znanje. Ob tem ni zanemarjena sproščena komunikacija. Starši so se s svojo pristojnostjo lahko prepričali o, učnovzgojnem procesu deta na naši šoli, ker so sodelovali. ■ O projektu dela »Zdravnik zdravi, narava oz- J dravi« je še dejal: »Zrelost osmošolcev se je izka- | et zala, r Ta projekt deta je potekal letos 28. maja z učenci osmih razredov. Nosilka projektnega dela je bila biologinja Helena Frumen. Sodelovali so Še drugi učitelji na predmetni stopnji. Sama ideja projekta je bit seminar biologov v Ljubljani, kar dokazuje, da je izobraš.evanje učiteljev koristno, ker lahko znanje, ki ga pridobe, uporabijo pri svojem delu. Delo je potekalo izven učnega procesa ~ izven Šole, lahko bi rekli, kot samostojno raziskovalno delo učencev pod vodstvom ie. omenjene učiteljice in pomoči drugih, Že v jeseni ob začetku šolskega leta so se učenci seznanili s temo zdravilnih zelišč in si razdelili delo. Sodelovalo je 12 skupin. Skupine so v jeseni začele z nabiranjem plodov in končale delo meseca maja, ko je vse cvetelo in dehtelo. O uspešnosti projekta »Zdravnik zdravi, narava ozdravi« je Helena Frumen dejala: »Projektno delo je uspelo proti pričakovanju. Otroci so vložili veliko dela in se izkazali. Pri delu nas je ovirala te utesnjenost šolskih prostorov in gradnja le-ieh, ki so prepotrebni za naše boljše delo. tčii so radi sodelovali. K delu smo povabili še zunanje sodelavce, kar kaže na posodabljanje našega dela.« Želja učiteljev trt same nosilke lega dela je ponoviti začeto delo. Mentorica Helena Frumen je pri raziskovalnem krožku izdelala še nalogo Gospodinjski odpadki, ki so jo postati na Društvo za varstvo okolja v občini .Murska Sobota. Letos pa se bodo udeležiti tabora, ki ga bo organizirala prva osnovna javno v naših glasilih nihče nič ne obvešča. Je pa drugačna zadeva, zdaj, ko smo prebrali, koliko kaznivih dejanj je bilo storjenih ob tej odcepitvi in koliko tožb je vloženih na sodišče, Med drugim zahteva tudi razveljavitev Tancigovega in Šešerkovega mandata, saj so bili njuni glasovi oddani stranki Zelenih Slovenije in ne ekosocialni stranki. Tudi mi smo svoje glasove oddali stranki Zelenik m naš dr. Korošec je bil izvoljen na podlagi teh pnaes po k ki' vec laKo rturven > prtaes hi vedel, kaj je prav H Zanima me, ‘^lie^’'^- bi vedet, kaj je prav [ 'bu? ''ozkčm'.' razočaran nad Do 7' katere poznam jaz povi- k dobro. Verjetno pa je Palicaje, elektrogospodarstvo. r našteval, oz. kratkomalo, na *4i So stavkati. Kar pošteno me za- I ,starši po poklicu in ali je čari '^ela ni, ‘'^.^^'^''ebitnimi razmišljanji o pre-Cl . čifitiji sigurno niso, to sem prepri- ki se kaiefo potem e, v katero soio^ noais 1« /.-u.t.,, „. _________ pogovarjati marsikaj tudt o tem, kako kateri učitelji ocenjujejo, koliko zahtevajo, ali so pošteni alt ne, in ' v razrede, delajo ali ne ipd. Le kdo se našteval, oz. kratkomalo, na tttipr stavkati. Kar pošteno me za- govorimo listi, kt jo rp. l«. ..J.,--. Fz.*. ttezirnnb Se f m t^Čitelji in učenci- ičar nekam ,"°tt n . '"molj „ *** se počne irenutno, gre v ^“l P'”'”' učencem. Samo nekaj 'hsir.T^ itrniK. ,. kontrolne naloge (te so najbolj ‘■^rrfFn tr noO i: f oz. največkrat nič ne OZ. najvecfkrfji rtii« nt dai?■„ ttapovemo mesec in več prej ^riejo lahko največ dve ria ,tn nekateri posamezniki Tako dobesedno napisali, ka/ Ustvarjajo novi intelektualci. rirogojfi učiteljev ne bi N jL.^ogaioin n J mehki, glede na listo. hekai^J^'* Tako smo lahko srečni, Mif 7'**’ tem ' 7 pogovarjati z nami in kaj Ocene pa so merilo On, ocenjuje, je odvisno od Sc‘^riii po moram, da je ocenjeva-^ritetii p 'tiarsikaieri učenci razmi-‘^il^amo. Karel in njemu klim' Tfežel na li) bi , p, ‘tnaiske naprave v šoli, kot jih V sin . ravrnn,.,,,. ... . Zn. špioh pogovarjati z nami in kal ’'ie Pf2 .4 p' v hlevu, ampak imajo podnevi prost izhod na pašnik, ki je tik ob hlevti, V načrtu je ureditev sodobnega 4-hektarskega pašnika, ki bo razdeljen na čre-dinke, saj bo potlej bolje izkoriščen. Z t f ► * t- H tf J .1 i :1 Bodislavci Tabor mladih IrnB gasilcev t —J ■ ® (r™ '! l' I, gcircksncb' vrolo ii II s s. S -s ŠKOFJA LOKA. 064/631-241. tax/632-261 MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, telefon/telefaks: (089) 22 921 DtSKONT UNfVERZAL, Križevci pri Ljutomeru Konec prejšnjega tedna se je v Bodi sl avti h končal tabor, na katerem jc sodelovalo 169 mladih gasilcev iz ljutomerske občine in iz Paške vasi pri Velenju. Tabor je bil že štirinajsti po vrsti, na njem pa so mladi gasilci ob pomoči devetnajstih •mentorjev spoznali in se naučili mnogo novih stvari. Vsak dan so vstali ob sedmih, malce po-telovadili, pospravili šotore ih spalne vreče, ki so si jih sposodili pri teritorialni obrambi, pozajtrkovali, nato pa se učili o gasilski tehniki, taktiki in preventivi. Vsak dan so izdali tudi bilten. Da pa ne bi kdo mislil, da so mladi gasilci samo trdo delali, saj so se tudi zabavali in kopali v kopališču pri Mali Nedelji. Konec koncev gasilci ne morejo brez vode. Taborjenje so končali z velikim tabornim ognjem in s prireditvijo, ki je vsem ostala v lepem spominu D. F. tudi jim je potem mords t*;*’ nevoJčijiv, Konkretno; kiKip se ne bo ukvarjala zgolj r živine in molžo mleka (kar(4 včasih težko prodati; & gre v promet, je ponavsii nizka), ampak bodo v vsaj t*' tega, kar da hlev, vložili kaj svojega dela in tako 4® žišču več iztržili. Gre za imenovani kmečki turizetn.^®’ rej sprejemanje gostov in nje domače hrane in Kmetija ima namreč tudi filiali- vinograd. Stavba, kjer se bodo 7i !adrie''^' JlUVUd, ItJVl JV , gostje, že stoji. potK ..„.. -1;,; 1... X.- r.rt^r^^rlnSl .. . urediti le Se notranjost pritrditi ,izvesek’: r fnrisli* Jn ■*? da •• kmetija Oček. Zdi se, ta glavna« Sandra, stara 14 let. kar končala o.snovno Solo,/ »...Mnffl' Sčasoma » kuhai’^' staii^ je.sen pa gre v uk za V tem šolskem letu pa braževanje sklenila it iW dva Očkova otroka: Roland se je posiovii_.^ 4-ietne zdravsivcnc Šol«. 1'; stara Sonja pa je ±.. stilna konfekcionarka. , mačiji sta Se SO-letna Stefan in 71 let stara 7-članska družina (tri 4-letne zdravstvene cije) živi v lepi Samopost. MERCATOR MERCATOR SLOGA M. Sobota G. Radgona Alpsko mleko Jajca Navadni jogurt Surovo maslo Morska sol Jedilno olje Zvezda Vinski kis Sladkor Moka, tip 400 Moka tip 500 Kava Barcaffe Benguick Čokolešnik Natreen Fructalov hruškov sok Pralni prašek Persll Mehčalec za perilo Damii Mineralna voda Radenska Coca Cola Swing eksotik 11 1 kos lonček 250 g 1 kg 1 I 11 1 kg 1 kg 1 kg 100 g 400 g 200 g 120 tabl. 7 del 3 kg 11 11 11 11 76,10 10.00 26.40 94.50 44.00 133.90 117.70 70.00 68 00 35.70 59,50 182.40 122.60 169.00 124.90 998.70 217.30 44,00 68,70 89,10 76.80 9.50 26.50 94,50 63.30 172.00 145.40 70,00 57.40 44.70 66.50 189.70 153.60 169.00 930.30 217.40 46,30 95.30 91.00 UNiVEHZAL Lendava 7L50 6,30 27,40 98,50 63.80 172.00 145.40 70.00 45.70 35.80 67.10 189.70 157.50 169.10 142.90 990.40 21730 42.10 86.40 82.50 POMURKA BTC Nemčavci ■ 78.10 9.M 26.50 94.50 59.10 nsi L 123.30 70.00 55.50 36.70 S1.00 16S.00 121.60 163.00 112.20 930.00 215.00 44.00 73.00 26.!“ 163.^ ■331’ 53-® g! 'S ISA* 78.00_____ Morebitne prevelike razlike v ceni so nastale zaradi različnega dneva nabave ali tudi različnih pro' bo-2 i DAIMOND trgovina in zastopanje, Cesta iX. korpusa 35, 65102 Solkan / Nova Gorica, telefon: 065/28-221,27-135 telcfax:. 