Obvestilo bralcem Zaradi praznikov naslednja številka Štajerskega tednika izide v petek, 3. novembra. Uredništvo Aktualno Ptuj • Poplava v novih prostorih ptujske urgence t' il I 5 O Stran 3 Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl S 0£ V Štajerski Ptuj, petek, 27. oktobra 2023 Letnik LXXVI • št. 84 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Danes priloga l m 'jM . EBB ■aram 4 Spodnje Podravje • Kaj je novega o cesti Ptuj-Ormož Kljub gradbenemu dovoljenju ceste še desetletje ne bo Nedavno je v javnosti odmevala objava DARSa, da jim je uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za novo cesto na odseku Markovci-Gorišnica. Toda tudi če bi po optimističnem scenariju cesto od Ormoža do Markovcev zgradili v treh letih, bi nato na drugi odsek proti Ptuju čakali še najmanj sedem let. Več na strani 3. Politika Videm • Odločitev je padla - gradili bodo nov vrtec O Strani 6 in 7 Podravje Ormož • »Z zavlačevanjem se ljudem dela krivica« O Stran 5 Ljudje in dogodki Podravje • Rozika Ojsteršek: »Življenje je največja vrednota« O Stran 11 Politika • Vlada bo davkoplačevalce le še bolj oskubila l » O Stran 2 Ptuj • Županja: »Investicij v prihodnjih letih ne bo!« # - \ WW /29 vVÎ T T 'j // OStrani 6 inW ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmm Odkupne cene mleka dosegle dno Dol s kmetijstvom živele nutrije ii 2 Štajerski Aktualno petek • 27. oktobra 2023 Podravje, Slovenija • Državni proračun zapostavlja podeželje in preferira prestolnico Vlada bo davkoplačevalce le še bolj oskubila Če v iskalnik ključnih besed v državni proračun vpišemo imena spodnjepodravskih občin, na primer Ptuj, Ormož, Kidričevo, Gorišnica, Videm..., smo nad rezultati iskanja lahko zelo razočarani. Zakaj? Ker iskalnik najde le nekaj zadetkov ali pa še to ne, kar pomeni, da v proračunu omembe vrednih državnih investicij za ta del Slovenije ne bo. Že od sredine poletja, ko je udarila vodna ujma, so oči javnosti in politike uprte v prizadeta območja. Nedvomno je prav, da se ljudem pomaga in posledice nesreče čim prej sanira. Verjamem, da ni državljana, ki temu ne bi prikimal. Ker pa je vlada z ukrepi in denarjem kar odtavala od mej razumnega, se je tudi okoli tega vprašanja nakopičilo precej gneva, posebej ob dejstvu skokovite rasti ocen škode, ki vse do danes ostaja nepojasnjena. „Zavedamo se dejstva, da mora država priskočiti na pomoč in ustrezno sanirati posledice velike naravne nesreče, ki nas je doletela v poletnem času. Predvsem se mi zdi pomembno, da v prihodnje ustrezno poskrbimo za preventivo, saj podobnih naravnih nesreč tudi v prihodnje ne moremo izključiti. Imam pa veliko pomislekov okoli zneska 9,9 milijarde evrov, kolikor naj po zadnjih informacijah znašala sanacija. Od začetne pol milijarde evrov so preko 4,5 in 6,7 milijarde evrov prišli do zneska 9,9 milijarde in še to naj ne bi bilo vse; čeprav nam sploh še niso pojasnili, kaj vse naj bi ta znesek vključeval. Vemo pa, da so se na seznamu za sanacijo znašli odseki cest in mostov, ki jih sploh še ni ali niso bili poplavljeni. Verodostojnost te številke je tako zelo vprašljiva," je poudarila držav-nozborska poslanka s ptujskega konca Suzana Lep Šimenko. Poslanka Suzana Lep Šimenko je v državnem zboru članica dveh pomembnih delovnih teles - odborov za gospodarstvo in finance. V 2024 4,6-milijardna zadolžitev Poslanci imajo trenutno v obravnavi rebalans proračunov za naslednji dve leti. „Oba bosta sprejeta na novembrski redni seji," je pojasnila Lep Šimenkova in opozorila na besede finančnega ministra, ki je še pred sprejetjem obravnavanega rebalansa za začetek naslednjega leta napovedal že novega. „To kaže na dejstvo, da koalicija Svoboda, SD in Levica ne ve, v katero smer gre. Trenutno se za leto 2024 načrtuje za 16,2 milijarde evrov odhodkov in 14 milijard evrov prihodkov, kar pomeni primanjkljaj v višini 2,2 milijarde evrov oziroma 3,3 odstotka BDP. Zgolj za financiranje primanjkljaja in odplačilo dolga bo v letu 2024 potrebna zadolžitev v višini 4,6 milijarde evrov. Generalno je skrb vzbujajoče, da bomo v tem in naslednjih dveh letih dodatno pridelali za 6,5 milijarde evrov primanjkljaja. Tako vse bolj postajamo odvisni od finančnih trgov, obresti pa v tem trenutku niso ugodne in nič kaj drugače ne kaže niti v prihodnje. Zgolj za obresti bomo v letu 2024 namenili več kot 800 milijonov evrov." Inflacija še kar vztraja, dohodki realno nižji Sogovornica je spomnila še na nove obdavčitve, ki jih je v letu in pol uspelo naložiti vladi. „Ker ima država težavo, kako zagotoviti sredstva za dolgotrajno oskrbo, so že uvedli poseben prispevek v višini enega do dveh odstotkov, ki ga bomo plačali zaposleni, upokojenci, kmetje in gospodarstvo od julija 2025 naprej. Na letnem nivoju to pomeni dodatno pobranih 600 milijonov evrov. Sanacija je tudi priročen izgovor za nove obdavčitve. Najprej se je določal t. i. solidarnostni prispevek v višini 0,3 % dohodnine, zdaj so ugotovili, da to ne gre skozi in uvajajo za tri odstotke (z 19 na 22 %) višjo obdavčitev dobička podjetij, ki pa bo po njihovih napovedih dolgoročna. Obetajo se dodatne obdavčitve bank, izključene niso niti dodatne obdavčitve na tobak, sladke pijače in še kaj. Na drugi strani pa so plače realno vedno nižje, saj imamo ta trenutek še vedno 7,5-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu ne bo niti uskladitev dohodninskih razredov z inflacijo, ob tem da so tako ali tako že znižali splošno olajšavo na 5.000 evrov. Tudi sredstva za občine za zdaj ostajajo na letošnji višini, in to kljub visoki inflaciji, napovedanemu dvigu plač v javnem sektorju in vse slabšemu finančnemu stanju prebivalcev, ki bodo vedno težje plačevali vrtce in domove za ostarele, kar pomeni le višja doplačila občin. Posledično bo tako občinam ostalo še manj sredstev za prepo-trebna vlaganja v nujno potrebno občinsko infrastrukturo." Mojca Zemljarič Foto: www.emonika Brez katerih naložb bo ostalo Spodnje Podravje Poslanka Suzana Lep Šimenko izpostavlja, da so se pod pojmom nujne sanacije naravne nesreče v proračunu za leti 2024 in 2025 oklestila področja, ki so za prebivalstvo pomembna. „Za otroške dodatke, starševsko nadomestilo, nadomestilo za brezposelnost in socialne pomoči bo na voljo 300 milijonov evrov manj kot letos. Krčijo se številne naložbe, zlasti na podeželju, žal tudi na našem širšem območju. Veliko investicij v prepotrebne sanacije cest, mostov in druge prometne infrastrukture se zamika v obdobje po letu 2027. Med njimi so pločnik in sanacija ceste skozi Zgornji Leskovec, ureditev ceste skozi Kozmince v Podlehniku, cesta Borl-mejni prehod Meje, navezovalna cesta Zavrč-Formin, cesta Žetale-Rogatec, nadaljnja sanacija ceste Hajdina-Slovenska Bistrica (Pragerska obvoznica) in še bi lahko naštevala. Medtem pa na drugi strani država nima težav z milijardno investicijo Emonike v Ljubljani. Osebno me takšne odločitve žalostijo in skrbijo." Medjavnostjo se tako vse bolj utrjuje občutek, daje naravna nesreča samo priročen argument za varčevanje, kije, kot kaže, selektivne narave. Varčevali bi pri razvoju in investicijah na podeželju, medtem ko bi glavno mesto in kup posvečenih proračunskih porabnikov lepo nagradili, je moč razbrati iz proračunskih dokumentov. Foto: CG Ptuj • V sklopu vzdrževalnih del bodo cesto vsaj delno preplastili Zagrebška cesta se pogreza, nevarnost vedno večja Zagrebška cesta je izjemno prometna, saj predstavlja pomembno povezavo med večjim delom Haloz in Ptujem ter do uvoza na avtocesto. Tudi tranzitnega in tovornega prometa - celo tistega, ki sploh ne bi smel teči po tej cesti - je zelo veliko. Posledično je cestišče na nekaterih delih močno uničeno, ponekod ob robovih ugreznjeno in posledično nevarno. Povezava Mariborske in v nadaljevanju Zagrebške ceste gotovo predstavlja najbolj prometno obremenjen del na desnem bregu reke Drave. Veliko je dnevnega prometa, ogromna je tudi fluktua-cija tranzita, na Zagrebški pa še tovornega prometa. Ker ni cestnin- ska, se po njej vozijo tudi tisti, ki se izogibajo plačilu cestnine. Kljub občasnemu nadzoru redarjev in policije je kršitev veliko. Največje posledice na cestišču pa puščajo težki tovornjaki. Na to tematiko sta občinsko upravo opozorili dve svetnici, Met- ka Petek Uhan in Renata Debeljak. Obe sta predlagali preplastitev cestišča, zlasti odseka od krožišča pri Hoferju in Petrolu do trgovine Polje dom: »Na tej cesti je opaziti vedno več poškodovanih delov asfalta in posedanja ceste, kar smo že večkrat izpostavili, vendar se Spoštovani, vljudno vas vabimo na žalno komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve, ki bo v ponedeljek, 30. oktobra 2023, ob 14. uri v Parku spominov na starem mestnem pokopališču na Ptuju. Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj Zagrebška cesta je močno obremenjena, kar se pozna tudi na cestišču. situacija še ni izboljšala. Zdi se, da se na to četrtno skupnost nekoliko pozablja.« Skorajda enaka je tudi pobuda Renate Debeljak, ki je predlagala, da se začne razmišljati o sanaciji Zagrebške ceste, in sicer od Avtohiše Jerenko do turniškega parka. Predlog je argumentirala s podatkom, da so se na levi strani cestišča (v smeri proti Turniščam) pojavile vdolbine oz. se cesta zaradi velike obremenjenosti na nekaterih mestih vdira: »Postavljeni so sicer znaki, ampak bo treba zgraditi zid na brežini ob cesti, sicer bo naslednje večje in dolgotrajno deževje del ceste odneslo, sploh ob dejstvu, koliko težkih in velikih tovornjakov dnevno vozi po tej cesti. Takrat bodo škoda in Krajani predlagali prepoved za ves tranzit Vrsto let so si krajani Brega in Turnišč prizadevali za prepoved tovornega prometa po Zagrebški cesti. Od leta 2019 naprej je bila na tem delu, kjer gre za občinsko cesto, uvedena prepoved tranzitnega tovornega prometa nad 7,5 tone, in sicer na odseku od Petrola do križišča regionalne in lokalne ceste v smeri Tržca. Ostal pa je tovorni promet do 7,5 tone in gost lokalni promet. Turniščani so večkrat izpostavili, da bi prometno situacijo izboljšala le ptujska U-obvoznica, kije bila načrtovana, a nerealizirana že ob izgradnji avtoceste pred skoraj 15 leti. stroški za občino bistveno večji, kot če uredimo zadeve zdaj, preventivno.