065/27-135, 26-430 /.iro raCun: 52(W-601-29525 CENJENE KUPCE V POMURJU obveščamo o izdelkov nMSUN ELECTRONICS i f - BARVNI TELEVIZORJI z ekrani od 37 do 71 cm - VIDEOREKORDERJI z 2 ali 4 glavami - VIDEOKAMERE - GLASBENI STOLPI - AVTORADIJI - MIKROVALOVNE PEČICE z grilom - RADIOKASETNIKI - VIDEOKASETE Distributer iu pooblaščeni serviser za TRATNJEK, d.o.o. Štefana Kovača 19, 69224 TURNIŠČE tdefon/telefaks: (069) 72080 Maloprodaja: TRATNJEK, d.o.o. Štefana Kovača 19, TURNIŠČE M-SHOP Slomškova 43 Murska Sobota I VSI IZDELKI SO PREDPISANO A-testirani. f luliia 1993 stran 21 -* >n ra o 'O 6 ™ V G O c t/) fl M tX o v -?L. . ji-t ’ p 1 t I I I I I ; televizijski spored od 9. do 15. julija 1 IS S s ca S m *5m •A. ! Si p ^1 S' 5 3sJCi 'l-J o ,B.So «?' 753-Z, rt I ra c ra n *š^;s oQ L; X' c ca - «1 £ 'c a «ga o.E ggSg t o2i'?£.= 11š;^fi ;.:šS i pRS^St _ n Z UJ > o Vi > 4 3 -z. tu > o to > < u > o to > 3 S O (0 z s o to S Saj S o ») fc s 5 2 S O to fe v “ w O p 2 s t-H rt G I — d Oh ra ■=■5 o >z E U “ Srt S rt J* " .IM a -d « rt S D en jd F 5 . • "JO” — ..lO^J^ra; r,J ra -1 J ■ ' “■ .2 t-i CQ B go I - < ' o§- M O rs ’“* rt "■'._, ip OD 2 o I Ng.Din’— !5?r-i ''i_ 'dcM rato Hin f’t.i3i< I -^2.3 -“— ra« c d G , ra ra ra ' -- .ra a' c ra u o I N »V op “ BJ t ’ ^« I S .rt o .X =? « < * ra ™ rt »ra 7? S v f 2! > Z ■:?,;ŽSra>.-ra o — rtt - - <1* B ' 5: 2 a)“ — O J n 7; C oO n -“.»n >0 Ci- fnrt''^l*^3DCMflbC(^p O c: Hn < •' 'I *- .2, i .-5> &. je u)> ra -- Q «j co ra — h. G-^eJizrrart^gra i - __ra ».TV z^v» Q -ic S? X} rt rt ra r: 0x1 F 5'^1 j N O«-p^ CJ-JC-.* I MI>nO^'^Q«-^, -.n 'rt^^d , 2 > o »tj *J a •2k ® “F . 2 5 2 ■3 « i a! o f .- -- tn -£ >« CZ _ c« .4> A£? i“ •. v c ra ra i crt eC '^ > 9 ■ "T W ■■ — cxo S »« fM ^CM C d-ira rt — c /, _ o " d O -G d ra ra 4> 77’ I = -d I I > E-S -2,- ' "a r -— ra ert •= w: N cN 5.Ž.-S §.= J in ra ra ‘X? •- = -a irt c G -i ra e -■ ■ ■ 5P> ■« N e _ * 2:s 5 4 Vi Z ? - > c w “ I-I 9 « . CS d« xrt o -g S. .• pj ’ ' “ •—• o v I U) ra I rt -o > ra > o } r*^ □c en OJ la-g^ -rt 2 I I N ’ ooj !• 0.“ J ■••£ F E I 2 ra I * ?;’«'■’<> .£25 o j; Xi = 5o '■’ ' '-. -= -S 5.'H s O;—2'<^.ra > 3;i 'N O S > ■«tf e --•c r-^^5(M5 F| t ' -^ *' P, ,_ .if ra I J2 2^ I S'’'!!ioo-9,£m' I “* w '« >1 N M CM rS^V”'-5 .S s-:3 št ai 2 im F.s o3 jsi „ 2°8g-' £ a* N O v ■'• Vi > 4 > o£^ ? 11 !S 5 ™ - ? g •o i5r O tu rt QC &' o GO 'IS S ;— -Tj Obl ^sS .a . t u t" I ' I -■• — Q " Jr -Di rarara.._ H -rS -s L . J e rt 5 ? s li « w > ra ra *3 &g S E = □ra m d " H o s ra ra '“■ '^00 '— c i: S 3 o OCI -!:”-^oca^Oo D"S.d7!^;;ssE 8 £ E^ofi-S E J HG 0-5 d-'C'-l^Ld ccOaiOuiiC i:d»ixUJCiC il-^jfiR.SSoggEs 1. I O I I ck □£ ^N4(O 1 Q TS ; “č H I ' ra 5» o ra •"« Oh ■a ra S CD I .a.c ii E •o rt ■i: O-' 0 5 “-' SjoSp-St-iS I ® ■ g g Z: i-i ■ ■ B S I J 1 ra s 3'-^ 6 ^l7i ra E = S &B8 L c ra ** _. = ? G uu^DUD iiNilZh J B S £ g Q •sD »c j2 P“ S P V ^0'5 .0 D W "S rt ^ ■_ - 2 .,2 I I ' •>. ' — »CZ 2 G G g ra rt s ra- ra 5 G »o I CM d D "* rt «, o Cp d '^' 2 " .■ !?! d Oj fM -so d I -' G I Q I 5©; i-'i5 raS^^ ra m “i -■ c* G jz H 3 > CiO • -■ oo d .c ■-I N I ’ - D š. c > ra o o ra ra ra p CM J [/J -J JQ B ' 2 = CN 80 E. s I I :5 5gj: > .E 3j2 2 Eti^ ■1^4 Ji ra s iH 5 -t« S'^5aS^.ra.^ ra -S-.eS C •v> rt a E^g^'3£? B> OD I ra '■" 'c ^'1 B V 4« rt °Q c '? = ra -H '-hGm^OJC^ I ? 2 v _ F o — ra “ '“1 T ra C ITI rt rt I P > I v en 5 rS -D .rt m g 8S.Ž^S ” fM O X a n S s2 “ ra ra 1^ ,3 J ^^2 2 Sv^ ' . J ' i£EiS vl^iS ,5«Jse 'S = s" •g c o j s t? 4> m 'IS r«-' d e " =7 .Sai- “-S i Z 4> -ra ■ ■ .u t/) ra i-H . ■“ ±i ~ ra t, c a-Ssr.--a - -h'-o ra t^ dfl C SfiJi I '-'5 — SE« ra 5 e^fi: Ck rx« z = s ?,- _ cg s£ I F S J?) -t: G - =■& S*^ ra s rt rt-1 ra E? v u w *5 (2^ £ d 5 ’ 3 c Ul c S ra J> ;S § SS, i l>'S Soio^^S^Ag^jj ; “ S ' 5^ S g ^' &■ o v o i| iTi K o o -D o rt JS D G e J’' o "i ' o'5 rt.S;-' Jh s »7^'^ 5 > O I s r- G o Q_ra - " ■■ E' 5^ S-N I ra rt O ra 'S rt »-I ra ert o .U rt Vi > 4 b 8*-Sb o vS O O. "2fl § ’= □ E ' ^.'2 9. r« S “5 -D^S P-Os K 5 ^'2: i '^E ’ ? B.« , ° s . Tl ■g E 7=§’ ' xS|S| B- .|g o ' g’7 1|::^7s s " 'u š.0,2d™dJ3 2 Ji I = r x: s " t. 3 s o X! § 2. o -s g ra ra^ ->t—..«-»_.-i 1.5 I C Oh 2 S-T w rt • d rt ' O □ V> tJ 'e d sl ra 2*0 — '-* tn ’ra , ; £ ' ■" ' rbu. O E M .2 "JS S A ira • I o 5 ra X — '■• o »CH 7 ra s £-" s B I rt I ra 1^ s -- s s “ _.--. - P •5 O 3 Q©Ci,10-.W=Cd^oCQ I I n ,os3'č5.3-2£-« 1? u z 2 '•'S E oS oui ' V> c/) o r-C ra Ul 'E^ -o c? — 'G Ji F rt k;ol. ''"“uoD 'on 7-, ■ "’45-j £ 5“* ojSq*;tiPi .2 I S ' B 2 06 I “ I « =2« gii — AtDA, --o -s Ul o E.= rt 2 rt £ d i .s,-2,s £ i, g p,:. ^■5 N I o & 6.2.= IXp2 £'d^ p* ._u -It* tz -p-; n m J'= E « T- tU ra, 'i*' O 3 t > 'aj 4j ra.d 6-§lrav-.= ^ofe G » .2 u - I a ra tocraca-^Tcn ra ra'^ ra"' 'Gra ■g E’?-'^! E’J3-t;= ±n« g’-^ i 82-š“ ” - c -< trt ra' * '/i —' Q •• N ra o ck — X -O -_ra d^iiCilfi 1 ■ 73 jCJ »T* ..E 1141010^ jic,*a“iSJSlG fi-’S Bd2 5 g<^'"25?*= — ' In Ji “ 't Bil O 'g' Ui-P ® s ra ft o — o £ q.Q g I S fliJ -“S 3S e®2 “-.3 g e ?X? yi O ,n o ■aSj 2 a I M-S Š? ’ - O C * S w ra . ■■J b 5.' i p7 €0 s2>'.»S S7j3? 0.-42«'' 1^ , g “I —?^'s7s'i' '§=«1 ‘ 2- c S.K ' — I o rt * r flq c ra r Q >M i cn £ J • rt ra S., I O ra ' •> ./ c2 j.e2 a gS^.Sig n i i--'J b -<^5! S 2 (A v v L- »d «* •rt 4 Vi z 4 'N O 4 E N 4; d G J - xu rt '—I o ra ra " ra C ' D Ul — ra ra =■ n ; ^■■ S-".Eo- 8'^ o\ I o-;> I < > *EtfŠSg sf 5' 7 jSr •2»iJ g” e rt F 1 I o I < O CZ I .2< □ I rt E CZ Sl* ra I/) '5] _ Cu rt t*-, c , , ci E to nj d Ji (M jd in c o'3-^^.2'§8 « s .s ® s O G N K- rt — Gl-- G*; —NfZ a '’5 ■ --- 5 -^ • ra gS'c ■-- 2--«, ' 'L-g-S ET ''£®?p'pui^“ H I -' a« I ■* 2 on =i-s— 24t; — 2 £-!■ g. S I E 'B E fi tn O N M ŠrS^tM^Gra " 2 O •- G S ra zp g I ^tcJ^uEtira-i^rcOL-s « n » E i . [Zl rt I >N =* 'Š"-;? =■; “ 7š '*— rt (^ > CM Q K Gk,.., d .— • - rt H, ® T - c c rt OD ss:š-o rt {js L' ra d □ ra -i v .rt * ra ’ 'O- 2 t "5 -.G e « o ’5 < , 955 CLra 5 g - j £ o ''•D ra '" €• O Q o rt 2«° ,’E'' hJ ra « , OtJ R* c ta«s ' = E p; b J.^ ■<-o3ai,.E;a .Ji-^fisa-j-g i> I ooC gu?; I js rgE, ""•O — ^'S-_’b . -Q«ra I ra_Oe-S Ex 10 ' J 'S Š « o-?, “ i * « ra »G — IS I pu. - r 1 . 1—» I I Pn d :S I > I a t D S ^■1 c; C V d tji. I M.' ifi nn - 'C I < tn N I I 2*^ *' - 'U 5 :pS oT CL C XJ I I ra z e IZ t*l c o Si rt oN ra n t: O G ra -*-' 'O ? _T ■“« ,C o r 'ra .2 C o I I PS Irt d S v • ® as > rt s ai f- “ U d O rt rt o d t* rt ^^»■a 2 u D — c ;g’-o 2 tl—' ra —^d 5J " Ul.?' “ “ 5- O S '’^.E o 1 £odCjacr--M I a '-N f*y -5 .2. _ ,E.> □ es uU ( c — oRSTig^i Q I • rt "5 I 2 Ki *n 5h G — •^ rtit nlZLui '-kH^ra^iJ 2G- G — CfkOO^iKbrt;^ “jj =to''<'ra^— o“S’»i ra ooNrac®ra^*^i c t:i^ cuso > rtcM.' r? m rt CM N UjcI j N v d .•a- dOiNujon 1-^ 'O G H rt »n crt u G ra r‘3c L' 'ra A IC! N Q G pra w E J “ ■ C 2 Q a N «rj IZ Eo5 2.:? e 1 « ! ; S = g.zB B.^li^3S^3-inl CZ u 4 Vi cc 2 TJ w. I V3 6 £2^'- -R-SoK g 5 ' ra — .£ "O u I Ul , 2='- I - I ra J i> tM O O 'o • riKJ S ' S I -ik "O K-..; tfj ra i •cO o “ o CZ • .- uOO Ul V S ra n y I g s 9 ■" Oti s ' t: rt r! t-* y ra CM f'Q ra z I n c Š .SS,? .S.* Ci .<-b -G’ h" D 'S ra I W ' ' _■ I s 2 E o-t - I ^ta kH m' ■ ■i C ra G G K- ;> "s® „ „ I S^^D« .2.^ trt o tP po., .rtiOS m . tvl S ra 2’^-. = :2 2 I X rt .rt »ac T t; ■— J I - rt un t ' S 6.n.2S D S'^ >0 I s o • i 2 o ,3 3 d '* Vi > 4 > N ra Brt l' I ’X ^•i .1 gF;S^ H 6-5 "sg^ 'S^jOt - -a^i5 Bg0 'A'=.2i''52‘" 1 S^dm gi7-^iis s " ' K.E >■: ra ra “ 5.K 'aiS £h’-' ^7 gs /joS I KRh^-^B „ = ^ji = 7= S^to-E :?