« Na Mestni občini Ptuj se s tem strinjajo. Zagotovili so, da bodo Javne službe Ptuj kot upravljavec cest v najkrajšem možnem času izvedle delno preplastitev vozišča od hišne številke 53 do 65. To bodo urejali v sklopu rednega vzdrževanja še pred zimsko sezono. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 27. oktobra 2023 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Kaj je novega o cesti Ptuj-Ormož Kljub gradbenemu dovoljenju ceste še desetletje ne bo Nedavno je v javnosti odmevala objava DARSa, da jim je uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za novo cesto med Markovci in Ormožem, za odsek Markovci-Gorišnica. Čeprav je novica odlična, ne moremo mimo bridkega priokusa, da država to cesto načrtuje že 25 let in da je trasa obvoznice čez Ptuj še vedno nedorečena. Enako tudi navezava Zavrča na novo cesto. Cesta med Ptujem in Ormožem je ves čas predvidena kot dvop-asovnica, čeprav je bila v prvih idejnih zasnovah mišljena kot hitra cesta. Pred leti so to spremenili in bo povsem navadna glavna cesta, ki jo bo zgradil DARS. To sicer v državi ni običajna praksa, saj DARS skrbi za avtocestno omrežje, medtem ko državne ceste gradi in vzdržuje Direkcija za infrastrukturo. Do pravnomočnosti v dveh mesecih -ali pa tudi ne Gradbeno dovoljenje za odsek Markovci-Gorišnica še ni pravnomočno. Kdaj to bo, na DARSu niso navedli. „V tem trenutku vam točnega podatka ne moremo podati. Pričakujemo, da bo znano najpozneje v decembru." Povedali so še, da bodo po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja nadaljevali m* i razpisni postopek izbire izvajalca gradnje, ki so ga začeli pred tremi leti. V prvi fazi razpisa je DARS preveril reference izvajalcev, tako da v nadaljevanju sledi le še izbira glede na vrednosti ponudb. V igri za posel so štirje gradbeni velikani, med njimi slovenska Pomgrad in Kolektor, avstrijski Strabag in hrvaški GP Krk. Edini, ki je s ponudbo nastopil samostojno, je Strabag, drugi so ponudbe podali kot konzorciji. V konzorciju (partnerstvu) s Pomgradom nastopa tudi Cestno podjetje Ptuj. Za odsek proti Ptuju še obsežen kup papirologije Četudi bi cesto od Ormoža do Markovcev v treh letih zgradili, kot to predvideva razpis, ostaja odprto vprašanje nadaljevanja proti Ptuju. Da bi po končanju enega odseka začeli kar gradnjo drugega, ver- jetno ni pričakovati, saj do Ptuja ni določena še niti točna trasa. V študiji variant je samo ena (S5) optimizirana. „V pripravi je državni prostorski načrt (DPN), faza študije variant, drugi krog vrednotenja. Postopek je v fazi priprave strokovnih podlag; izdeluje se hidrolo-ško-hidravlična študija, izvajajo se hidrogeološke in arheološke raziskave. Glede na to, da je na območju Ptuja registriranih več arheoloških najdišč, bo nadaljnji potek v veliki meri odvisen od arheoloških raziskav," so povedali na DARSu in dodali, da v nadaljevanju sledijo izdelava gradbeno-tehničnega ter prostorsko-razvojnega elaborata, okoljskega poročila in drugih strokovnih podlag, ki bodo sestavni del študije variant oz. predinvesticijske zasnove. Ko bo vsa navedena dokumentacija zbrana, bo javna razgrnitev, na kateri bodo lahko deležniki Povezava iz Zavrča čez most še nedorečena Zelo verjetno je, daje hitenje s cesto na hrvaški strani premaknilo postopke tudi na slovenski. Hrvaška namreč intenzivno vodi postopke za gradnjo nove magistralke, ki bo peljala od meje s Srbijo do meje s Slovenijo, predvidoma bo cesta v Slovenijo vstopila v Ormožu. Po naših informacijah nameravajo Hrvati na magistralko usmeriti ves tovorni promet z avtoceste. Ni pa še jasno, ali bo naša država v Zavrču zgradila nov most čez strugo Drave in povezavo na novo cesto Ormož-Ptuj. Enako kot za ptujsko obvoznico so v teku postopki za umeščanje v prostor, a je vprašanje, ali bodo projekt glede na varčevalne ukrepe zaradi letošnjih poplav nadaljevali. Na DARSu so pojasnili, da bi po najbolj optimalnem scenariju, če bi letos prišli do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, cesto začeli graditi naslednje leto pozno spomladi. Predvideni čas gradnje je 30 mesecev, kar pomeni, da bi jo končali do konca leta 2026. podali pripombe. Naslednja faza je priprava stališč pripomb iz javne razgrnitve in nato potrditev najustreznejše variante na vladi. Šele nato se gre v drugi krog, ko začnejo izdelovati strokovne podlage za DPN. Ko bo zanj vse zbrano oz. sestavljeno, ga potrdi vlada. S tem je končan proces umeščanja v prostor. Sledijo izdelava projektne dokumentacije, odkupi nepremičnin, pridobitev gradbenega dovoljenja, izbira izvajalca gradnje in sama gradnja. Čez palec bi lahko vse našteto vzelo kakšnih deset let časa. Na ptujsko obvoznico bi lahko čakali še 10 let Medtem ko bi po optimističnem scenariju s cesto od Ormoža do Markovcev prišli v treh letih, bi nato na drugi odsek proti Ptuju čakali še najmanj sedem let, zato prometne razbremenitve v Budini in Spuhlji kratkoročno ni pričakovati. Da bo tako, jih skrbi tudi v civilni iniciativi za ptujsko obvoznico, ki jo vodi Sergeja Puppis Free-bairn. „Pozdravljamo pridobitev gradbenega dovoljenja na odseku Ormož-Markovci, hkrati pa glede na podano časovnico izražamo zaskrbljenost glede odseka Mar-kovci-Ptuj (t. i. obvoznica), ki še ni niti umeščena v državni prostorski načrt, saj se za ta del šele pripravljajo strokovne podlage za študijo variant. To pomeni, da bo časovni razkorak med izgradnjo obeh odsekov vsaj pet let, lahko se zavleče tudi na deset. Posledično se bo nova glavna cesta Ormož-Markovci navezala na obstoječo cesto v Spuhlji, čemur civilna iniciativa ostro nasprotuje že od vsega začetka, saj trenutna glavna cesta Spuhlja-Budina-Ptuj (Ormoška cesta) ni primerna za tak promet, ker je preozka in nima pločnikov, rekonstrukcija pa je bila zamaknje- na v prihodnost. Obstaja sicer možnost začasne obvozne ceste, ki jo je DARS predvidel za čas izgradnje vkopa pod Ormoško cesto, vendar je bilo ministrstvo za infrastrukturo do sedaj neodzivno na naše pozive, da bi to izgradili takoj. S tem bi namreč takoj razbremenili prebivalce, v miru obnovili Ormoško cesto in se izognili prometnemu kolapsu. Pojavlja se tudi vprašanje, ali bo trenutno predvidena rešitev nove glavne ceste sploh zadoščala potrebam, saj Hrvaška planira graditi novo hitro cesto od srbske meje do slovenske meje pri Ormožu, ki bo služila predvsem tovornemu tranzitu. Hkrati bi opozorili, da se je RS v pristopni pogodbi v EU zavezala izgraditi avtocestni krak na relaciji Ptuj-Ormož-Ljutomer, pri čemer cesta Ormož-Ptuj, ki je bila sprva predvidena kot hitra cesta, sedaj ne bo nič drugega kot navadna glavna cesta - dvopasovnica." Mojca Zemljarič Foto: CG Ptuj • Izvajalec gradbenih del, podjetje Medicoengeneering, je napako priznal Poplava v novih prostorih urgence V kletnih prostorih novega urgentnega centra na Ptuju je pred nekaj dnevi prišlo do poplave. Sistem centralnega ogrevanja je bil očitno narejen pomanjkljivo, kar je povzročilo izliv vode, zaradi cesarje nastala škoda, ki jo že odpravljajo. »Material, ki je bil vgrajen, ni izpolnjeval standardov, ki bi jih moral in je posledično zatajil. Izvajalec je krivdo priznal. En termostat se ni odprl dovolj hitro in prišlo je do poka cevi, zaradi česar se je izlila vroča voda. Izvajalec je že začel sanacijo, ni negiral odgovornosti. Napake odpravljajo z vsemi ukrepi, ki jih je predlagala stroka,« je pojasnil Aleksander Voda, v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Kot pravi, je nesprejemljivo, da se je taka napaka zgodila pri gradnji 4,5 milijona evrov vrednega objekta. Bojazni, da so še kaki drugi vgrajeni materiali slabše kakovosti, pa po njegovem mnenju ni. Sredi septembra so oddali vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja, 9. novembra bo opravljen tehnični pregled urgentnega centra, ki mora biti izveden pred izdajo upo- rabnega dovoljenja. »V tem delu se ugotavljata kakovost in način ter vgradnja tega, kar je izvedeno skladno s projektom. Zastavljeno je, da v novih prostorih začnemo delovati s 1. decembrom,« je kljub zapletu optimističen Voda. Krivi naj bi bili podizvajalci za strojne inštalacije Zaradi izliva v kleti so poškodovani nekateri že obdelani in finalizi-rani prostori, pa tudi tisti, kjer dela še niso bila zaključena. Podi so že bili postavljeni, zaradi poplave jih bo treba narediti na novo - na strošek izvajalca. Celotno škodo bo namreč krilo podjetje Medico-engeneering, ko se bodo prostori popolnoma posušili in bo omogočena zamenjava podov. Kakšna je višina dodatnih stroškov, še ni znano. Omenjeno podjetje, ki je prevzelo gradnjo ptujskega urgentne-ga centra, je v pojasnilu vodstvu bolnišnice odgovornost za napako preložilo na podizvajalce, ki so bili zadolženi za izvedbo strojnih inštalacij. Za nadzor nad celotnim projektom in izvedbo del je bolnišnica najela podjetje Projekt Nova Gorica, ki je bilo izbrano na podlagi razpisa. »Strokovno so usposobljeni, zanesem se na njihovo dobro delo. Kaj je šlo narobe v tem konkretnem primeru, pa še ne vem zagotovo,« pravi Voda. Z urejanjem kletnih prostorov več težav Tudi sicer so imeli z urejanjem kletnih prostorov kar nekaj te- Wmiitnjiu: Sanacije škode so se že lotili, izvedena bo na račun izvajalca del, podjetja Medicoengeneering. žav. Zaradi slabega prezračevanja je bilo namreč ogromno vlage, zato zračijo in grejejo sočasno. V kletnih prostorih je tudi nova lekarna, ki je bila prav tako delno poplavljena. A k sreči večje škode ni, zamenjan bo le en del tal. Voda je prepričan, da je sreča v nesreči, da je cev počila v kleti in ne zgornji etaži, kjer je nameščena skorajda vsa oprema, ki je zelo draga. Vse to pa naj ne bi vplivalo na zastavljeni terminski plan odprtja nove ptujske urgence. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Politika petek • 27. oktobra 2023 Kidričevo • Svetniki s kar nekaj pomisleki in vprašanji Zavoženo kanalizacijo v Njivercah bodo položili še enkrat O participativnem proračunu je župan Anton Leskouar dejal, da se mu v majhnih podeželskih sredinah, kot je Kidričevo, ne zdi smiseln. „Vse te manjše projekte več ali manj vključimo že v redni proračun." Foto: MZ Glavnina razprave na četrtkovi seji občinskega sveta v Kidričevem je bila o proračunu 2024, ki bo predvidoma težak okoli devet milijonov evrov. Podžupan Bogdan Potočnik in svetnik Toni Frangež sta ocenila, da bi lahko proračunski denar razdelili bolj enakomerno med krajevnimi odbori. Vprašala sta tudi, kako bo v prihodnje z denarjem za obnovo dvorane pri OŠ Cirkovce, ki jo najeda zob časa. Predlagala sta, da se projekt izdela in naj bo na zalogo za kakšen morebiten razpis. Eva Žunkovič je enako kot predhodnika poudarila, da bi projekte enakomerno razdelili med krajevne odbore. Zato bi po vzoru drugih občin lahko uvedli participa-tivni proračun. Glede urbanizacije naselja Kidričevo in vseh doslej napovedanih arhitekturnih ureditev je dejala, da so to že več let samo besede in da kraj že danes potrebuje osvežitve, ki niso tako finančno zahtevne. Npr. več igral za otroke, trim stezo, fitnes na prostem ... „Tudi projekt drsališča bi verjetno morali prevetriti, ponuditi kaj novega," je naštevala in poudarila, da jo skrbijo cene avtobusnih prevozov, ki so poletele v nebo. Izrazila je pomislek o gradnji novega gasilskega doma v Lovrencu ter vprašala, ali se tudi drugim gasilskim društvom v občini namenja investicijski denar. Nazadnje je svetnica „odprla" še projekt kanalizacije v Njivercah, kjer so se že na začetku gradnje na terenu pojavile težave zaradi neusklajenih nivojev med starim in novim sistemom, od katerih so odvisni priključki. Kanalizacijo v drugi ulici bodo popravili Župan Anton Leskovar je odgovoril, da v prvih dveh ulicah ni bilo nobenega jaška. „In so ljudje bili priključeni, kot so bili. Nihče ni mogel vedeti, kje ta kanalizacija teče. Zdaj med izvajanjem projekta so mi tudi povedali, da so včasih imeli greznice. Zakaj so se na kanalizacijo priključili tako globoko, ne bi znal reči. Zdaj smo, kjer smo. V prvi ulici so se priključili vsi, razen enega, kjer pa tudi mislim, da se zadeva ureja. V drugi ulici smo se po pogovorih s strokovnjaki in izvajalci odločili, da bomo sistem fekalne kanalizacije poglobili, se pravi, jo položili še enkrat na novo ter naredili eno črpališče. Za vse ostale ulice bomo nivo spustili ter zgradili še dodatno črpališče, s tem pa prišli do nivojev, da se bodo lahko vsi priključili. Po zakonu je predpisan nivo kanalizacije, ki jo mora občina zagotavljati, 0,8 metra, mi smo v drugi ulici šli na 1,8 metra, pa je bilo premalo. Sestanke s krajani smo imeli v 2021, tako da očitek o neobveščenosti ne vzdrži. Je pa zdaj nastala težava, ko se ljudem koplje pred vrati. Nova težava bo, ko bomo priključevali vodovod in vsa merilna mesta prestavili ven. Naredili bomo nove priključne jaške. Še tretja zadeva je meteorna kanalizacija, za katero bodo morali krajani poskrbeti sami. Naš delavec je dnevno na terenu in je ljudem na voljo za vprašanja ter pojasnila." Zakaj občina v Apačah ni uveljavila predkupne pravice Mijo Sauer je izpostavil vprašanje zemljišč v Apačah, na katera si je občina vpisala predkupno pravico, za solastnico teh zemljišč pa plačuje tudi oskrbo v domu upokojencev. Potrdili podražitev v Vrtcu Cirkovce Na seji so povišali cene varstva otrok v Vrtcu Cirkovce. Za mlajše otroke so ekonomsko ceno dvignili z dosedanjih 560 na 585 evrov, za starejše s 407 na 427 evrov. Cena v veljavo stopi novembra, dosedanji morebitni primanjkljaj, ki bi ga šola imela, ker svetniki cene niso zvišali že s septembrom, bo po besedah podžupana Bogdana Potočnika pokrila občina. Svetnike je zaskrbelo, zakaj ima ena parcela novega lastnika in zakaj občina ni uveljavila predkupne pravice. Direktor občinske uprave Damjan Napast je povedal, da so parcelo na novega lastnika prenesli z darilno pogodbo, pri čemer občina predkupne pravice uveljavljati ne more. Nato je svetnika Danila Lendera in Branka Valentana še bolj zaskrbelo, da ne bi občina ostala brez vsega. Napast je dejal, da predkupna pravica nima veze s prenosom zemljišč po darilni pogodbi. Uveljavi se le v primeru prodaje oziroma nakupa zemljišč. V razpravi o proračunu je bilo še povedano, da občina na dokončne odkupe zemljišč za kolesarsko stezo računa spomladi prihodnje leto. Zato so zemljišča tudi vključena v načrt nabav. Pri glasovanju je proračun dobil enotno podporo. Mojca Zemljarič Sv. Tomaž • S čim nadomestiti odsluženi občinski traktor? Če gre bik, naj gre še štrik Traktor, ki ga pri svojem delu uporabljajo v občinskem režijskem obratu, bo po besedah župana Mirka Cvetka vsak čas »crknil«, zato je nujen nakup novega. Mirka Lovreca je zanimalo, zakaj tako visoka postavka za novi traktor. Ali je treba kupiti drag multi-funkcijski stroj ali bi se raje odločili za nabavo kakšnega poceni kitajskega izdelka, kar bi bilo prijazno do proračuna občine Sveti Tomaž, je nato tekla razprava na zadnji seji občinskega sveta, ko so svetniki potrjevali letošnji rebalans. »V občinski upravi smo o tem veliko razmišljali in prišli do zaključka, da je bolje zagristi v dražjo, a kakovostno investicijo in imeti potem za več let mir, kot pa iti v nakup nečesa, kar je sicer cenovno ugodno, a ne poznamo proizvajalca niti nimamo zagotovil za nadomestne dele. Je pa res, da je razlika v ceni med obema variantama velika.« Traktor, ki bi ga občina rada kupila in ki ga je vključila v rebalans, namreč brez priključkov stane 23.000 evrov, navaden traktor pa je mogoče dobiti tudi za 5.000 do 6.000 evrov. »Pozanimali smo se pri drugih občinah, kjer se odločajo za nakup kakovostnih strojev, ki jim je mogoče dodati še razne praktične priključke. Do prve košnje prihodnje leto bi morali nujno dokupiti koso in pobiralnik za travo, kasneje pa bi bilo pametno nabaviti še posipalnik za sol, desko za pluženje in nakladalnik. Ocenjujemo, da bi nas vsi priključki stali še dodatnih 10.000 evrov, skupaj s traktorjem torej 33.000 evrov.« Svetniki so se z razlago strinjali in skupaj s predlaganim rebalansom potrdili tudi nakup dražjega traktorja. Še več, če gre bik, pa naj gre še štrik, so rekli in župana pooblastili, da se pozanima, koliko bi stala še traktorska kabina, da delavcev v režijskem obratu med njegovo uporabo pozimi ne bo zeblo oziroma da se na traktorju ne bodo kuhali v poletnih mesecih. SD Svetniki so tako na zadnji seji občinskega sveta serijsko dvigovali roke za potrditev investicijske dokumentacije za štiri projekte, med katerimi ima prednost sanacija plazu v Drbetincih. Kot je povedal direktor občinske uprave Miran Čeh, gre za velikanski projekt, saj je treba sanirati plaz v dolžini kar 45 metrov. »Povprečna višina zidu bo dva metra, zgradili ga bomo iz trdnega pohorskega tonalita. O kako obsežnem projektu govorimo, pričajo samo številke o predvideni porabi materiala: 57 ton železa, 250 kubičnih metrov kamenja in ogromne količine betona. Ocenjena vrednost je 245.000 evrov, sanacijo pa bo sofinancirala država, in to iz naslova za odpravo škode po neurjih. Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) moramo sprejeti zdaj, da bomo takoj po prejemu sredstev lahko začeli dela. Če nam bo vreme služilo, bo plaz saniran še letos.« Temu bo sledila sanacija odseka lokalne ceste Trnovci-Vitomarci, ki vodi skozi Drbetin-ce. Cestišče bodo preplastili za dobrih 92.000 evrov, a najbrž ne letos, pač pa bolj verjetno v prihodnjem letu. Svetniki so potrdili tudi DIIP za rekonstrukcijo ceste v Spodnjih Smolincih in Lisičjaku, ki je po neurju precej uničena. Delno so to cesto v preteklosti že uredili, zdaj jo bodo še na dodatnih 80 metrih, kar bo stalo približno 90.000 evrov. V naseljih Drbetinci, Vitomarci ves in Hvaletinci pa bodo za 14.000 evrov dogradili javno razsvetljavo. Tam bodo poleg novih kablov v obstoječo kabelsko kanalizacijo postavili še 11 drogov z lučmi in jih priklo-pili na obstoječo javno razsvetljavo. SD Sv. Andraž • Svetniki potrdili štiri infrastrukturne projekte Prednost ima sanacija plazu Avgustovska neurja so občini Sveti Andraž sicer prizanesla, so pa veliko škodo povzročila na infrastrukturi. Foto: SD Svetniki so se strinjali z nabavo kakovostnega, pa čeprav bistveno dražjega traktorja za režijski obrat, obenem pa predlagali še nakup traktorske kabine. petek • 27. oktobra 2023 Podravje Štajerski 5 Ormož • Očitki o nerazumno dolgem postopku spreminjanja OPN »Z zavlačevanjem se ljudem dela krivica« V občinskem odboru NSi so v ormoških prostorih stranke na Ptujski cesti pripravili tiskovno konferenco na temo občinskega prostorskega načrta (OPN), kije zadnje spremembe doživel že pred desetimi leti. Predsednik NSi Ormož Alojz Sok je povedal, da je vprašanje, kaj se dogaja s sprejetjem novega OPN, na občinsko upravo že dvakrat naslovil svetnik Simon Kolmanič iz vrst NSi, a nikdar ni dobil konkretnega odgovora, zdaj pa že dolgo ni bilo redne seje, na katerih je po poslovniku dovoljeno postavljati svetniška vprašanja. S pripravo novega OPN že leta 2016 »Imamo OPN iz leta 2013. Ker vanj ni bilo mogoče vključiti vseh želja in potreb občanov, smo že kmalu po sprejetju, torej še v času mojega županovanja, začeli sprejemati nove predloge za spremembe; samo v prvih dveh letih smo dobili več kot 500 vlog za gradnjo hiš, lop, shramb ... Zato smo že leta 2016 začeli pripravo sprememb in dopolnitev OPN, a se vse do danes, ko je to število gotovo še močno naraslo, ni zgodilo nič. V imenu vseh Ormožanov, ki čakajo na zeleno luč za gradnjo, med njimi sem tudi sam, upravo javno sprašujem, kaj se dogaja, kje so razlogi za tako nerazumno dolge roke in kako daleč so sploh postopki priprave novega OPN. Navadnim občanom se s tem zavlačevanjem dela velika krivica, posebej ko vidijo, kako gredo številni OPPN, torej podrobni prostorski načrti za posamezna območja, gladko skozi.