£ tS «■£ g2s:| -. -1 *?J 1 I 79 I I So I rt ra fc .D C »N O 4 S e 5 ' StsU-go 'JSSg^E-B E — o &.□ .«-= g Ji ? 2? I “O (Q ra rt ■“ ' Ij ! 4a"* ' ra 4> ra rt c 'C ' ' -aji tSiZD S B c J I •rt '7 d ra d I 2 7**^ Š,2t »Q'E:5:3g^_ fti® k’? c^Osor; ^^2-0 ^■_- r! «- G"--ra^’^ S rt raal il,'S C ffl ■J ■• = - jj 9 o - N ™ £ oc is 0.3 >2isS, = Sp ■=“=£7- = Š-= S o 'rt ■■ z 2 ra v 2 E iossiil^ d g d i> rt »A o ■ s s > rt- ra d ec Čl Q £ J I I £ ! I eS 1: ilj c o 5 I -a = H ’’ X ? ^““2 g S d rt .. .....'i Sm'^-|'-'g4 I 2 J ' ®gS8 »gS-^S =i" e2=xSH|5sg|i^_^ rt rt Ul' 9^ \d — rt > ra — ■'-i 24? G ert " o y 2';^ 71 1 rt ra M 'so d I O d C c/> I >0 I I « 'S I’'! 5 I O.S > I y E rt i o R s = £ ® a 'G rao o m o s rt 3; Ctoi ■o«C2«SE:;2£^'a £ rt I I ra d J I SIS ' = ' ' 1®-a ! rt - a-s 2-3 £ Mj 52 -g" »o '-' ra > .d )G rd o SS^.g-S s-čJ osi i l-glvs g sl° 3 ra rt «n Si.. ...^ 5 2 *r FT . « I I £ -J E G S2^ « S > ra rt rt G - . O *-O > m 2 00 i> Ckrt_ OJ iZ G . uru. ra "' -•p-cr^n ■a 5 ” ■ f; E rt 00 g O -E K p «■= o T o '■ja a -o N “‘^■o-r-i I ’ 5 ' ' K> s « ' '"•s ra .ra bh ra ra '■^ 'B o -S V’ ?• E -E: D 9 o o ^rt .fl rt. s? ■ .' °o z-, rt , ' ?. 5 I o,; ; °o 's vn rt 53 rt ra £? '^ rt r rt :c fi I 'Z I I £ tn >eM-y g'^ cLS-o" 5 . -3 i?: . rt £fr'1 rt B-(j°Q JŽ7 ; aBu._-5“>p. ra »sr T? -P _ s ^><3 v*. :d 12 *; Th ■ “ ■"■ «A ra 52 ra {“^ 5 ra rt c E >^^-7 2. > g .2 .« o c * — X ra ra d £'=£4 6 rt ;X ^ -. £ rt 'Šg-o-^ “ Š s7'Š g ^o; 1 S fa^-jiS-.-S K S u Dc d ” I ra H-* b o < V) z 1?sš:5£2817^ rfž En.ygo7« i-« g —o ' c” sls Sra > ra v i3 c?5 ja ;2 > 'S ra 8 ti c s. 3 R oj 5£; “ O 41 O ' Od I O 'zr £ „ d Q 41 cm O < IZJ u b* ra ra 1; .G 7 S oe L, -rt-t ,2(0 -H ’-' • ra G n 5 Q Q « c Š ? Isl I ig-s-lž d . —. C , »T UlNrt 12 1 d •;o ■gz-cop-s^ "yg 11 xo p >'^ s fi ^T2tMw i — c- bio< .±0 « '"O' “«* tu I -"..'<-1 =■- 2 -" i “jS '0=9 “■ S G •= -5; -D S-C . I §■§ o-is Jx. ii -- -'if 2^1^'B fi - I "StM? « ], jL .at« I (9 Ci -rt , G G G O - rt « rr «- krt ra H ja «3 f” O'. rt r “S!>š z 3 B"« Qu I -1 '*“» _9 ^"■S: £ o eS o -■' 'S" O I-* ol B. F v -- . 75s^a .i-"- oo c i5 I 1 :3 8 I ig-.™, I 'b n *B.rtH"’_ra'^ ra rn rt o I O E 5 « ” R .Tu ip '.a ti ■ “ - p bli g K « _G Sn II-O ►N O 4 S > ™ d v S*** rt E > rt I c JH - . f xs S g M « g = Bjo B 3 J tru“as .-s s ■? I = -i®- I ri-is e biS raoDiMr-rgE* 1 ?' »ra = z -D ai 2 o rt 00 5 ce; " I e*" rt c rt @1 3 o ra E ■X3 rt «1 I S-- s °1‘D 2" ' 5g ■3 • • o I to > 4 > N I D . t jSrt-=u=-3;7o g:? ■ z I "O Č JJ 3 •g :: -O SKJ .2 S S a o •< ra 2b-.£ i -^.£“.3 3,0.3 " ’“' ra ' =•■ ' ° 5”oS -•1 Z? E17.“ - -xni^i£.rt fe 5 .-S * 2 S F uH CJ — rt - 2^ SgoOcž ot*’ r-rtSoo “’^.??c; I »S>'.G 2 c ra I ' S ac ' o 2 .E o ra^ ra ra ^'E rt d 2® 1= S:s 33 E £.£,,5 , “V S“s ■§ c g !i’ (S „2 E »rt s*" x2 2 -B.O o K r,.., t-Q 00 E .^.2 S g E J I .a O j= -B B -----. =.dSK ‘•'cS ‘ 5i = S7:^SS£^sŠ|ag •ra d I m rt rt c e 5 22 * 2 o ra *ra « ® —■ r ra = -S 'F O — o G . . . , IH.! _ 4J s "S 5 0Q 2ra ?: t; * ’-* iP S ■a.r.7* 'C d o p 5 ® G ' a^^ŠD p J 'C g'’s.B E ■«s . ■ ■ - u g = “;■ ™ S “ ii £ 2 s.i^s-SslJSnj.S • - ■' B g."i7 O rt v •£_ N ra 1^ £SS P C 'S e -S, 2 I ’ra -S '□3.?..!2lgŠS Cct> ^■^JS^oCip^KiDM >c gj l o Z 'D S 53 B.E g E.„ it/> I irt^aO^rafirM I HZ , c s s' 2 S Ji J rt «z: I “• ra fs rt I trt I t- -.OTi't'. '.'= g ¥2 Si j S.§2;Š!n OQ CL. I i ca *0'5c^og p > CN ,^b era* G i-x;i2'OzM ra s I □XQ I I I Ck o d\ I H I Q O® I *U>C^ CZ) I ^g Pi£'^ = DoDi I I I I it: O I is I O 00“ X 2 c d rt .. ■* 9 • rt - • *? c o < o M ■hO E I ifN I rt CX> I TD 8gggz u g > BE.f;i0 E n. «1 : . ■ « E-O m o .s " = ■n 5 “■E P, ur;.;;’- ■£«..!•, 2^ B ^Hi-i- g» ■->■» - » — ' '"oaiSJSIJJo-sA-iS = 2 — .2,“ c 'C ■« o '3 g O M'g s - "i-.’ -5 ,^'e s 2 , d m ! g 2 s 7 ■& : c :^aaf S i§-g ■ 1*1. I ^' ?. _n 55 ie G " Ž - o -l ra rt ■a o M « P c efl rt e g-S £* HM rt ra I s rt n ra I s E ‘JT rt rt rt .rt 'd -itf f5 ifl I r. 3 J 7? O 1^2 rt -7 l 2 S.Btg ■ g g B _ Ul I Q £ ra ni G J*»t/> rt ra ra CZ KZ E > ;» E O ra j:: ra /^ •■■ ir\ > 'ra 'Tl. c ft B ,7 r 'F' 15 ■§.■§ 3 § tfC j^'rtcziO'— 3^ ' i .7^ n' -■ T I ii= = e JJ ra rt ^^^ < X "d o 4J u rt TJ DJ JigJS z N G gfi = 2!7 •*•'“ ■ I /S D I .2. I z- Ck’d E I 00 1 rauirarapm 5:g es e.:^ r-^Un^-K ■■ '’ "* el ora:3ra'd ■ '7>.Sc22CtJ'^.2".;:E B ' £ il.n 7'2 s S 'u 3^ Sj'- N ra •z ra t; E I hi ra IC 3 3 ŠTS era;? rt E '"ra rt rt p8!?^-3 J = 2iH ' I «--5 J 5j tl .2, u >Sf r~ “.^£o>’" " ra £ “g - J" iip I I s B c,2 B E_Ss je-^-O □S1.ZX'S. ’ G ;^'Dh " r “H P-- ti :,,B,i J « - - rt “ "d o u L = ŠH £■£.■“ ra ra ra 1 oii ' rt ® z 5 Šs£ - 4 (O z 4 *N O 4 S > rt 'S' ' £± 5tS fig 3 < □ ’ S 3 'c I “T t .-, Jf cO c o ra^ §££.^§.7 ra rt fj £ ® .K-- " u O ra’ 3 3? 2i 'Sb^ ' "d rt .5 I E S e, O. 2 ra o ' --t *« E . •ft^D^ g ..t« i 3 & S:^?s|-££-,. d s 22 „ Er3.Š« ■- Js^fe 2!“ 5 a B-.« s M n G ■ J ~ rt — 1 d I ■r —'d > i »rt ■ g I s “■ c xB “ ta S “-u 0^ 2 >ra ra > >u btn n S 5 ® <^a c >.s’ rt c I ra rt □ o .2 iv ra &S E ‘■'4 -> »u wv k Dj “■aEf2|xa..£B£^ ; j h- § S Či-'” u rt £. 1 N>.&^Ž j-.- " iv rt S S.Go s " ' ?S-3 "S "I ^"sa 2 -St > 'i S hi s ' tt.; £-=> 11, _ _ ra e S co > 4 ' I E " rt > rt rt ra rt Jz I z :“= N-s o E >'e s s >-H .0,7 u o y c i.»- - ? 3 - 7 ČtJ>7:^sS.R8-""‘ ' raš I 73 "3<.»' o F I I I W .0 AJ £’S-2 S v-stf , .J. P li t Pffl-E d G "O O S- E o .2 I v I ifi i a č""^ -ž "iS ~ u -* 8 . g m 2 E “ E c-= D«s:2^:2 S š-B 6"i I ' ■T I 5 E 22 D E E il’ ° r. S2 - .£ .2 ® ■“ B-“- ii-j® I St; S! £ 2®4! ' -2 5 Sg LS «=5 £i X ‘»■'So:Sm!7..2'§2ioRaj! fJ^^EZczUČo-S- i dd- z P ’ i 3: •iž 3 xr^ S ra ra-^^? _ ra .£ M 'G '"J raut?*—’ ' 'b’" i š-gRig § g.E, a “S-E-D-iiTŽ !f-5a.tS . ..o. I 03 a s r cq ra ' ' -"3 ’'» rt- w -.-5 ' S S s xS.^S2< rt G rt C O il .1^ Tl C ra Ota E 6 °£ B ? ' D '— ® ’“ 0] 2«w 9 B .--:.2«SOo.5'^^S = 2ašj4^ S S5 Si--- P 'Gl n rt rt O ra & jC cn rt I ® .a' HH CZ C^ ’~' ra »n »O ra * '•O P fM O rt ra d KJ s?* rt s ■«’■ o 0-^'S-h'“ 15 £ I £ Oh Cu.N is j rarara G-k -T SC '?rJ «»S " O i= ra E5 Sl'*' -• 5 ■ £ E .X, d c* s.-. § c.^ i s-gS-s ag a oiii tr.-s ri r-: I fa ra i3 m I o '1 -'^r'i'2 .S I O n . S-S SKg 87 S>R ra rs c ^3’|l-s2§e?^>7rh,. . „ »SsCd^^I , S-5 iii.-.Ji-i.d I lOS 1 ' 2 •E (A •sva r • I U IS ~ i Ob, «.; C ■ r- c S E i ( 'E =Ž" Ela 3.55 X X 5 I E t , 5 e & S 'ra ■ 2 .ao J( « p »z .SD-- rt sSgSs.43 'C * • O O d 25 cS S — ' ra 00 ra ‘ c* Q 'sl fc <*> »A C K 2 -2..d 2 ^ nji a -1 § s.-S! ' ' i - J _ .r' ’ o-2» o Ji 4i 7 o-h±>t|i?s z 'E ® 1- ' C ..S ivi I i.R>e.Si!-3 E^ « Šr.' Ž g 5 .Si,o „ -. r-i® ¥ I 5q-E,E1ii “ t.«- .Q.B S-'._ "un :i3SS8S ra S-2 o “n k. = K 2» .a 3 2 “ gRšSsn -■od£‘'§® SiS-es 2'goSS'^4; = g""' ' 2 1 :a ta?^ o e jS^B .S-E ,:s'i®-e®7i .= M^ 21rt,_,3rt I e rt D s G .- a " £is g S.8SSI® i2fiT=« praraj'!^..^... _uu ii t« -2 • d rt o rn 5'-- "? ■ «z Si ® 2 »T 1 , ■j tu ci ra r-i r — »r. * 5» “ S * ra m ra J« c °^K' ■ ■šS "d I rt 12 N E e 6*.?3 ' 3= bbO rs o .S'f- O s < ■§ t ^gi-S.2 S « tZ k ra e c w « 'žS ._ UA n t: a51^3 • S 7 -u P .T s £ 5 Sl 551 = ra ^0,^27 g'!- A 2 " “ra ^r, tn 5 S I " “ ce ra ov; ,1 rt rt tx O o § 1 5> I o č o ( 0I-: ra S^Ci-gi«'^ o.u'^2° • >, I*' n — = GO Irt 'ra' ■ ra z G iti! *• 6 g 1 2 ^‘•^S g-E to > B ?-D «_ |^^“ 12 ' S ra *S - uj_ „•, w 's^TJ pn v -o /3 !!■ 5 " 'i- JI • X * E ■" a' "£S Oi rt tf -4 a.