« Kljub temu da je občina že leta 2016, kot rečeno, pristopila k pripravi novega OPN, pa se je vse zavleklo zaradi nenavadne odločitve novega vodstva, dodaja Jože Cajnko, član občinskega odbora za okolje in prostor ter dolgoletni svetnik. Ažuriranje pomožnih objektov »Iz meni nerazumljivih razlogov so namreč v ta postopek vključili še ažuriranje objektov v prostoru z namensko rabo zemljišč in proti-poplavnih študij, kar je avtomatsko pomenilo zastoj v pridobivanju soglasij od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki zahteva vračilo nezazidanih stavbnih zemljišč v kmetijsko namensko rabo. Iz dopisa, ki ga je občinska uprava poslala občanom, je razvidno, da je ugotovila več kot 1.600 primerov neusklajenosti med objekti, NSi-jeua Jože Cajnko in Alojz Sok sta sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta od župana Danijela Vrbnjaka terjala pojasnilo, zakaj postopek sprejemanja novega občinskega prostorskega načrta traja tako nerazumno dolgo. ki stojijo v prostoru, in namensko rabo zemljišč. Na ta način je uprava močno otežila sprejem sprememb in dopolnitev OPN ter samo podaljšala že tako nenormalno dolg postopek, ki bo najbrž trajal še leta, mnogi med nami ga ne bomo niti dočakali. Poleg tega je slišati, da kmetijsko ministrstvo daje prednost pri sprejemanju OPN občinam, ki teh načrtov sploh še nimajo, torej tistim, ki prostor urejajo z odlokom o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev (PUP). Če to drži, Ormož še dolgo ne bo prišel na vrsto.« Vrbnjak vrača žogico Vse očitano v upravi župana Danijela Vrbnjaka zavračajo in spomnijo, da je občina leta 2017 začela pripravo hidrološko hidravlične študije, karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti s predlogom omilitvenih ukrepov, leto kasneje pa Direkcijo za vode zaprosila za njeno potrditev. »Pozitivno mnenje smo prejeli šele decembra 2021, in to po treh letih popravljanja in dopolnjevanja. Tedanje občinsko vodstvo bi se lahko odločilo tudi drugače in ne bi šlo v pripravo teh dokumentov, a v tem primeru bi bilo treba izbrisati že obstoječa stavbna zemljišča na poplavnih območjih, saj gradnja tam ni dovoljena. Poleg tega bi lahko v izvedbeni del OPN zapisali, da se smejo na objektih na poplavnem območju izvajati le vzdrževalna dela, ne pa novo- »Kelenc naj pove, kdaj in kako sem mu nagajal« Alojz Sok se je odzval tudi na članek, ki smo ga objavili v Štajerskem tedniku pod naslovom Kupci že čakajo na ključe, v katerem Vlado Kelenc predstavlja stanovanjsko gradnjo v Veliki Nedelji. Zbodla ga je investitorjeva izjava: »Razlika v samem videzu objektov je posledica preteklih časov, ko se je šele odločal za gradnjo prvega stanovanjskega bloka v Veliki Nedelji, časov, ki bi jih najraje pozabil, saj mu je z oviranjem postopkov in nagajanjem prejšnje občinsko vodstvo, kot pravi, vzelo deset let življenja.« Čeprav ga poimensko sicer ni omenil, pa se je Sok kot nekdanji ormoški župan vendarle čutil napadenega, saj je Kelen-čev očitek letel na »bivše občinsko vodstvo«. »Zato ga pozivam, da pojasni, kdaj in na kakšen način se mu je nagajalo ter predvsem, kako sem kriv za njegovih odvzetih deset let življenja. V nasprotnem primeru bom verjel, da je bil edini namen te nesramne laži politično obračunavanje. Dejstvo je namreč, da gospoda Kelenca osebno sploh ne poznam, še manj sem storil kaj takega, kar bi ga v skladu z veljavnim OPN oviralo pri gradnji v Veliki Nedelji,« pravi Sok in dodaja, da morda omenjeni gradbinec »ne razume, da ima izključno pristojnost za izdajo gradbenih dovoljenj upravna enota, ne pa občina«. gradnje, dozidave, rekonstrukcije ali gradnje pomožnih objektov. Zakaj do takšne odločitve ni prišlo, pa bi moral odgovoriti takratni župan.« Vpis lesenih lop ni zavlekel postopka Ažuriranje obstoječih objektov na kmetijskih zemljiščih je sovpad-lo s pripravo in potrjevanjem Danijel Vrbnjak: »Tedanje občinsko vodstvo bi lahko tudi ne šlo v pripravo poplavne študije. Zakaj do takšne odločitve ni prišlo, pa bi moral odgovoriti takratni župan.« poplavne študije, pojasnjujejo, in to zaradi težav, s katerimi se srečujejo lastniki nepremičnin, ki imajo objekte ali njihove dele na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih in bi jih želeli rekonstruirati, dozidati ali legalizirati, a jih po določilih OPN na tovrstnih zemljiščih ne morejo. »Kar pa ni podaljšalo postopka, saj je bila evidenca teh objektov opravljena in obdelana v času potrjevanja hidrološke študije. Lastnike, ki niso imeli evidentiranih objektov, smo pozvali, da dostavijo podatke, ki smo jih nato obdelali in vnesli v osnutek. Če tega ne bi storili zdaj, bi pa morali v naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN, zato bi marsikdo moral čakati še dlje. Če bi iz postopka umaknili neusklajene posege in postopek nadaljevali, bi znova poslušali očitke, zakaj občanov nismo pozvali, da dostavijo dokazila,« še pravijo na občini in dodajajo, da postopki sprejemanja občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) potekajo na stavbnih zemljiščih, določenih v veljavnem OPN, ter na njegove spremembe in dopolnitve nimajo vpliva. Senka Dreu Foto: SD Foto: SD Destrnik • Nekdanjemu svetniku Goričanu prekipelo » mene« Gradnja kanalizacije na Placarju je tema, ki je bila pod prejšnjim destrniškim vodstvom večkrat na dnevnem redu občinskega sveta. Foto: SD Branko Goričan pravi, da zaradi Franca Pukšiča in Vlaste Toplak -Tetičkovič v Placarju velja za sovražnika številka ena, zato od njiju za storjeno krivico in blatenje imena zahteva opravičilo. »Dolgo časa smo poslušali samo obljube, ko pa so za kanalizacijo odprli proračunsko postavko, smo mislili, da se bo končno le nekaj premaknilo. A se nismo mogli bolj motiti,« pripoveduje Branko Gori-čan, nekdanji občinski svetnik s Placarja. »Sokrajanom sem obljubil, da bom naredil vse, da dobimo kanalizacijo, a te obljube na žalost nisem mogel izpolniti, saj se je ta projekt znašel sredi političnih igric nekdanjega župana Franca Pukšiča in njegove ekipe. Tako je bilo na primer za kanalizacijo enkrat v proračunu na voljo 10.000 evrov, nato 160.000 in spet nazaj, in to zaradi izsiljevanja, da se bo na Placarju delalo le, če v občinskem svetu ne bom glasoval proti predlogom uprave. Ker sem še naprej glasoval po svoji vesti, je sledilo maščevanje in kanalizacija je odpadla.« PZI-ja za projekt sploh še ni Na gradnjo kanalizacije na Placarju je sedanje vodstvo na čelu z Vlasto Toplak - Tetičkovič, Pukšičevo direktorico občinske uprave, nedavno opozoril tudi svetnik Anton Kovačec. »V deseti številki lanskega Občana je bil objavljen članek o čiščenju in odvodnjavanju odpadnih voda, v katerem je med drugim zapisano, da so sredstva za gradnjo predvidena tudi v proračunu za leto 2022. 3. julija lani je občina za omenjeno investicijo pridobila tudi gradbeno dovoljenje, pa vendar je vodstvo občine takratne svetnike in občane zavajalo, kajti vse do danes še ni izdelalo PZI-projekta za izvedbo del, ki je pogoj za začetek gradnje. Tudi v prvi polovici letošnjega leta se na to temo ni zgodilo nič. Občani si zaslužijo spoštovanje, zato naj uprava takoj naroči PZI, ta dokument pa nato svetnikom predloži na vpogled, in sicer do konca leta. Slišal sem govoriti o tem, kako se je prejšnje vodstvo norčevalo iz Goričana, sedaj pa že skoraj verjamem, da sedanji svetniki iz politične večine skupaj s še kom na občini to nadaljujejo.« Svetnica Majda Kunčnik je Pukšiču na seji junija lani očitala kupovanje glasov, med drugim tudi Goričanovega, zlasti za odkup Petrolove koncesije in gradnjo krožišča v Levanjcih; ker ga ni dobil, pa naj bi ga »kaznoval« z dopisom občanom Placarja, v katerem ga je obtožil kot krivca, da kanalizacije tam ne bo. Zahteva opravičilo »Dejstvo je, da se takrat nisem strinjal s tem, da bi samo nekaj hiš, natančneje le tri od 16, dobilo kanalizacijo, ampak ves čas vztrajal pri celoviti rešitvi za vse enako. Poleg tega nas je bilo nekaj svetnikov, ki smo glasovali proti rebalansu, zato je ta padel, kar je Pukšič izkoristil in mojim sosedom na Placarju napisal, da bi gradnjo realiziral, če 'njihov' svetnik, torej jaz, ne bi temu nasprotoval. Skoraj vsi kolegi svetniki so bili takrat ogorčeni nad načinom, kako se je blatenja mojega imena lotil Pukšič, saj je šlo za popolno zavajanje in izjave, iztrgane iz konteksta. A namen je bil dosežen: na Placarju od takrat veljam za sovražnika številka ena, zato od Pukšiča in Toplak - Tetičkovičeve zahtevam opravičilo za storjeno krivico in blatenje imena.« Po odgovor, kaj se pravzaprav dogaja s placarsko kanalizacijo, smo se obrnili na destrniško upravo. »V pripravi je projekt za izvedbo gradnje PZI, ki se izdeluje v skladu s pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Izgradnja kanalizacijskega omrežja na Placarju je v planu, seveda pa lahko pride do realizacije le v okviru proračunskih zmožnosti. Če bo prihodnje proračunsko obdobje dopuščalo umestitev kanalizacije v odlok o proračunu, se bomo vsekakor izgradnje lotili,« so zapisali na občini Destrnik. Senka Dreu Zaradi kanalizacije sokrajani krivijo 6 Štajerski V središču petek • 27. oktobra 2023 Ptuj • Varčevanje v občinskem proračunu ne le letos, ampak še naprej y Županja: »Investicij v prihodnjih letih ne bo!