^ ■»; fi 2,? s I 3| -s tr, "B. c> - «<^l c c “• lul It B Ot E-n ' t 'I' -a tn uu o . fc ' B I c-a = ' * c' ''iB rt it!H ' «P ,,.. g< |iS2 §■»■ E I »£ S ra - T -r C P J • S £ * ^ -i> "(U y ra 3 ra aP g*! <*( S S 9 Ib S£fl'š“'8571="S -"oc^«— ' — •G^^I^Ct P I O-^ I 4^2,.™?®. E £ i £ "o D “ '6 • t. ^ObIIe- ■.- -- E 7 « ur T" S £r; E" H tn ii ooH E da O 3 u,'^ (M 'o o g 7 Q rt ra ' »I rt ' J - — ra O ' ■St",?:? us-:* Z'”' HZ o .= =£ = < S irt o s 5 e '" z ra '£o 't, u Eto 5K §Ž n I KK « B ~ tJ qO“-i '•rt- •■ ' •*' ■^ - S E Ul n _ ' -iS 'ra^Eii9i n/ 'bO > I > Ckjcn t» I I r K i E is'E g.1 g^^-S-S fA u • 'rt 4j 5 J w rt 2P ’^i§ u B I N Q ■? G E? ' ?u (M ra ra . c d ’'^987«?o2‘'s55 7 s-g U-OI o « P .ul hJ.Tis kJ 4* " rJ-k E h:q ;? S] 's*?I^ ■® 7 6 I -2 = I I 5 IX . rt Oh i bZ -Cl X ■§ O S® ra g® o rt 'J n ra «^■1 - rt I rt . 5 n"? i Sl -^r rt «274La*5y ž = “ I c -£ JC 4 ^g:s I m SgSSSS a=' «21 .» e a 1^0 rt h 78 e- WcM ra ra^i-*?, 8 J-«s- ePiSt 'O Z I N cic; I m ( d.*Z hi I m I 9 =T - j-s šž S-°S B a 2 H .1 r; o o 1 luš -' ra vu ra rt. " rt d s bA^- 2 ^'sSj^Zv rt " 7 \d — ■0^ ra 4 U c UlŠ ■gS^ -S o -X ra X) , = 3 s s J '. c I ra . rt G -. is^ I rt' , »n .rt 2SŽSi '-"a6v(?y - 5s ra ra I ra .-rf 1^ C > S Pira «^'ztoto ito «9 i A&-H S-*" TT 5 SenO F u ti2^ 'ra^S ra ra — Q cu® fO SnS. jR g.i B = n232 X a-'.?! Q.to c Z = o G d“ara6^2-‘-> I z •“ ^= * o* ■ S'iS 5-^ „ , 'tSi2 A 'P c S -2 .5 'Š 2 d ■“ .M UJ , UitZ) Irt J< - .^ C. I d ' ra»ri ■ • jr' u^toOrtC—'c^ e-S« 2 F-Si.« “ rt Irt ^8 2 ra “7 S"®’ ?S ■n c Q I „ ' 2 ' - ' o S-4-!! J.i 1“'" - r. S «z '.o ra *; C “ d 4 Vi Z < 'N Q 4 S > > S -ts " i s:;'-1 'ED a 2 Uj a'5 Hj-r -. £ ra ^1 1^ S% ra ra - m '3 “■^ *- G I o O S Era ■ "O Cl, ra ra«.z f'OfM4jra j“-|8|a.€7gš7!;: .O P^Js-r:*^ ra”Z ra*? z.. f!7Q7m =g-|^^'B^-Č e.= o = 2324 £®S .g g-g s?« =. n q7 i ra §5 S S 5 S~5 s . BT.a § s = -So.. '-; rt ■ = a r~ T tnpoS P-L,^ ,go ?,7S_i3£. I Ej^Jb "g ■£ » d 8 ! .D fi 7^ E- B .— I )N v ra s .-I5 E^77d ' N^o L"S ‘'i« I!? ut-eR s’7 : b O ra^ o c,Q 1 ~ - ^Q I i*--- 4- rt-5 _ d G « d rt .- -. - p. braranOD ^o.ra ra O I S 5 z Vi > 4 > O -o !. I ra H !Q ra C* 3 ' 'ffl ■ ra d. C I ra ra o ES 3^2 E r.o ^■si =iii‘-pc\;^v ; §■§al E'S"2.5 . s «-“S p- ■" E'.S " D ©-^'OTJ^aF .^00 0*^ KiS g-S “ o ra W j-s ra Bj Ck I ■d S; G ■□ -1 ra TSI — 0 ,□0 d O J; <1 O .G tJ i T S I rt “ S ® » L (n » .^s TK ■= S.O M cu G Je- •So- z B 50 I «-i” =7 'i ' ■=1.5 2, I 3 2-0 o .p-*^. . ra-G*! rt fi7 “□ >7 Q - 3 M* »* ra d "i. -'SbSs , CM 52 ' 'S f! «z ? t = = '' 5'^ □?£ ^5 “-S ' 3 §03 52 CM N ■^<8 SP. M = !D 3 2? ' m 2 I « E ra 'C ra ■3 Ji — <*‘’iJ ._‘'->«G55^Oip E e78S5< “.aS s« 1 E^D^E I I 7'^ sg ' T ' S.O u 3 o „ I «t-.‘ g “ g - S ra raxj’-^uX:ja G S • a KbS^P^O I O G 2 J ' ‘■a nj T? ' O «s fS. tIs 2® S Q iS a. o ■5š Cioo -i OD N * S g ■t « . — b 2- sŽT' O J .2 2S :*■ N **> J2 o; CM D I E.SP] _Es«^_i d— oorae OT*..-* — c5 I S® Q t—. 3b c M2i —•OgtSjC.^Urt.NHJ _ C «k, o X-J-raF. 'm£1i '~t:.a . cStD I ± Bo n "N ffi I ;' g" E .£ A li .. . •— riS O 3 Q CM -bO C O G. K H t.5S i ra U-, 'trararaCzizzCJ 2 3^* c'c ' HZ rtH OK . ra E rt I c ra !!i « I Q J s 5 £ 'fi .9 FE 8 £ ^- 8^ - t □< . rt. I t! > “ ° 00 Ci-t/J 1 0^ I t □'N c« S-- -' • s*- -9' to 1^ "C u ' Ji Ob I “D 6 , liS ■■ O. ra Irt >hj ' Ul X CM C |\JxZ) I .U ra o ŠL^Š O-S ^rM G 3 G •-. 'rt ■•0*0 1 « -f d stran 22 vestnik, 8. julijaj^ 1 TRGOVINA Ledavsko naselje 31 Tet,, 069 31 250 NUBOU ZALOŽENA tllGOVMAZAVTODEU V POMURJU VAM PONUJA PO UGODNIH DEHAHt - VETAOBAANSKA STEKLA la vse tipe avtomobilov - vleCne kljuke - REZERVNE DELE za avtomobila; Zastava, Daihatsu. Aeriaolt, Lada. Opel, Golf. 126P, Skoda - iZPUSne lonce za vsa vozila - AKUMULATORJI Tepla, Mežica ucusu pnoflUA - avtoprevieke že od 4 500,00 SfT - onginaire avtopfevleka za vozila: ŠKODA FAVORIT, RENAULT-CLIO. FORD FIESTA, GOLF |l| že za 6.400,00 SJT - avtoteprJii Škorpijon f1 grt> 3588,00 srr - aviotepihi TWINGO (i gn) 1.914.00 SIT - bočni vetrobran za različne tipe avto mobHov fl grl) 4.242,00 SIT - Strelno okno za aviomobila 13.282,00 SIT hajcehejSi rezervni oeu za za- StAVa 101 la TORO tračni filter 1O1. Tugo - platine 101, Vugo - zav. Celju sU 101, Vugo - zev. disk ploščice - batni obročki ioi, Vugo - zobati jermen ioi, Vugo KUHAST1 JERMENI 342,00 SJT 263,00 SIT 1.245,00 SIT 846.00 SIT 6.196,00 SJT 1.193,00 SIT za vse tipe avtomobilov samo 459,00 srr MSIROL OllB GTX31 I GTX3SI GTX 5I 755,00 SIT 3.690, X SIT 2.166,00 SIT - oljni ftlt»r 101, Vugo 452,00 SIT Poleg lege vem ponujamo v trgovini TIPO - gorska, ženska, otročke koleee fmožnost nekupe ne 3 čeke} - VESPA T5 * ie za 146.790,00 SIT Prodija vozit: DAIHATSU, SCHARADE: 15.280 DEM v tol. protiv- FIAT, ALFA ROMEO, TOVOTA motorna,vozila JUGO 45, letnik 1990. prodam. Cena po dogovoru Ciril Lipič, Osredek 7, Dokležovje. Oglasite se zvečer. m292 BT 50 S, letnik 1988, ugodno prodam. Te!.: 70 316. m288 ZASTAVO 101, letnik 1988, cena ugodna. Tel.: 70 762. mpp SPAČEK, letnik 1975. obnovljen, prodam, Vaško. Sr. Bistrica, blok. m4136 OPEL KADETT karavan 1.2. letnik 1981, prodam. Tel.: 81 882. m4993 ZASTAVO 101, letnik 1978, in zastavo 126, na novo registrirano, prodam. Prodamo tudi domači med po ugodni ceni. Predanovci 12. Tel.: 45 300. m297 FIAT 116 P. letnik 1978, rumene barve, dobro ohranjen, registriran do konca avgusta 93, prodam, Suzana Jauk. Le-merje 18, pošta Puconci. JUGO 45, letnik 1984, prodam za 13.000 SIT in peč na trda goriva ter peč na olje prodam. Te!.: 31 877. m279 PRIMERO 1.6 SLX, letnik julij 1991, prodam. Tel.: 24 561, popoldan. m274 MOPED APN 7 in kombinirani Štedilnik ugodno prodam. Tel.: 26 093. Zelena 12. m263 BMW, letnih 1975, neregistriran, prodam. Cena 2200 DEM. Tel.: 48 080. m276 R 19 TS. star 4 leta, prevoženih 52.000 km. garažiran. prodam. Tel.: 22 446, po 16.00. m264 OPEL RECORD 1700, kleparsko obnovljen. prodam. Lipa 105. Teh: 41 343. m245 BMW ISETTA 300. letnik 1957, prodam. Zvonko Štefanec, Ljutomer, tel.: 82 726, m4986 R4 GTL, letnik 1990, prodam. Hotiza 136. tel.: 76 337. mle VISO 11 RE, letnik 1986. rdeče barve TRAKTOR IMT 533, univerzaI 455 s kosilnico, fiat 35 KM in Tomo Vinkovi; 419, prodam ali zamenjam za drug traktor. Tel,: 061 738 619 m KOSO DUBRAVA za Ferguson. 35 in 39. eno leto rabljeno, pi man Flisar, Košarovci 10. irodam. Kolo- m247 KOSILNICO BCS diesei prodam Kobilje 7. m248 posesti ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero za samskega moškega iščem. Tel.: 21 174 ali 21 903. in293 ZEMLJIŠČE v Dankovcih 44, za nadaljnjo gradnjo in kmetijsko zemljišče v izmeri 16,000 m2. Tei.: 061 769 CČM. inl97 ZAZIDLJIVO PARCELO v Rakičanu prodam. Slava Vouk, Jakobovo naselje 41, M. Sobota. m263 TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam ali dam v najem. Varga, Kocljeva 2. m 254 PODJETJE iz Murske Sobote išče poslovni lokal v središču Murske Sobote v velikosti 40 do 50 m2. Plačilo po dogovoru. Tel.: 21 095. mop VEČ GRADBENIH PARCEL v Veliki Polani prodam. Tel.: 70 771. m228 AGENCIJA ALBATROS ženitna posiedovalnica, inf. vsak delavnik od 16.00. Tel.; 063411648, Maritrorska 3, Celje, 2 dodamo opremo, prodam. Tet: 82 155, m49S9 R 4, Jetnik 1981, ugodno prodatn. Tel.: 51 035, - m7S '■ LAVERDO RGS 1000. prevoženih 30.000 km, v odličnem stanju, prodam za 6000 DEM Tel.; 061/213 767 po 20 uri. kmetijska mehanizacija DVO 8 ED ENI PLUG za oranje krompirja prodam. Tel.; 70 252. m246 AGROIZBIRA KRANJ nudi ugodno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla. Primer: 