« Številni mestni svetniki z županjo Nuško Gajšek vred so zaskrbljeni nad trenutno finančno sliko občinskega proračuna. Ob trenutni situaciji, previsoki tekoči porabi in dejstvu, da je Ptuj s skoraj 20-milijonskim dolgom druga najbolj zadolžena občina v državi, si kakšnih spodbudnih napovedi ni možno obetati. Vsaj še dve leti večjih investicij ni na vidiku, ne iz občinskih ne državnih ali evropskih sredstev. »Situacija v svetu, dvigi obrestnih mer, povišanje plač in vse to, kar se je dogajalo v zadnjem obdobju, je terjalo svoj davek tudi v našem proračunu. Tekoča poraba je pre- visoka, narediti moramo reze. Ko jih delaš, seveda nisi priljubljen, ker niso zaželeni ali povsem razumljeni. Vedno moraš tehtati in izbirati, kaj je bolj in kaj manj primerno. Najlepše je delati, ko imaš denar, vendar pa zdaj tega ni in moramo preveriti, kaj so prave možnosti občine ter vložiti napore v to, da bomo kljub vsemu ostali razvojno naravnani. Vsaj dve leti ne bo niti evropskih sredstev, ker se perspektiva šele začenja. Veliki projekti bodo sledili šele konec tega in v naslednjem mandatu. V prejšnjem mandatu smo imeli zelo bogat investicijski cikel na račun evropskih projektov. Zdaj bo zatišje. Upam, da bomo v tej 30-dnevni razpravi našli ravnovesje med tem, kaj si lahko privoščimo in kaj res potrebujemo,« pravi županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Težko breme kreditov in visokih obrestnih mer Razlogov za trenutno težko finančno situacijo, ki se odraža pri pripravi proračuna za naslednje leto, je veliko. Številni svetniki so že v začetni fazi izrazili kar nekaj pripomb na predstavljeni predlog. Županja se z večino strinja, a kot pravi, denarja ni. Precej sredstev je občina izgubila na ra- Foto: CG Videm • Odločitev je padla - gradili bodo nov vrtec O zadolževanju občine in burekih Svetniki so s potrditvijo rebalansa in proračuna v prvem branju potrdili 190.000 evrov za pripravo načrtov in projektne dokumentacije za izgradnjo novega vrtca na lokaciji ob župnišču. Kolikšna bo vrednost novogradnje, še ni znano, zagotovo pa bo proračun obremenila bolj kot sprva načrtovana dozidava. Temo vrtca v okviru rebalansa proračuna je načela Andreja Marinič Kozel, ki je dejala, da so si v začetku oktobra ogledali vrtec v Selnici ob Dravi. »Čudovit vrtec, ki bi si ga želel vsak, vendar pa je občino stal 5,4 milijona evrov in še milijon evrov za opremo. Smo se sposobni iti tega projekta? Na drugi strani pa imamo že podpisano pogodbo o milijonu evrov sofinancerskih sredstev za dozidavo vrtca ter energetsko sanacijo. Skupno gre za 1,5 milijona evrov, ki ga ne bo mogoče prenesti na nov projekt. Ne zadolžimo občine in naših občanov, da niti za burek ne bomo imeli.« Župan Brane Kolednik, ki je možnost selitve vrtca na novo lokacijo napovedoval že vse od začetka leta, je odvrnil, da dozidava vrtca ne bi stala le 1,5 milijona evrov, kot je bilo sprva načrtovano, temveč 3,5 milijona evrov glede na ponudbe, kar pa je tudi minula občinska oblast ocenila za predrago investicijo. O izgradnji novega vrtca pa je dejal, da bodo skušali pridobiti subvencijo Eko sklada, enako kot Selnica ob Dravi, kar je investicijo pocenilo za dober milijon evrov, ob tem pa bo vrtec načrtovan Foto: Črtomir Goznik Obstoječi vrtec pri osnovni šoli bo ob izgradnji novega namenjen šolarjem. Foto: Mojca Vtič Zupan Brane Kolednik je poudaril, da novogradnja rešuje tudi prostorsko stisko v šoli in pomanjkanje zelenih površin za učence. v skladu s potrebami Vidma. »Z novim vrtcem rešujemo tudi prostorsko stisko šole, zagotavljamo dodatne športne površine, rešujemo zaparkiranost Vidma. Želel sem zgolj pokazati, kaj dobimo za 3,5 milijona evrov in kaj za pet milijonov evrov.« »Če smo iz Haloz, še nismo manjvredni« Na svetničino razmišljanje se je odzval ravnatelj šole Robert Murko, ki je povedal, da naj državni milijon še ne bi bil izgubljen. »Cena dozidave obstoječega vrtca za pet oddelkov bi bila 3,5 milijona evrov, kar pomeni 700.000 evrov na zgolj en oddelek. Sedaj govorimo o novogradnji 10 oddelkov, strošek gradnje po oddelku pa je krepko cenejši, zato se je smiselno odločiti za novogradnjo.« Navezal se je tudi na potrebo po izgradnji nove kuhinje. »V letu 2027 je načrtovana uvedba brezplačnih kosil za šolarje, govorimo o kuhanju za 217 otrok v vrtcu in 484 kosil za učence. Pridite pogledat obstoječo šolsko kuhinjo tisti, ki je še niste videli.« Dodal je še, da če je vpis v vrtec večji, je prostorska potreba v šoli večja ter da z novim vrtcem šola pridobi štiri prostore z igralnimi površinami ter igrali, ki so popoldan lahko odprta za vse otroke, kar sedaj ni mogoče. »Z novim vrtcem tudi dobimo vrtec, ki si ga naši otroci zaslužijo. In nehajmo razmišljati, da če smo iz Haloz, da smo vredni kaj manj kot drugi. Zaslužimo si dobre prostorske pogoje za naše otroke.« V povezavi z ener- petek • 27. oktobra 2023 V središču Štajerski 7 čun najetih kreditov in dejstva, da je ministrstvo za finance vztrajalo pri najemanju z variabilno obrestno mero. Gajškova je na Skupnost občin Slovenije naslovila dopis, v katerem jih opozarja, da bo treba premisliti o tem: »Želeli smo najeti kredit po fiksni obrestni meri, a smo se morali po dikciji ministrstva zadolžiti po variabilni. Danes je jasno, da to ni bila dobra odločitev. Namesto 170.000 evrov zdaj plačujemo kar 800.000 obresti! Upamo, da Euribor ne bo več divjal, sicer bo to še dodatna obremenitev.« Za višje plače milijon evrov več Milijon evrov je ptujska občina izgubila tudi na račun dvigov plač. Če bo država pristala na dodatno povišanje, bi to pomenilo še vsaj enkrat toliko. To bi bil dodatni primanjkljaj za proračun. Že zdaj plače predstavljajo veliko breme, zanje namenijo kar 30 % občinskega proračuna. »Ne znam si predstavljati, kako bomo to občine preživele, če država ne bo prevzela vsaj dela obveznosti, ki nam jih trenutno nalaga. Vse občine se soočamo z isto problematiko,« zatrjuje županja. Na občinski upravi so pripravili predlog proračuna za leto 2024 v treh delih: zakonsko določene obveznosti, na kar nimajo vpliva, del, kjer lahko regulirajo višino sofinanciranja, in zadeve, ki jih določajo sami. Rezi bodo vsekakor potrebni, kar pa je še bolj skrb vzbujajoče, je dejstvo, da investicij v prihodnjih nekaj letih ne bo. Županja se zaveda, da bi jih nujno potrebovali na številnih področjih: »To, da investicij ne bo, je na dolgi rok gotovo slabo in ne prinaša razvoja. A v tem trenutku, če ne želimo poseči v neke druge strukture, težko najdemo boljšo rešitev.« Vek: »Varčevanje ni enakomerno« Kljub težki situaciji, ki jo razumejo tudi svetniki, so številni izrazili pomisleke, da bremena varčevanja niso enakomerno razporejena. Na to je med drugim opozoril Uroš Vek, ki je izpostavil, da se bistveno bolj obremenjuje gospodarstvo, šport in trg dela, medtem ko denimo transferji neprofitnim organizacijam - v višini milijon evrov - ostajajo na ravni lanskega leta. Prepričan je, da so v nekatere segmente posegli močno, v druge ne. Opozoril je, da se za četrtno skupnost Breg-Turnišče, ki je tretja največja v občini, namenja premalo sredstev. To je podkrepil z dejstvom, da v predlogu proračuna za naslednje leto ni več niti denarja za projektiranje nove šolske stavbe OŠ Breg. Tudi Metka Petek Uhan še vidi rezerve v predlogu proračuna. Prepričana je, da bi bilo kljub vsemu treba dodati postavke za investicije, ki bodo namenjene pridobivanju evropskega denarja in v predlog uvrstiti javna dela. Tako svetniki kot občani imajo v naslednjih 30 dneh možnost podajanja predlogov. Županja je izrazila upanje, da jo bodo izkoristili. Proračun je trenutno zastavljen na 30,7 milijona evrov. 28,9 milijona evrov je odhodkov, za odplačilo posojil pa je namenjenih 1,8 milijona evrov. Dženana Kmetec »Kot da je nekdo drug kriv, da smo zadolženi!« Alen Hlišje po vseh predstavljenih argumentih županje žogico vrnil na občino in dejal da ni prav, da kažejo s prstom le na državo: »Presenečen sem, ker dobivam občutek, daje nekdo drug kriv, da smo druga najbolj zadolžena mestna občina v Sloveniji. Kot daje nekdo drug kriv, da imamo dolg 1.066 evrov na prebivalca, Novo mesto pa recimo 127 evrov. V preteklosti smo ogromno finančnih sredstev vlagali v dominikanski samostan, tržnico, Staro steklarsko, projek te, ki do zdaj želenega razvojnega napredka ne prinašajo.« Franjo Rozman »Še Chuck Norris ne bi mogel narediti uspešnega modela!« Na ponedeljkovi seji mestnega sveta pa seje zaiskrilo tudi zaradi spremenjenega poslovnika in statuta MO Ptuj, s čimer se bo omogočilo združevanje doslej treh javnih zavodov pod skupno streho. Nasprotniki te odločitve so prepričani, da sestava strokovnega sveta novega skupnegajavnega zavoda ni primerno sestavljena, saj naj bi imela stroka premajhen vpliv. Sprva so namreč načrtovali, da bodo v njem trije člani, od tega en predstavnik strokovne javnosti, v najnovejšem predlogu so število članov povišali na devet in ohranili dikcijo, daje med njimi vsaj en strokovnjak. Alen Hiß meni, daje to absurdno, saj da stroka na ta način izgublja vpliv. Povedal je, da so se člani Gibanja Svoboda Ptuj sestali s predstavniki SD in pred sejo predebatirali nekatere pomisleke, ki pa niso bili upoštevani in niso del končne verzije odloka o ustanovitvi novega zavoda: »Gremo v napačno smer. Stroka ima le eno devetino in ne ene tretjine, kot je bilo definirano prej. Si res želimo iz seje v sejo zmanjševati vpliv stroke v vseh porah?!« Meni tudi, da si na način, kot je odlok zastavljen, zapirajo vrata za pridobivanje sredstev, predvsem na področju turizma. Z ugotovitvami Hlßa seje strinjal tudi Franjo Rozman, kije mnenja, daje bilo hitenje pri združevanju zavodov nepotrebno in nevarno: »Želeli smo, da bi se bolj previdno lotili tega. Iz nekih stvari, ki ne funkcionirajo skupaj, še Chuck Norris ne bi mogel narediti uspešnega poslovnega modela.« Namesto manj v nouem zauodu potrebnih ueč zaposlitev?! Zaskrbljenost je izrazil tudi Alen Iljevec, kije podprl racionalizacijo in združevanje, ne pa načina, kako so se na občini tega lotili: »Govorili smo, da bo na račun racionalizacije nekaj prihranka na račun delovnih mest, da nekateri zavodi imajo rezerve in da se da zmanjševati stroške nekaterih storitev pri zunanjih izvajalcih. Potem pa je v tem zadnjem gradivu za sejo direktor občinske uprave zapisal, da bodo zaradi prevzemanja novih nalog morali v prihodnje razmišljati tudi o povečanju delovnih mest na zavodu. To je smešno in izgublja smisel!« Alen Iljevec Foto: CG Foto: Mojca Vtič Andreja Marinič Kozel se je zavzela za dozidavo obstoječega vrtca, saj da imajo zanj odobren milijon evrov državnega denarja in izpostavila bojazen prezadolženosti občine. getsko sanacijo pa je Murko spomnil, da je Občina Videm v minulem mandatu tik pred zdajci izstopila iz projekta energetske sanacije v okviru javno-zasebnega partnerstva, ki ga je snovala z občino Podleh-nik. »Zaradi te odločitve se še danes na Se-lih in v Leskovcu ogrevamo na kurilno olje. Če bi se takrat sanacija izvedla, bi imeli z istimi stroški kot danes šoli energetsko obnovljeni, tako kot imajo v Podlehniku.« Andreja Marinič Kozel je še enkrat pou- darila, da je milijon evrov za vrtec izgubljen. »Če to ne drži, vam dam roko in vam čestitam.