12V97 Ah-100 Ah S.l(» SIT. 12V135 Ah-16.S50 SIT. 12 V 14017.250 SIT. Gume za traktorje; primer: 600 X 16- 5.700 SIT. 750 c 20- 11 300 SiT, 14.9.13.23-28.700 SIT. Na zalogi imamo dovolj rezervnih delov za BCS , Tomo Vinkovjč, Univerza! Zelot, Ursus, IMT Obiščite nas ali nas pokličite po telefonu 064 324 802. Cene so ugodne. mop KOMBAJN ZMAJ, skoraj nov. prodam. Naslov v upravi lista. m269 KOMBAJN EPLE prodam. Tel.: 56 098. m234 CISTERNO, 2200 1.. prodam Panons-kla 44, Beltinci, tel.: 42 781. mZ35 TRAKTOR URSUS 3SS in samonakla-dal no prikolico SIP, 25 m3. zelo doboro ohranjeno, prodam po zelo ugodni ceni-. .Raj. G. Bistrica 165. m253 TRAKTOR IMT 540 prodam Tet.: 46 006. m277 KOMBAJN MASER FERGUSON 630 in kombajn Lane prodam v celoti ali za rezervne dele. Križevci 114, tel.: 54 119. m275 GARSONJERO ugodno prodam Tel.:3Z910. m233 GRADBENO PARCELO, sadovnjak in travnik z drevjem prodam. Bernard Muren, Lipovci 35. m284 v POMURJU (M. Sobota. Lendava. Ljutomer. G. Radgona, Radenci) in drugje prodajamo, kupujemo, oddajamo, najemamo, zamenjujemo hiSe, stanovanja, počitniške hišice, gradbene parcele, poslovno-gostinske prostore, kmetijske posesti, gozdove. Velika izbira, ugodne cene, obročno odplačilo Dill d.o.o., Arh. Novaka 4. Stara kirurgija. Tel.: 33 001 ali 32 322. mop STANOVANJSKO PRAVICO za dvo inpolsobno stanovanjc prodam najboljšemu ponudniku v Murski Soboti. Tel.-21 854. m291 PODKLETENO POClTNlŠKO HIŠICO. primemo za stanovanje (45 m2), 16,84 arov sadovnjaka in vinograda v Mačkovcih prodam Tel.: 21 674. m2S7 VEČ PARCEL primernih za počitniške hišice na StaveSinskem Vrhu prodam. Tel : 60 150. m4145 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Gornje Radgone prodam. Tel.: 60 166. po 16.00. 014143 PARCELO v Segovcih, 19 arov, prodam Tel.: 062 734 237, Grosman. m4139 ZEMLJO. 60 arov, primemo za gradnjo, v Podgorju in trosilko za gnoj prodam.Tel.: 62 474. m4138 GRADBENO PARCELO na Raz-križju, 30 arov, z vso dokumentacijo, prodam. Ivan Muršič. Frana Miklošiča 12, Ljutomer. m4994 LOKAL ali staro hišo v ožjem centru M. Sobote kupim. Tel. 70 796 m267 živali SAMONAKLADALNO PRIKO- LICO Klass K 26, letnik 1986. malo rabljena, prodam.Tel.; 062 790 722. mop KOZE, stare 3 mesece, prodam. AdriJanci 5. m 278 NOVOFUNLANDSKE MLADICE mama z rodovnikom, prodam Matije Gubca 32, M. Sobota, tel.: 23 262. ni271 KOBILO prodam. Glavna ulica 6, Do-kleZovje m289 PUJSKE prodam. Kolesarska 34, Tro-povci. m272 KOZO za nadaljnjo rejo ali zakol prodam, Dominko. Stefana Kovača 43. Turnišče, tel.: 72 083. m280 PUJSKE prodam. Ivan Hohiger. Tl Sina 41. m249 KRAVI, stan 4 in 7 let. breji 9 mesecev, prodamo. Lipovci 192, tel.: 41 461. mSOO BERNARDINCE z rodovnikom odličnih starSev ugodno prodam. Tel.: 81 705. m4985 PERZIJSKE MUCE, modre kremaste barve, prodam. Teb: 76 590. mle PUJSKE in plemensko svinjo prodam. Ivan Tkalčič. Neddica 145 a. m256 SATELITSKI KOMPLET« Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443, vsak dan po 16, uri. KOKOŠI, MLADE IVESNICE, PASME IZABRAUN prodaja kmetijska zadruga, zagotovljena nesnost v dveh tednih. Tel.: 82 401. m4991 DOBERMANE, stare 9 tednov, brez rodovnika, prodam. Tel.: 80 076. m4P90 KRAVO, brejo 7 mesecev, prodam. Tel: 82 443, Mota 51 b. m4988 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Farkaš, Zvezna 15. Rakičan. m269 PET KOZ, starih 10 tednov, prodam. Tel.: 70 217. M283 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnost-njo, po 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih, tel.: 24 393 ali v gostilni Železen v Bez-novcih, tel.: 49 025. mpp NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnost-njo. po 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jaičic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naro-Hla sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovcih, tel.: 43 070 ali pri Darinki Zamuda (zidarstvo). Ga-luSak 6. tel.: 68 044. mpp razno SATELITSKO ANTENO znamke PACE prodam. Tel.: 42 238. m295 KUHINJO ORHIDEJA, večjo garderobno omarico, svetle barve, in regale, kot predelno steno, prodam. Ogled po 20.00. Anka Gregorec, Porabska 3, Gornja Radgona. m296 RIBIŠKA DRUŽINA RADGONA T,E. TIŠINA PRIREJA 11. JULIJA VELIKO RIBIŠKO TEKMOVANJE PRI RIBIŠKEM DOMU GRADIŠČE S PRIČETKOM OB 7.00, Po lekmovanju bo ribiški piknik. Vabljeni. SATELITSKI SISTEMI PACE (599) DEM In LASAT samo 499 DEM. Z montažo, tudi na obroke. AMF d.o.o., tel.: 70021. RDECE in belo vino, prodam Krog. Murska ulica 50 m282 KUHINJSKO okroglo mizo s petimi stoli prodam .Tel.: 24 639. m2S5 POHIŠTVO za dnevno Sobo , malo rabljeno. prodam.Tel.: 21 660. m286 PRIKOLICO I lesenim postavkom. v Moravskih Toplicah na parceli 196, prodam. Informacije na parceli 189 mI6S PRIKOLICO ADRIA 2 + 1, prodam KtoSka 14, Murska Sobota. m265 PREKLIC! Preklicujem bančno knjižico St. 4dl8-5 KZ Gornja Radgona m4141 L si I J L PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova PREKLIC! Preklicujem spričevalo o končani OŠ Sol. letu 1991792 OŠ Kapela. Gregor Himelrajh, Rački Vrh 26, Radenci. m250 AVTOPRIKOLICO, novo. nerab- Ijeno, ugodno prodam. Lipovci 81 a, po 15.00. nl240 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO na olje, 17 000 kal., rezervoar za olje, 1500 L, in kombinirani otroški voziček ter zibelko in stajico prodam. Mišja, Pokopališka 2. Gornja Radgona, po 18.00. m241 POMIVALNI ELEMENT s koritom, nov, pretočni bojkr ter prikolico za avto prodam 50 % ceneje. Tel.: 24 063.. m258 RDEČE VINO in PUHALNIK ugodno prodam- TeJ.; 53 007. 111259 ŠTEDILNIK za centralno kurjavo prodam. Tel.: 41 937. m 260 ŽAGAN LES. suh, za ostrešje (ruSt) prodam Murska ulica 28, Krog. ni261 VINO, nziing-šipon z analizo, prodam. Tel.: 77 029. po 18.00. mle STISKALNICO ZA GROZDJE, sode za vino, kadi ter pohištvo za spalnice in kuhinje prodam. Ciril Metodova 36. Murska Sobota. Bolečin žalosten je spomin na 8-ko mineva 10 let. odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara ni»®’' Ana Sraka iz Lipovec Tiho. Žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno I spominov na tvoje zlato srce in pridne roke. Hvala vsem, ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigata s* ' žalujoči, vsi, ki smo te imeli radi K je telo, J IM trpljenje pozabljena ne bo. I m252 OUNt GO RILEC WE1SHACPT WL2 (malo rabljen, kot nov) prodam Tel.: 82 352. 014987 ZAMRZOVALNO OMARO, 60 1. in vikend pečico prodam. Tel.: 22 140. ml27 PETSTOPENJSKO ČRPALKO, enofazno, prodam, Anton Benko, Gajševci 6 a, Križevci pri Ljutomeru. m243 SLAMO v balah, večjo količino, prodam. Partizanska 27, Bakovci. Tel.: 43 010. in244 Hl-n KOMPONENTE ( 3-fcrat dvojni kasetofon, ojučerulec, eguilizer. mešalna miza, CD-gramoton, zvočniki) prodam. Puconci 185,po 16 000 ali 21 064, int 208, do 16.00 mtp storitve NAGROBNE sveče izdelujemo, večjo količino dostavimo na dom. Predanovci 12. Tel.: 45 300. m297 MATEMATIKO IN FIZIKO za srednje Sole inštruiram. Št. Kovača 16, Rakičan, m 237 MOBITEL KeSitc svoj p ro hi e lil s tvlvfiinijn s ,3 tlo 5 tlnoh, Inturiiiaciic. [iroJiija, stetovanie. Vgiitlni plačilni pogoji, kredit - leasinj za pramv iii fizični' mehe. Takujšiiia dohaia. Tel.: 1169266.16 ali muhitel 116119 61.1372. neprektiiienn. EMAJLIRAMO OBRABLJENE KOPALNE KADI v vseh odtenkih (garancija). Tel.: 69 235 m239 delo TRI ŠIVILJE s končano triletno ali dvoletno tekstilno Solo zaposlim. Tel.: 76 385, od 15 00 do 20 00. m 242 ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu, ostarelima na kmetiji, iščem. Stanovanje in hrana v hiši. Tel,: 53 113, do nedelje, m28i SOLIDEN ZAKONSKI PAR, ki ima veselje do zemlje na srednje veliki mehaniziranem posestvu, s preužitkom starejše osebe in dedovanjem, iščemo. Naslov v upravi lista. m4992 DEKLE 1 veseljem do dela v gostilni, lahko tudi začetnica, zaposlimo Gostilna Pri studencu, Nedelica. Tei.: 72 146. m290 Solza kane iz očesa, vidim tvoj obraz, odšla sl bbo brez slovesa, mirno spiS in čakaS nas, imela rezko si Življenje, nikoli več JaAa re trpljenje. ZAHVALA 21. junija smo se zadnjič poslovili od drage mame, stare mame in prababice Marije Horvat iz Nedelice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, darovali vence in cvetje, izrazili sožalje ter darovali za svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Infekcijskega oddelka, posebno dr. Jožetu Bedernjaku za ves trud med njeno boleznijo. Prisrčna hvala g. kaplanu in pevcem za odpete Žalostinke. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Marija iti Veronika E družitiama V SPOMIN . -4 oče«'’ 9. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi th ’ dedek Ivan Kustec iz ČrenSovec Hvala vsem, ki se ga spominjate ter se z dobro mislijo usta*’*' ob Spili, fkl Ob tb, Vb >(1*. njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cve j - Žalujou, vsi iyegoTi I I I ne ve, kako boiit ko JC zdvemo, da več ZAHVALA Ob boleči izgubi, komaj 30-1» ,, moža, očka, sina, brata m 201» Marjana Žcks(^ iz Vanča vasi rani se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste njegov rani s cvetjem, darovali za svete maše, nam pa izrekli s jKispremili na njegov novi dom Vsi njegovi iiP r; t. r I I I It; l! fi 11 Solza kane iz oiesa, vidirn 0^0] obraZi odlla s, tiho brez mirno spii tn (akal nas, imela leiko si iMienie, nikoli več ne čaka te zahvala sr<» I V 87. letu Je za vedno naSi dragi tašči, babici ' ;■ ibi^ h Pavli ' iz Vuge GoU'*'® Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pi* nj=’’ ^in iztekli sožalje, darovali vence in cvetje in Jo j ,r P' poti Posebna hvala g duhovniku za lep pogrebni od . odpete žalostinke Vsem še enkrat iskrena Žalujoči, vsi njeni I hvii- I I Skrb, delo tn veselje, bilo tvoje je iivljenje, nam ostaja zdaj prazt<‘ in velika bolečina. ZAHVAI^^ tC Ob boleči izgubi mame in 0»“ tlr36‘ i Anice Zap^y‘^ ‘ * iv 01“'^ rojene Zadravec, ■- j . I se zahvaljujemo vsem, ki ste ji kakorkoli ■ .-i'! ' ' .....'■-..x-l--_k; ■_uV-rdlJlLUJ .14 Z.ail T4IJUJVIIJV rotili 1 n I JI nMa*wi trenutkih in jo pospremili v tako velikem Sievil nam pa izrekli sožalje. Vsem še enkra Žalujoči: mož Ciril, bčerki Vlasta in Cvetka Janko z družino t I I I i* 1 I Ijgstnik, 8. julija 1993 stran 23 Zaspala mamica si zlara. Zi^rla trudne si oZi, lik, kako je hiSa prazna, k® tebe vei med nami ni. S5 letu zahvala nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica Verona Bežan roj. Poklic, od Grada iskren o zahvaljuje mo v se m dobrim sosedom, sorodni-obstr™*^a'' ^hancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali nj ’ - 'T’ “tfhšHll vence in cvetje, darovali za svete maše in jo pospremili ■■ ilovT P”^'- Iskrena hvala g, župniku za pogrebni obred in na pevcem za odpete žalostinke. dr. Curčiču in patro-nažni službi od Grada I Žalujoči, vsi njeni i! ■| ( t 1 2?«« ie '1 I 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Emilije Debelak zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate-5® ^^ncem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej cdiieit kztifa^ikom in medicinskemu osebju Internega 3 bolnice v Rakičanu. Zahvala tudi g. škofu Smeju m čč. duhovščini. ie A'a t Murska Sobota, 26,6. 1993 Žslitjoči: sinuva Karel in Miš« Šiftar z družinama klasje dozoreva, ... . sameva. ^1 ^eč 'te pozdrava, Vb SDn,^^ (ljubljenega. mali prazen je. 06 V SPOMIN ^^istini in Matiji GJergjek iz Nemčavec Ob ^Pnniiri tla 13, maj in 7. julij, ko minevata dve leti ofet* mamo in devet let žalosti za našim Itn, Hvala vsem, ki se ju spominjate in se z dobro mislijo ustavite ob njunem grobu, Žalujoči sin z družino ZAHVALA V 56. leto starosti nas je zapustil naš dragi mož in oče I I Leopold Škrlec iz Kadunce zahvaljujemo vsem sorodnikom, na n^i;. znancem, ki so dragega pokojnika - 'stitl' ^''ialie zadnji poti, sočustvovali z nami in nam ' hvala ZŠAM Gornja Radgona, Gebe- denci, g. župniku, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji pori. Vsi njegovi k ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila aaSa draga mama, tašča, babica in prababica ter sestra Terezija Kuplen roj. Donša, iz Ivanuc || •,e zahvaljujemo vsem sorodnikom, 'Iktik,/*^'n)□ 1^’ »l« darovali vence m šopke, za Pogrel^^™''''' ■■■ "jsni zadnji poti. Iskrena hvala g. bervar'^*^' odputc žalostinke in g. M poslovilne besede. Žalujoči, vsi njeni „č'.4SflBHW!!UI2c! @1? Minifo žalostno je leto, zapusti/ dom ifrage si, na tvojem grobu roža /e cve//, ki grenka solza jo rosi. Kako je prazen dom dvorišče, naše oko zaman le išce, ni več n-'i3yegi3 /f rrt/iJ /rt fpo/jT? rok ostaja. V SPOMIN 13. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Alojz Perko iz Dolnjih Slaveč 56 Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in bolečin. Za njim je ostala velika praznina, v naših srcih velika bolečina. Ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok Hvala vsem, ki se ga spominjale, mu prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči, vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke stisnil nam, kruta smrt te vzela je prerano^ a v rtiTiVA ,frc?/A doj' zahvala V 26. letu nas je 11 junija tragično zapustil ljubi sin, bral, vnuk, nečak, bratranec in boter Jože Rajh iz Stare Nove vasi Ob boleči izgubi se zahvaljujemo osebju BolniSnice Rakičan, vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v naj- * težjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala g župniku, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za ganljive besede, za odigrano Tišino, gasilcem, kolektivu SD. firmi Lubi Avstrije. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala 1 žalujoči; ata, mama, brat Boris, sel ra Tanja in ostalo sorodstvo I S<-4> 1Z ■I ( t I li 'i ZAHVALA 29. junija je umrla medicinska sestra v pokoju Marija Vinčec-Zverova Micka iz Ižakovec Vsem, ki ste ji storili karkoli dobrega, iskrena hvala. Nečakinja Maruša z Mironij Nacem in Vero. 1 k ■ / /oJcajte ftiojetn te aho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in i^ečnl mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 75. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož. oče, dedek, tast in pradedek Alojz Serdt iz Tistnu Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom ter vsem kolektivom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede, gasilcem in za odigrano Tišino. Posebna hvala Dermatološkemu oddelku v Mariboru, Kirurškemu oddelku Rakičan, Se posebej gospodu dr. Arpadu Norčiču, osebju reševalne postaje in patronažni službi v Murski Soboti. Vsem Se enkrat hvala! Žalujoči, vsi, ki smo ga imeli radi “I Življenje je lepo, dokler ga živiš, ko te več n/, pustiš za sabo bolečino v najdražjih. Kako boli, boli... V SPOMIN Zdi sc. kol da bilo jc včeraj, ali julija bo minilo že 5 let. ko je kruta usoda odtrgala ud nas našega ljubega Branka Nedeljka iz Stare Nove vasi Za vsako lepo misel in spomin nanj, za vsak obisk pri njegovem preranem grobu, darovano cveije m pnžgano svečo, iskrena hvala. Z Uuhcznijd in bolečino Tvoji najdrarj) V ■ i Največja bolečina so lepi spomini. ? ZAHVALA Umrl je moj najdražji mož, oče, dedek in tast Štefan Semen Iskrena hvala vsem, ki Ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala sestri Vidi in gospe Hertlovi za ganljive besede slovesa, gospodu kaplanu in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter gospodu Marušiču za odigrano Tišino. Vsem darovalcem cvetja in vencev ter druge pomoči hvala. Žalujuči: žena Margita in sin z družino 1 J V SPOMIN 8. julija mineva 10 bolečih let, odkar si nas v 24, letu starosti zapustil ljubi mož in očka Peter Grah od Grada Še vedno ne moremo verjeti, da smo teza vedno izgubili in da se nikdar ne vrneš med nas. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, ga krasite s cvetjem in na njem prižigate sveče. Žalujoča: žena in sin Tomaž £0^ I ZAHVALA V 80. letu nas je nenadoma zapustila naSa draga mama in stara mama Gizela Cvetko iz Moravskih Toplic Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in prispevke za humane namene ter nam izrekali sožalje. Prisrčna hvala g. duhovniku za besede slovesa in pevcem žaloslmk. Žalujoči, vsi njeni I V SPOMIN Boleč je spomin na 9, julij 1988, ko nam je neizprosna usoda vzela našo drago Hedviko Kreft iz Bora če ve Mineva peto leto, kar te ni več, a v spominih si vedno z nattii in v naših srcih boŠ ostala za vedno. Vsem, ki se je spomnite z dobro mislijo ali postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Žalujuči, vsi njeni I v SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 5. j ulij, ko mineva leto dni, odkar nas je v tragični nesreči zapustil Drago Luk iz Murske Sobote Lilijana in hčerka Sonja J uiFTk L KKl NI Pes Brigite Bavčar. Je potr- j dil. da Je njegova gospodarica ; globalno in preudarno ravnala z denarjem iz občinske blagajne, ki ga Je namenila za lito-punkturne kipe Marka Pogačnika v soboškem parku. Kipi, ; ki so bili postavljeni. da bi poz- 4 '6<> prireja A MK Sotina državno prvenstvo v Lendavski pereči I n MOTOKROSU y3 - razredu 80,125 in 250 cem. Vabljeni! ' dravili park in dvignili talno vodo, v resnici privlačijo vodo. Bngitin pes se je poscal po prvem. ki ga je zagledal. »Čredo, quia absurdum est,« (Verujem, ker je absurdno) je izjavil Šven-da-Churchill. Soboški kino prehaja na poletno programsko shemo. Vrteli bodo v glavnem kavbojke. Pred kinom so že postavili steno. ki sporainja na kulise za i grad duhov na divjem zahodu. Obiskovalce naprošajo, naj konje kljub temu še naprej privezujejo v parku. » 1^ * Magister Benkič-Paracelsus ki zahteva razširitev lekarnar- p t skih zmogljivosti na tej strani Mure, je s številkami dokazoval. da se zdravil porabi čedalje ■ več, vendar je pri tem zatajU, I da gre predvsem za povečano ' povpraševanje po tabletah ■ proti glavobolu, ki jih požre kip ■ žene pod prho pri soboški Di-1 ani. Revi na glavo nenehno pada curek vode. Geza Farkaš-Viaefe)i Soči-alisticus bi k svojemu visokemu i naslovu, k) pomeni tohko kot I »veliki socialistični graditelj j cest«, rad dodal Še vzdevek gu. bemator subotensis. Poteguje j se za mesto vrhovnega občin- i skega upravitelja krajevnih : skupnosti I če boste v teh dneh videli L« ; čuden ekološki pojav, metulja | ! z neptiž&ano cigareto ■ . ust. se ne vznemirjajate, Štefan v kotu i 1 Smej-Metuljček je začel s a- J njati. da je Humpre)' Bogart, Feriju Hajdinjaku iz Serdice. I prestopniku iz stranke SLS 1 v SDSS, se je posrečila trojan- L ska zvijača. Pred tekmo med I : nogometnima ekipama SLS in l' SDSS je SVOJ stotridesetkonjski : traktor postavil ob igrišče in ko i je ekipa krvi in zemlje Marjanu I Podobniku, ki se je želel foto- j grafirati. predlagala, naj si sarn. J giujJiciLi, prj L.U iki^aia 1 iiaj 3i I izbere ozadje, je Podobnik se-. veda stopil k socialdemokrat- skemu traktorju. Pivo v njego- vih rokah je znamke »Jurij te' žak- iz pivovarne Serdica. I SREČEN NAGRAJENEC, KI BO PREŽIVEL 7 LEPIH POČITNIŠKIH ONI V ZDRAVILIŠČU TERME LENDAVA, JE BRANKO HORVAT, LENDAVSKA 53, 69000 MURSKA SOBOTA. 'I Radgonski mehurčki Ljube moje, pa me je doletela »šiba božja«, reda s tistimi, ki preveč sprašujejo in gnjavijo. Ste opazile kolegice in vi ostali moški svet, da Ni kaj. fejst poba, ta Milanček! Ja, župana ni bilo v prejšnjem Vestniku mehurčkov? Ve- (baza imunitete!) pa bodo poslanci obdelali, ste kaj se mi je zgodilo? Dva dni sem bila Dobro bi bilo, da bi se umaknil? Jaz bi se, zaprta na javnem stranišču v Gornji Radgoni , , _ . , . . . , Moja dva kolega sta obdelala stvar glede (saj veste, kje je to!). Pravim vam. to je bila gg^jg prehodov, pa nekih divjih tabel ob zarota; proti meni, ubogi Radgonski klepetu-, cesti, pa nič! Sezona je tu (turistična rnislim), 'ji! Meni v Radgoni (pa niso časopisi nič pi- v Radgoni pa Še vedno ni semaforjev, ni prehodov za pešce (pa je bilo baje vse dogovorjeno!), Hudiča, več nobenemu ne zaupam! Poglejte naša občina nima več občinskega šali)! Del naše vlade s predsednikom na čelu in nekimi levo-desnimi sodelavci pa ti zavirajo v mali vasici Grabonoš. To tl je hec! . praznika. 15. oktober smo na tiho pokopali. Dobro so ti Grabonošni kmetje podkurili »go- Predlog 3. julij ni šel skozi. Čujem o dnevu spodi« iz Radgone in Murske Sobote, ki jim prve trgatve, pa o svetem Martinu, Nič od hoče poriniti smeti pod nos. Upam, da bodo ti tega ni dobro! Jaz, Radgonska klepetulja, nočni podpisi in »Stempli« držali. Ubogi pred- predlagam 29, junij za praznik občine Gornja sednik vlade, kaj vse mora doživljati. Pa kaj Radgona - spomin na dan, ko je bilo nekaj “ ... - zaprtih v GrabonoSu! Če ga še čaka! Danes na skupščini bo zopet slavnih mož pet ur vroče! (Upam, da bo sklepčna, ti hudiči eni se pride do spremembe in delitve na male ob-kar zabavajo in hodijo na seje!) Poslanci so čine, pa naj bo GrabonoS mesto tromeje med baje dobili kar zajeten paket informacij o Her- občino Radgona, Radenci in Videm. zog gradu (nekdanji radgonski grad). So pa . , . - - Sama vas pa svobodono ozemlje brez jav- moja »uha« slišala, da je gospod Herzog po- ^ega smetišča! Prijateljice moje, upam, da me sla! »grozeče« pismo naši vladi, T^o se dela boste podprle! Pišite na Vestnik! Predlagajte na kapitalističnem zahodu! Take levitve je jg druge dneve za občinski praznik, Najizvir-napel nekaterim, da me je kar s.,t stisnilo (in nejši predlog bo nagrajen s steklenico Herzo-potem sem bila malo zaprta!). Baje po gradu hodijo Še nekateri obrtniki in podjetniki, Ka-sira od njih pa naša občina. In veste, kaj je Še napisal? Da bo on (g. Herzog) naredil red v občini, če ga oni sami niso sposobni narediti go ve »Agate«. Pa lepo pozdravljeni. Zopet me zvija. Komaj Čakam sejo skupščine. Vaša vdana Radgonska klepetulja Zgodovina se ponavlja: leta 1517 je Martin Luther pribit na vrata wittemberške cerkve letak, na katerem je zapisat 95 grehov, ki jih je delata tedanja cerkev, na primer prodajo odpustkov za zveličanje. Zdaj, leta 1993, smo imeli priložnost prebrati letak, ki ga je na drevo ob cerkvi JV. Katarine v Lendavi pribil duhovnik Tomaž. Ne, ne gre za reformatorsko vsebino, ampak neke vrste poslovilno pismo, v katerem se je vernikom zahva-Id za v.te, kar so dobrega storili zanj, hkrati pa jim je sporočil, da odhaja v župnijo Marije vne-bovzete, ki pa je dobro znana tudi kot Marija pod