« Izmenjavo stališč je prekinil dolgoletni svetnik Andrej Rožman, ki je dejal, da če bi v minulem mandatu vzeli dva milijona evrov posojila, bi vrtec imeli, a da ga nimajo. »To so napake, iz napak se raje nekaj naučimo in jih ne ponavljajmo. Stopimo skupaj, da si bomo lahko rekli, da smo nekaj naredili.« Mojca Vtič Videm odslej z dvema državnima poslancema Občina Videm ima v tem in prihodnjem letu za pripravo dokumentacije in načrtov za izgradnjo novega vrtca predvidenih 190.000 evrov. Gradnja naj bi se, glede na slišano na seji in načrt razvojnih programov občine, začela šele leta 2025. Svetnica Darinka Ratajc pa je ob tem dejala: »Vsi skupaj se potrudimo, da s sklepom vlade odobren milijon evrov državnih sredstev prenesemo v državni proračun za leto 2025 za izgradnjo novega vrtca. V naši občini imamo tudi poslanca Tomaža Laha, ki nam bo skušal odpirati vrata in skupaj se bomo trudili, da nam uspe.« Poslanec Tomaž Lah, kije bil lani izvoljen v Mariboru, se je letos preselil v Videm, tako ima največja izmed haloških občin kar dva državna poslanca med občani - poslanko Suzano Lep Šimenko iz SDS in od nedavnega Tomaža Laha iz stranke Svoboda. Slovenija • Do ponedeljka zbiranje podpisov za zaščito gotovine »Nismo proti karticam, a naj ostane tudi gotovina« Prostovoljci združenja Povezani smo po vsej Sloveniji do ponedeljka pred upravnimi enotami zbirajo podpise za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Po neuradnih informacijah naj bi jih že zbrali potrebnih 30.000. Cilj je ohraniti svobodo in zasebnost, saj bi popolna digitalizacija, kot pravijo, pomenila tudi popoln nadzor nad ljudmi. »Zakaj? Zato, da ohranimo svobodo in zasebnost, ker če gremo v popolno digitalizacijo, nas lahko nekdo, ki ima digitalni sistem v oblasti, nadzira ves čas. Nismo proti plačevanju z bančnimi karticami niti proti digitalnemu evru, prizadevamo pa si za to, da ostane tudi gotovina kot plačilno sredstvo,« je povedal Ivan Jurgec, predstavnik združenja Povezani smo in pobudnik, ki je na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi vložil pobudo za spremembo Ustave Republike Slovenije. Kot piše v obrazložitvi predlaganih sprememb, obstajajo glede na posamezne izjave vplivnih oseb iz sveta bančništva in politike razlogi za sum oziroma velika verjetnost, da se želi z uvedbo digitalnega denarja v nadaljevanju pridobiti popoln nadzor nad denarjem, s tem pa bi imela centralna banka oziroma vlade držav tudi popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bodo določali njegovo uporabo. Gotovina zagotavlja svobodo in zasebnost Šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov se konča v ponedeljek, 30. oktobra. Prostovoljci jih zbirajo pred vsemi večjimi upravnimi enotami v državi in na nekaterih drugih točkah, z digitalnim podpisom pa je mogoče to opraviti tudi na spletni strani E-uprave. V skladu s pobudo Jurgec državnemu zboru predlaga, da se v ustavo vpiše nov, 50.a člen (pravica do uporabe gotovine), ki pravi, da je na območju Slovenije goto- vina zakonito plačilno sredstvo in da ima vsakdo pravico, da plačila opravi z gotovino kot zakonitim plačilnim sredstvom, pa tudi, da je zagotovljena pravica do gotovinskega poslovanja v bankah. »Co-vidne razmere so plačevanje s plačilnimi karticami močno pospešile. Zdaj so covidni ukrepi ukinjeni, marsikje pa še vedno ostajajo samo brezgotovinski nakupi, čeprav to ni v skladu z zakonodajo. Banke zapirajo poslovalnice, ukinjajo nekatere bankomate. Tako denar postaja vse bolj programiran in manipuliran,« med drugim piše v pobudi. Eden glavnih argumentov proti brezgotovinski družbi pa je, da bi se v vsakem trenutku vedelo, kje je nekdo in za kakšne potrebe troši svoj denar. Na Slovaškem je bila gotovina kot zakonito plačilno sredstvo že vpisana v ustavo, na Floridi v ZDA pa so prepovedali uporabo digitalnega denarja. Kot je povedal Jurgec, se tudi v Avstriji izvajajo aktivnosti za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. N. Novak 8 Štajerski Kultura petek • 27. oktobra 2023 Knjigarnica TAKE MAJHNE STVARI Oktobra so drevesa porumenela. Potem so se ure zasukale za uro nazaj in zapihali so neodjenljivi novembrski vetrovi, ki so ogolili drevje... Ljudje so večinoma z nejevoljo prenašali vreme: v trgovinah in obrtniških delavnicah, na pošti, med moškimi in ženskami, ki so v vrsti čakali na nadomestilo za brezposelnost, na sejmih, v kavarnah in supermarketih, na tomboli, v pivnicah in pri prodajalcih ocvrte hrane, povsod je bilo slišati take ali drugačne pripombe o mrazu in dežju, ki je padel, in vprašanja, zakaj je tako -zagotovo je nekaj moralo biti - kajti kdo bi še verjel, da bo spet ledeno mrzel dan. Otroci so se pokrili s kapucami, preden so se odpravili v šolo, njihove matere, že vajene tega, da morajo z glavo med rameni steči k vrvi za sušenje perila - ali pa si sploh niso drznile česa obesiti - pa v resnici niso upale, da se bo do večera posušila vsaj ena srajca. Nato je pritisnila noč in zavladala je pozeba, mrzli noži so se stegovali skozi špranje pod vrati in rezali v kolena tistih, ki so še vedno poklekali, da bi zmolili rožni venec ... Dragi bralci Knjigarnice, si predstavljate podobe iz pravkar prebranega odlomka z začetka knjige Take majhne stvari, ki me je povsem prevzela minuli konec tedna? In vsak zapisan stavek v tej po svoje enostavni, a hkrati tako globoki, močno izpovedni zgodbi, mi je nekako pobožal bralsko srce. Pa tako lep jezik, izbrane besede, nobena preveč in nobena premalo. In neverjetno je temačno ozadje zgodbe, ki je povedana tako, kako naj rečem, toplo, mehko, spodbudno in ja, povsem prepušča bralcem o tem, kaj se je zgodilo po tem. Pomišljam, če bi obstajale »tiste toliko zaželene kuharske zvezdice« za leposlovje, bi jih knjiga Take majhne stvari zagotovo osvojila največ. Tudi zaradi odličnega prevoda bi zvezdic ne manjkalo. Avtorica Claire Keegan (1968), nagrajevana in priljubljena irska pisateljica, ki slovi po kratkih zgodbah in je prevedena v več kot 35 jezikov, slovenskim bralcem ni neznana, saj sta doslej izšli njeni zgodbi v slovenskem prevodu: Čez modra polja (2008) in Rejenka (2015), obe pri založbi Modrijan in obe v prevodu odlične Maje Novak (1960). Glavni junak pripovedi je Bill Furlong, trgovec s premogom in drvmi, ki »je začel iz niča; manj kot niča, bi rekel kdo. Njegova mama je zanosila pri šestnajstih, ko je služila pri gospe Wilson, protestantski vdovi, ki je živela v veliki hiši nekaj milj zunaj mesta. Ko se je izvedelo za dekletovo težavo in so ji njeni dali jasno vedeti, da nočejo imeti opravka z njo, je gospa Wilson, namesto da bi jo postavila na cesto, rekla, da lahko ostane in obdrži službo.« Zdaj odrasli Bill je oče petih hčera in nad mestom sta samostan in samostanska šola. Tudi tja je Bill Furlong peljal potrebno kurjavo za prihajajoči mraz. In tam, v samostanu, tam je v prostoru, kamor bi raz-tovoril premog, zagledal deklico, prezeblo, prestrašeno, bosonogo . Zgodba je izmišljena, piše v Opombi k besedilu na strani 112, a je napisana v spomin in opomin na pralnice sester magdalenk, kjer je veliko nesrečnih deklet in nesrečnih otrok izgubilo vsako upanje, da o življenjih ne govorimo. Celotna pripoved obsega 119 strani in je dobitnica Orwellove nagrade, nagrade Kery Group in bila je med finalisti za prestižno Bookerjevo nagrado. Prijetno branje želim Liljana Klemenčič Slovenija • Mitja Gobec, prejemnik priznanja Naša Slovenija 2023 »Vsako priznanje mi pomeni spodbudo za naprej!« Gibanje Kultura - Natura Slovenije je letos na Bledu že enajstič podelilo priznanja Naša Slovenija za zgledne dosežke pri raziskovanju, ohranjanju in uveljavljanju slovenske kulturne in naravne dediščine. Priznanja, lepo oblikovane konjske podkve Oskarja Kogoja, se je razveselilo 14 prejemnikov, med njimi tudi Ptujčan Mitja Gobec za raziskovalno delo na področju ljudske in zborovske glasbe. Za svoje izjemne dosežke na področju zborovske glasbe je doslej prejel že 43 priznanj in nagrad. „To je veliko, najbrž tudi zato, ker sem že v letih in se jih je nabralo veliko. Vsako priznanje mi pomeni spodbudo za naprej, da še kaj postorim za zborovsko glasbo. Zanimajo me predvsem spomini in pričevanja velikih slovenskih glasbenih imen, s katerimi sem sodeloval, da bi napisal kaj o njih, preden gremo v pozabo," je povedal po prejemu zadnjega priznanja Naša Slovenija „Mitja Gobec je bil večino svojega aktivnega udejstvovanja neposredno povezan s petjem, zborovstvom, zborovodstvom, urednikovanjem in glasbenim založništvom ter z urejanjem vedno novih pesmaric ljudskih in avtorskih notnih izdaj izvirne in prirejene glasbe za pevske zbore. Glasbeniki, zborovodje in pevci ga poznajo kot izjemnega poznavalca, strokovnjaka. Je živi leksikon vsega, kar sodi v slovensko pevsko zborovsko tradicijo vseh slovenskih glasbenih obdobij. Do sedaj je uredil več kot 160 notnih izdaj slovenskih skladateljev. Njegove preglednice, katalogi, jubilejni članki in izdaje so najbogatejši vir podatkov za pripravo česarkoli v zvezi s slovensko glasbo. Svoje izjemno znanje še vedno rade volje deli med glasbene kolege, med katerimi velja nenapisano reklo: »Kaj potrebuješ? Najbolje, da poiščeš Mitjeve zbirke, kataloge in preglednice, ali ga pa kar pokliči, rad ti bo svetoval in pomagal," so v obrazložitvi priznanja za Mitjo Gobca Foto: Črtomir Goznik Mitja Gobec je za svoje izjemno delo na področju ohranjanja zborovske glasbe prejel že 43 priznanj in nagrad, nazadnje priznanje Naša Slovenija 2023 za ohranjanje dediščine, raziskovanje in uveljavljanje dediščine. zapisali podeljevalci priznanj Naša Slovenija 2023. Med prejemniki letošnjih priznanj sta tudi vsestranski glasbenik Roman Verdel iz koroških Borovelj (Avstrija) in dr. prof. Janez Bogataj za vsestransko raziskovalno in mentorsko delo na področju snovne kulturne dediščine na Slovenskem. »Stanje zborovstva na Ptuju me ne zadovoljuje« Mitja Gobec, glasbenik, publicist, dolgoletni urednik slovenske zborovske revije Naši zbori, je letos prejel tudi Gallusovo plaketo za nenadomestljiv ustvarjalni prispevek slovenskemu zborovstvu pri organizaciji, svetovanju in predvsem pri založništvu. „Njegovi pre- gledi in katalogi, jubilejni članki in izdaje nam danes služijo kot eden najbogatejših virov podatkov za pripravo različnih zgodovinskih dokumentarnih publikacij o slovenski glasbi ter radijskih in televizijskih oddaj," je bilo še posebej izpostavljeno ob podelitvi Gallusove plakete. Letnico 2023 pa nosi tudi knjižica anekdot za prijatelje, šaljive in duhovite zgodbe iz življenja znanih, ki jih je zapisal in v večini tudi sam doživel. Napisal in izdal jo je na dolgoletno prigovarjanje svojih prijateljev, da bi te šaljive zgodbe, ki jih je pogosto pripovedoval v veselem druženju po koncertu, tudi zapisal. Knjižica Anekdote za prijatelje je izšla v samozaložbi. Maja letos je dopolnil 85 let, toliko pa je tudi publikacij, ki jih je podaril svo- jim prijateljem. Anekdote zbira oz. zapisuje še naprej. Od maja letos se mu jih je nabralo že okrog 25, tako da bo kakšna knjižica zagotovo še izšla. Kot izjemnega poznavalca zborovske glasbe smo Mitjo Gobca vprašali tudi o tem, kako ocenjuje stanje zborovske glasbe v našem okolju. „Stanje zborovstva na Ptuju me ne zadovoljuje. Pojavljajo se zbori enodnevnice, ki napnejo vse tipalke za neko manj znano tekmovanje v tujini, ali pa programsko težijo v smer zabavne in popularne glasbe. Najzahtevnejša so slovenska tekmovanja, kjer zborov iz Ptuja zadnja leta ne slišimo več. Pohvalim pa oba zbora iz Markov-cev, ki sta odlična in tekmujeta tudi v Sloveniji." MG Ljutomer • Visokjubilej ljutomerske srednje šole 60 let gimnazije Franca Miklošiča Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je vrata odprla 1. septembra 1963, v letih do danes pa je v njej srednješolsko izobraževanje zaključilo več kot 5.400 maturantov. Prejšnja stavba, namenjena osnovnošolcem, je nosila ime po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu, gimnazija pa se ponaša z imenom največjega jezikoslovca 19. stoletja, prleškega rojaka Franca Miklošiča, rojenega na Radomerščaku pri Ljutomeru. Na nedavni slovesni akademiji ob visokem jubileju sta navzoče sedanje in nekdanje profesorje ter dijake številnih generacij nagovorila minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda ter direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj. Dosežke ljutomerske srednješolske ustanove je v minulem obdobju povzel ravnatelj Zvonko Kustec, ki po dvajsetletnem rav-nateljevanju odhaja v pokoj. Nadomestil ga bo dolgoletni sedanji profesor in nekdanji dijak GFML Franc Čuš. »Treba se bo prilagajati razvijajočim potrebam in vsesplošnemu napredku, pred nami je doba vsestranske digitalizacije, vse pogosteje se soočamo z avtomatizacijo, globalnimi izzivi in krizami ... Prav tako bo veljalo iskati Gimnazija Franca Miklošiča v Prešernovi ulici v Ljutomeru odgovore na vprašanja, kako zagotoviti pravičen dostop do tehnologij, kako integrirati umetno inteligenco in avtomatizacijo ter razvijati prilagodljive veščine,« je v svojem nagovoru izpostavil Kustec, ki je od gimnazije prejel jubilejno nagrado za opravljeno delo in za tvorno sodelovanje pri uveljavitvi položaja GFML v lokalnem, državnem in mednarodnem okolju. S posebnim zanimanjem pa so prisotni prisluhnili še besedam najstarejšega še živečega profesorja in v enem mandatu tudi ravnatelja GFML, 90-letnega Borisa Zrelca, ki je dijake prve generacije (1963/64) poučeval kemijo, biologijo in telesno vzgojo. NŠ petek • 27. oktobra 2023 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • Odkupne cene mleka in proizvodnje dosegle dno Dol s kmetijstvom, živele nutrije in medvedi? Na Slovenskem je okrog 67.000 kmetij in vsaj toliko delovnih mest. Kmetje so letos s protesti že dvakrat opozorili, da so oh prenizkih odkupnih cenah in na drugi strani visokih proizvodnih stroških na robu preživetja. A zdi se, da se država na klice v sili ne odziva, pred primarno kmetijsko proizvodnjo imajo prednost nutrije in medvedi. Slednji se sprehajajo tudi v naši okolici, nedavno je bila medvedka z mladiči opažena v Poljčanah. Lani v enakem obdobju so kmetje v povprečju prejeli 10 centov več za liter mleka, kar pomeni razliko 60 evrov po kravi. Mnogi kmetje so posledično na robu, opozarja prvi mož mlekarske zadruge Janko Petrovič, saj cene krmnih dodatkov in tudi energentov ostajajo visoke. Odkupne cene mleka so v začetku avgusta na svetovnem trgu dosegle najnižjo raven v zadnjih petih letih. Nizke cene so spodbudile praznjenje hlevov in s tem tudi zmanjšanje presežne ponudbe. »Menim, da smo s cenami na dnu surovega mleka v regiji, pa tudi na dnu po obsegu proizvodnih količin,« je ocenil Petrovič. Trenutno se cena za liter mleka giblje okrog 43 centov: »Ta cena težko pokriva fiksne stroške, o ostan ku sredstev za investicije in razvoj pa sploh ne moremo govoriti.« Da so kmetje z odkupno ceno lahko plačali osnovne položnice, so seveda varčevali tam, kjer je bilo mogoče, običajno pri nakupu močne krme, ki pa zelo vpliva na mlečnost. Posledica je bila neizogibna; upad mlečnosti in s tem prihodkov na kmetiji, zmanjševanje staleža živine. »V naši zadrugi se je količina odkupljenega mleka znižala za tri odstotke, kar pomeni 250.000 litrov ali 10 kamionov mesečno.« Pogajalska moč pa zaradi pomanjkanja mleka (še) ni nič večja. »Žal še nismo tako daleč, da bi lahko govorili o višjih cenah, saj naj bi Foto: Črtomir Goznik Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj se tudi povpraševanje po mlečnih izdelkih zmanjšalo. Sedaj se trg uravnava.« K padcu potrošnje mleka in mlečnih izdelkov so najverjetneje pripomogle tudi višje cene izdelkov na trgovskih policah, ki še vedno vztrajajo, trgovci pa skušajo potrošnike privabiti z akcijami, tudi do 40 %. »Popusti so odziv na situacijo, redne cene pa ostajajo, ker niti trgovci ne vedo, katere cene bodo dolgoročno vzdržale.« »Razpoloženje med kmeti je slabo« Kljub temu da se bliža pregovorno najbolj vesel mesec v letu, pa optimizma v kmetijstvu ni. »Razpoloženje med kmeti je slabo, tudi zaradi odkupnih cen žit. Pridelava žit je bila draga, odkupne cene nizke, milo rečeno je letošnji izplen katastrofalen zaradi izrazite izgube, tudi po 400 evrov na hektar pri pšenici,« je dejal Petrovič. Slab ekonomski izplen tudi ni spodbudna napoved ob novem investicijskem ciklu skupne kmetijske politike 2023-2027. »Menim, da bi bilo celo boljše, da se in- Foto: Mojca Vtič Položaj slovenskega kmetijstva dodatno zaostruje vse večji razkorak med odkupnimi cenami in proizvodnimi stroški. vesticijski cikel zamakne za leto ali dve. Bojim se, da se bodo kmetije, ki so že tako zadolžene, skušale še dodatno zadolžiti, da bi ujele naložbene razpise. Ob tem pa so obresti ogromne, gibljejo se od nekaj tisoč pa tudi do več deset tisoč evrov letno na kmetijah. Že iz strateškega vidika bi se morali pogovarjati o rešitvah v kmetijstvu. Ena od teh bi lahko bila sofinanciranje obrestnih mer, vendar je za to potrebno razumevanje kmetijstva in politična volja. Bojim se, da ne enega in ne drugega pri nas ni.« Ob tem je spomnil tudi na uvožene produkte in pridelke, ki pogosto z nižjimi cenami izpodrivajo pridelke slovenskih kmetov iz javnih zavodov ali trgovskih polic, ob tem pa so vprašljive kakovosti. »Nekateri že ves čas opozarjamo, da naj strogi kriteriji, ki veljajo za I I I Foto: Mojca Vtič Število krav molznic je lani padlo na 93.000, kar je najmanj v zadnjem desetletju. Delež kmetij z mlekom se je v 10 letih prepolovil Proizvodnja kravjega mleka je najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. K skupni vrednosti kmetijske proizvodnje v zadnjih letih prispeva okoli 14 %, v letu 2022 pa celo 16,3 %. Toda kot kažejo podatki Kmetijskega inštituta Slovenije, vse več kmetov prazni hleve. Tako se je v obdobju 2007-2010 število kmetij, ki redijo molzne krave, zmanjšalo za več kot 40 %, v obdobju 2010-2020 pa seje po podatkih popisa kmetijstva 2020 dodatno prepolovilo. V letu 2020 se je s proizvodnjo kravjega mleka ukvarjalo okoli 8 % vseh kmetij, medtem ko deset let prej še 15 %. Prav tako seje zmanjšalo skupno število krav molznic, in sicer na nekaj manj kot 100.000 leta 2020, povečalo pa se je povprečno število krav na kmetijo, kar kaže na specializacijo kmetij. V nasprotju s trendom staleža molznic pa trend mlečnosti narašča. V primerjavi z letom 2021 se je povprečna mlečnost po statističnih podatkih povečala za 5 % in znaša 6,7 tisoč kg mleka na kravo molznico. slovenske pridelovalce, veljajo tudi za ostale. Torej naj uvoženi izdelki dosegajo enake kakovostne parametre kot domači, v nasprotnem primeru na našem trgu nimajo kaj iskati.« Kmetijstvo je eden večjih zapo-slovalcev pri nas, vendar četudi občasno povezani in enotni, kmetje nimajo pogajalske moči. Druž- ba se še vedno zanaša na izdelke iz uvoza, pri opozarjanju kmetov na ekonomsko stisko pa najprej pokaže na velike traktorje. Da, traktorji so veliki in vredni več kot večina avtomobilov na slovenskih cestah, vendar pa so delovni stroji in opravijo tudi po 1.000 delovnih ur letno. Mojca Vtič Podravje • Vira, starodavno žito, pridobiva na priljubljenosti Pirini strojni keksi so paradni konj kmetije Žitnik že desetletje Vonj po sveže pečenem kruhu je eden najlepših, zagotovo bi se mu lahko pridružil tudi vonj po sveže pečenih pirinih keksih, ki domuje v pekarni Kmetije Žitnik iz Starošinc. Z domačimi pirinimi keksi ali strojnimi keksi so začeli snovati dopolnilno dejavnost peke kruha ter peciva in še danes so njihov paradni konj, pravi Robert Žitnik, ob tem pa ostajajo zvesti vodilu: »Za trg je dobro le to, kar je dobro tudi za nas.« Žitnikovi obdelujejo okrog 28 hektarjev njivskih površin, osnovne kulture so koruza, ječmen, oljne buče in pira. Občasno posejejo še ajdo, proso, sončnice in lan. »Z lanom krmimo kokoši in tako jajca na naraven način obogatimo z omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, posledično pa te maščobe vsebujejo tudi naši izdelki,« je pojasnil Robert, ki je kmetijo prevzel od starih staršev. Kmetija, ki je nekoč temeljila na govedoreji, pred leti na prašičereji v povezavi s poljedelstvom, je zadnja leta osredotočena na pridelavo žitaric in predelavo bučnih semen in pire. »Peko izdelkov iz pire smo začeli že pred 11 leti, sprva za lastno uporabo, tudi kot odgovor na zdravstvene težave, nato so po izdelkih začeli povpraševati sorodniki, prijatelji, znanci in začeli smo z dopolnilno dejavnostjo.