logom. Ljudje, ki so prišli od svete maše, ki jo je darovat župnik Lože, so se začeli zgrihjati okrog omenjenega pisnega sporočila. Med njimi je bil tudi moj sorodnik Geza. Prišel mi je povedat, kaj se je dogajalo. Verniki so se Zgražali, zakaj župnik oziroma plebanoŠ ni dovolil svojemu duhovnemu sobratu, da bi se od svojih ovčič poslovil z izgovorjeno besedo v cerkvi. Morda zato ne, ker ga je ljudstvo vzljubilo. Najbrž tudi zato, ker mu je uspelo uiti vpoklicu v srbsko vojsko (na fronto j. Znano je, da so vojvodinski Madžari na nenehnem udaru, še posebej pa katoliška duhovščina. Tomaž je našel zatočišče v Lendavi, verniki so ga sprejeli za svojega, saj se jim je posvečal j'Z dušo in telesom^!. To je sicer logično, saj je to vse, kar je imet. Drugače je z domačim plebanošem, ki ima druge obveznosti. Ni bilo malo vernic, ki so se ob branju pisnega sporočila (raz j jokale. Tako je to, ko se v nekoga zaljubiš! k Veliki Polani ljubezni tudi ne manjka, včasih pa se zgodi, da presahne. Tudi vaška idilika ni več taka, kot sem jo videval, ko sem se vozil iz Lendave znotraj katere so se podili /a?7ov/ Tudi ŠtirM' fanovt konfieki. J udi sunf^v^ cev več za usodo napovedanih avgustovskih konjskih dirk v kraju sem pri Lajčiju povphi-šat, kaj se je zgodila. »Idar ne veš ali pa se delaš neinti-nega?« me je ošvrknil- ^^1“^^ sem, da ne vem, pa tudi se nočem delati, saj mi Že Žena pravi, da nisem pri ko pa se v Perečih tako tZP Siavljam cLastntk ga je imel konjerejec v najehif' se je spravil s sekiro nad ker menda ni dobival naK ■Lastnik zemiitS-i-' ». I v Kranjčevo Poljano, Pri prvi nine v obljubljenih matkB»- Skoda, da se je končalo W saj zdaj ne bom imel več nosti za lep pogled na konii . in vitke jahalke, ampak se rti raZi^'' bodo oči »sprehajale’ po jani ograji, nekoliko dalj^ 7 pa na neurejenih dvoriščih- V Četrtek, ko sem vzel v rohl \čestnik, sem prebral osmrintt' zugieuai repoituzii -7 jr. S fantom, ki si preko išče novo družico. Prav rado vdov, ki jih je v moji o, . izredno veliko, oglasila-ne bo zgodilo tako, potern _ ______i-, nr/lUt ■ nato kroniko in zagledat reportaio o den sem, ali se bo Ce kar verjel dami, ki ne bo nikoli več šele zdaj, ko nima M zaživela polno življenje- c> je živela v dvoje, je samo delati, mož, jo le f premlatil... Zdaj pa te bodna kot ptičica na vefi, ■ krog hodi brez nedrčka in prozorno bluzo se vidita joški Razumljivo, da la Ziva ne le starejše. ri mlajše. Se nekaj takih fPn (j lahko »predstavil«, h " dovolj, sicer bi mo;a star + dela, da se zt^rumam tte I I I En TOTI in TOTA iz Lotmerka V minulih vročih dneh je tudi TOTO oblivala pasja hica. Ko ni mogla več vzdržati v senci pod domačo jablano, kjer se najraje zadržuje v lotih cajtih. si je dejala, da se bo malo osvežila v lotmerškem bazenu. Kaj zato, če ni več rosno mlada, saj ima scela kopalke. Čudila se je, kako to, da nihče ne gre tja, kamor je morala ona prej. /iZfi ni več lesene cf^raje, eno, ampak še katero potem pa bi spet dobi! ■ (krožnik) v glava. ll Rečeno - storjeno, Ker je bila sobota, je morala plačati 200 tolarjev, četudi je prišla tja malo pred 4. uro popoldne. Stisnila je zobe in plačala, potem pa brž v vodo. Sprva se ji je zdela mrzia^ čez čas pa je kar lepo uživala. Se bi ostala notri, če je ne bi začelo preveč tiščati tam okrog ŠČegetavke, Morala je torej tja, kamor hodi še cesarica peš. Potem se je vlegla v senco in opazovala postavne mladeniče, ki so igrali odbojko. Na tihem si je želela, če bi bi! eden njen. Potem so nenadoma vsi stekli proti bazenu in poskakali v vodo, da so si oprali s sebe Švic in umazanijo. Mogoče pa lepo spuščajo (lulajo) v vodo. Čez Čas je zadremala. nenadoma pa je zaslišala močno brnenje. Mislila je, da je to morda znak, da je treba zapustiti bazen. Ko pa si je pomela oči, je zagledala velik oblak prahu, ki se je valil 5 ceste ob bazenu naravnost proti njej. Vse skupaj pa je bila posledica divje vožnje nekega mladeniča v črni mazdi z registrsko oznako modrc barve LB 5 GZI 93. Slo je torej za avto registriran v Lipnici v Avstriji, ki ga je želel lastnik ali pa kak očkov sinček pokazati vsem drugim. Ce bi se vozil počasneje. ga namreč ne bi skoraj nihče opazil. Kasneje, ko seje vozil po brezprašnih lottnerških ulicah, pa je zbujal pozornost s hupanjem. TOTA pa najbrž ne bo Sla več na bazen, tako jo je vse skupaj razjezilo. 120 let tradicije - — /o Pomurska banka Vaša domača Menjalniški tečaj Pomurske banke 6. juliju 1993, tečaji veljajo od 1- ' od 00-00, Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 6, julija 1993 od 00.00. IlržavB IJ« I I S 'K ■ w. t-;. .. ■ ---a«- £: Avstrija Francija hiemčija Italija Švica ZDA Enota lOtT 100 100 100 100 1 Banka Stuvenije 995,4673 2.070,6784 7.007,3720 7,7361 7.856,6655 118,9852 00 UU.UU- _.| -7~.-i ,i(up _ m 11(1 Makup 970,00 1.993,00 M 3'»’^-J 6,950,00 7,4« 7,560,0« 7dS0'®< S OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VLOGE Od 1. julija dalje Revalorliaci|aka atopnja za mesec Julij: R = 1,5% Kaj takega ni pričakovala. V vodo je ni več mikalo, ampak je še naprej ležala v senci. Cene sadja in zelenjave Tržnica Osrednja Murska Ijublj. Zelenjava Sobota tržnica Pomurke ___________ FOTO NATaSa JOHNOV Jabolka SO,00 f Marelice 260,00 d Breskve 100,00 Pomaranče SO,00 Limone Banane Hruške Mlad krompir Solata Mlada čebula 11 D,M 120,00 150,M 100,00 120,00 I česen j Korenje j Cvetača 120,00 500,00 150,00 j Paradižnik 150,00 . Paprika Jajce i Orehova I jedrca 250,00 10,00 850,00 Hianilne vloga___________________ Tekoči in žira računi Tolarska varčevalna kojižicg _. Dovoljana prakoračitev na TA __ Nadovoljena pre korači lav na TR V EZ A v A_____________________________ Dapojiti od 10 do 18 dni Dapožiti od 20 do 30 dni min im al ni inaaek vaiave: 30.000,00 S IT Depoziti od 31 do 90 dni: do 50,000 SIT nad 50.000 SIT nad 100.000 SIT 200,00 80,00 100,00 100,00 120,00 160,00 100,00 100,00 150,00 500,00 50.00 250,00 150,00 200,00 8,00 OBR. MERA 60% OB R 50% OD R R+3% R+ao% R+40% n +■ 1 % F+2% R+a% R + S% R+e.6% mesečna ote;:^ 1T6^ 1.53% 1.67** 2 OC* 2.17% 2 21% 4il T!*.!' i' č5S». 100,00 150,00 150,00 55,00 120,00 120,00 150,00 80.00 120,00 120,00 480,00 100,00 200,00 180,00 240,00 8,00 1000,00 I Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci pripeljali 47 vozil, prodali pa le 3. Znamka avtomobila Golf D Golf JX Golf JL Škoda 105 L Zastava 101 BMW 316 Visa Glcit Mercedes 280 E R 4 GTE Jugo 45 Lada Samara Lada 1300 Opel Kadett 1.3 Citroen AX letnik 1987 1990 1979 1985 1988 1985 1991 1978 1990 1988 1990 1985 1974 1989 prevož. km 62.000 59.000 116.000 74.000 51.000 91.000 14.000 151.000 49.000 44.000 60.000 69.000 116,000 33.000 cena 12.500 DEM 15.500 DEM 3.000DEM 2.000 DEM 4.500 DEM 12.500 DEM 4.600DEM 9.300 DEM 5.000 DEM 3.600 DEM 7.000 DEM 2.300 DEM 2.60ODEM 10.500 DEM I Dapoziti nad 1 nriasac I nv3% s, ti> Depoziti nad 3 mesece: do 50,000 SIT nad SO.OOO do lOO.OOOSPT nad 100.000 SIT Depoziti nad 4 mesece: dfl 50,000 SIT nad SO.000 do lOO.OOO SIT nad 100.000 SIT Dapozili nad 5 masacav: do 100.000 SIT nad 100.000 SIT I n+7.5% n -8% R+9.S% n+9% n+9.5% Dapozili nad 6 aiaaacev: do 50.000 SIT nad 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT Dapozili nad 12 maaacav Depoziti nad 24 masacav Dapoziti nad 36 rnasaoav n+11% R + 11.5% n +12% F+6% R+a.s% i n+9% 2 00« 2 21« 2 25^ 2,^ 17* 2 2-25? 2.S£* P-------- n+ 8% n 110% H+10.5% I