« Za polja in peko ter pripravo izdelkov skrbita zakonca Robert in Rosmarie, v pomoč jima je tudi sin Blaž. »Pomagam predvsem pri strojnih opravilih, pa tudi pri dostavi,« je skromno dejal študent agronomije. Na tržnici in na domačem pragu, pa tudi preko spleta, prodajajo izdelke iz bučnic, navadne pirine kekse in kekse iz pire, čoko- lade ter lešnikov, v njihovi pekarni zadišijo še medenjaki, izdelujejo rezance, po naročilu pripravljajo tudi pirin kruh z drožmi, pomemben izdelek pa je tudi sama pirina moka. »Prodajamo polnozrnato in gladko pirino moko in kupci, ki so jo nekdaj kupovali v trgovini, ved- lzdelki Kmetije Žitnik temeljijo na starodavnem žitu - piri. Foto: Mojca Vtič no znova poudarijo, kako velika je razlika med eno in drugo. Za razliko od velikih proizvajalcev na naši kmetiji piro sproti luščimo in melje-mo,« je povedal Robert. Povpraševanje po tem starodavnem žitu, ki velja za varovalno in dietno živilo, se povečuje, temu pa sledijo tudi s povečevanjem površin, namenjenih piri. »Lani smo jo posejali na 1,5 ha, letos smo dodali še en hektar. Pridelek po hektarju se giblje okrog 1.500 do 2.000 kg oluščene pire, pridelujemo pa jo povsem na ekološki način.« Žitnikovi niso ekološka kmetija, saj kot pravi Robert, si tega zaradi dveh zaposlitev, ki sta odvisni od pridelave in prodaje izdelkov, ne morejo privoščiti. »Poznam delovanje ekoloških kmetij in običajno je vsaj eden od partnerjev zaposlen zaradi stalnega prihodka in s tem povezane ekonomske varnosti. Seveda se spogledujemo z ekološkim Foto: Marko Vindiš Robert in Rosmarie Žitnik s sinom Blažem pravijo, da po zdravih načelih živijo, kmetujejo in pridelujejo. kmetijstvom, vendar dokler bo razmak med količino pridelka terstro-ški in na drugi strani med odkupno oz. prodajno ceno tako velik, si žal tega ne moremo privoščiti. Na po- tezi je vsekakor država, katere cilj je povečati ekološke površine, vendar bo za uresničitev ciljev morala sprejeti dodatne spodbude.« Mojca Vtič 10 Štajerski Za kratek čas petek • 27. oktobra 2023 politično družbena ureditev, kjer so proizvajalna sredstva v družbeni lasti svetel drobec goreče, žareče snovi vojaško varovanje nestrokovnjak novinar, dopisnik iz beograda (boštjan) metka albreht oborožene sile države, vojska steblo žit ali trav, bilka veda o zgradbi telesa živih bitij pristaš pisave dajnčice plačilo glavno za mesto uporabo pakistana stanovanja vrbovgrm enota za merjenje glasnosti premoč jezero v etiopiji prazna luna močvirska ptica toni nieminen zelo širok amki 0slabel0st klobuk ameriška igralka leoni andrea flego klada za sekanje drv žen. osebni zaimek začasna vodilna funkcija manekenka campbell hinko dolenc pretirano lepi izdelki nekdanji ruski vladar perzija hrvaški pevec in glasbenik belan stvarnik kavbojska pivnica ameriška igralka saran don Število 100 vulkan na siciliji pritok donave v srbui prebivalec madžarske velika zveza držav premikanje peš angelina jolie britanska pevka lewis organ društva strokovnjak za estetiko nekdanja tv voditeljica rems george eastman okroglost tolpa konec molitve strokovnjak za gug, indolo- zibljaj gi jo litu spojina glicerola z oljno kislino atomz nabojem glavna, največja arterija sergej pahor ameriška igralka sheridan VIN°- NIŠČE» sloveč n!r„"a sij, odsev kl ks, spodrsljaj Je nizki čevelj z vezalkami, ki izvira iz Škotske in Irske. Izdelan je bil iz enega kosa nestrojenega usnja, ki ga drži skupaj vezalka. V 20. stoletju pa je šivan usnjen čevelj z vezalkami, nizkimi petami in okrašen z luknjičastim vzorcem. Tako imenujemo tudi zelo priljubljeni čevelj oxford, ki je prav tako šivan in ima luknjičast vzorec. Tedenski horoskop ^ OVEN (21. 3. - 20. 4.) Kreativno in umetniško se podajate po razpotjih življenja. Ne smete pozabiti na to, da morate negovati svojega notranjega otroka. Pravzaprav se od otrok veliko učite in spoznavate, da ste lahko igrivi. V tem mesecu bo močno izstopala ljubezen in romantika časa vas bo razvajala. BIK (21. 4. - 20. 5. Zanimivo je, da napredujete v pogledu poslovnega življenja. Odprle se vam bodo nove poti in s tem prihaja tudi paleta ugodnih priložnosti. Nadvse boste uživali v kuharskih veščinah in kulinaričnih zakonitostih. Pri tem ne smete pozabiti nase in na tista mala drobna razvajanja. TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Po poteh usode greste zelo ponosno in napredujete po majhnih korakih. Doma občutite neko posebno ljubečo energijo in lahko naredite veliko pozitivnih sprememb. Okrepil se bo boj za pravico in resnico. Uspehi na delovnem mestu se bodo vrstili in svetili kot kamenčki usode. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Odločili se boste in vzeli v roke škarje in platno in si tako kreirali svojo srečo. Pričakovati je ogromno nekih ugodnih priložnosti in prijetnih trenutkov. Po majhnih korakih greste naprej in morate najti tiste trenutke, ki vas veselijo in napolnijo vašo dušo. f&m DVOJČKA MsA (21. 5. - 20. 6.) Finančno stanje se vam bo okrepilo in tako greste z zaupanjem naprej. Na delovnem mestu boste peli kot slavček, kajti tako lepo in harmonično bo. V ljubezni bo nekaj več prilaganja, toda pri tem morate biti bolj diplomatski. Seveda pa nekoliko bolj pokukajte v svet skrivnosti. V STRELEC / (23. 11. - 21. 12.] Naredili boste določen načrt, ki se ga držite v celoti. Če od njega ne boste odstopali, boste našli v njem tudi določen navdih in kreativno priložnost. Odločite se in bolj varčno delajte z denarjem. V ospredju bo tudi čustveno življenje in cveteli boste kot jablana pomladi. MOKOŽ - močvirska ptica s črnimi lisami po rumenem hrbtu, OLEIN - spojina glicerola z oljno kislino, TEA Leoni ■ ameriška filmska igralka, nekdanja žena Davida Duchovnyja (Špangleščina) Zavrč • Poseben dan na osnovni šoli Prireditev ob 250 + 2-letnici šole OŠ Zavrč bo danes, v petek, praznovala dan šole. Obeležili bodo namreč 250-letnico šole, ki sojo sicer nameravali izvesti že pred dvema letoma, a jih je takrat zaustavila korona. Zavrč je novo šolo dobil šele leta 1997, začetki šolstva pa segajo že v leto 1771. Ob tem pomembnem jubileju organizirajo posebno prireditev in razstavo, pouka v petek ne bo, učenci pa bodo prišli v šolo ob 15. uri in se pripravili na prireditev. Prireditev z naslovom Pogled nazaj se bo začela ob 18. uri, na njej pa bodo nastopili otroci iz vrtca in šole. V jedilnici bo nato na ogled razstava, ki bo prikazovala razvoj šolstva v Zavrču skozi zgodovino. Fotografije, knjige, zvezke in druge rekvizite so za razstavo prispevali tudi domačini. V okviru dogodka bodo slavnostno odprli prenovljene prostore vrtca. Sicer pa začetek šolstva v Zavrču sega v davno leto 1771, ko so začeli otroci spoznavati prve skrivnosti pisane besede v zasebni hiši, nato pa v mežnariji. Pravo hišo učenosti so dobili šele sto let kasneje. Leta 1938 je stavbo hudo prizadel potres, nato pa še druga svetovna vojna. Po letu 1960 so otroci hodili v šolo v Cirkulane ali pa na Ptuj. Novo šolo v Zavrču so zgradili šele leta 1997. EK Ptuj • Noč čarovnic je pred vrati Čarovniške zabave za vse Noč čarovnic postaja vedno bolj priljubljena tudi pri nas, zabavni in zanimivi so predvsem dogodki za otroke, ki imajo letos kar nekaj možnosti za popestritev naslednjih nekaj dni. V ponedeljek, 30. oktobra, bodo v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, na novi lokaciji v Stari steklarski, ustvarjali in rajali v duhu noči čarovnic. Izdelovali bodo okraske za noč čarovnic, vsak udeleženec bo dobil tudi obrazno poslikavo. Dogodek pripravljajo CID-ovi Otroci narave z mentorico Petro Filipič, med drugim bodo plesali in se zabavali. Dogodek je brezplačen. Prav posebno doživetje so letos prvič pripravili na Knezovem ribniku, kjer so uredili Čarobni park halloween, ki bo deloval do četrtka, 2. novembra. Vstopnina je šest evrov za otroke starejše od dveh let in deset evrov za odrasle. Ta konec tedna in v začetku naslednjega se obeta tudi kar nekaj zabav za odrasle v duhu noči čarovnic, med drugim v dvorani Campus Sava Ptuj, v šotoru v Lancovi vasi, pred nakupovalnim središčem Qcenter ... Očitno ta nekoč ameriški praznik vedno bolj postaja tudi slovenski. DK iSsk RAK T^r I21. 6' - 22. 7.) Prihaja za vas zelo poseben čas in naredili boste nekaj zase. Naučili se boste, da se morate bolj poslušati in tako se bodo okrepila intuitivna znanja. Nadvse harmonična bodo jutra, kajti tedaj bo vaša moč na višku. Na delovnem mestu bo načeloma naporno. W LEV (23.7. - 22. a.) V ljubezni se vam bodo odprle priložnosti in našli boste tisto, kar iščete. Odločno greste naprej in na delovnem mestu lahko prejmete pohvalo in priznanje. Srečna roka vas čaka pri nakupih. Odpravite se k frizerju. Nekaj več časa namenite tudi lastnemu razvajanju. DEVICA I (23. 8. - 22. 9.) Po majhnih korakih sledite svojim sanjam. Zaupali boste v oazo življenja in na vsakem koraku videli harmonijo časa. Obeta se obilica nekih ugodnosti in modrosti. Seveda ne smete pričakovati preveč in naredite tudi selekcijo in tako ugotovite, kdo potrebuje vašo pomoč. - KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Prvi dnevi tega tedna so lahko nekoliko bolj naporni, toda tam, kjer je pot, je tudi upanje. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno in vam bo po potrebi pomagal in svetoval. Ne morete pa iskati lažjih poti in zahtevati rešitev, kajti splošno znano je, da se le počasi daleč pride. / v VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Obdani boste z nekoliko bolj nemirnimi energijami vesolja. Vaša naloga bo v tem, da ta nemir sprejmete kot nekaj pozitivnega in tako vam bo mnogo lažje. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj naporno. Postanite bolj diplomatski in točke usode se bodo zasukale vam v prid. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Prihaja čas, ko se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Naredite lahko veliko na osebni ravni in potrudite se poiskati nove izzive. Mnogi boste dejavni v humanitarni dejavnosti. V posebno spodbudo in motivacijo vam bo ples, ki je lahko izraz ljubezni in predanosti. Foto: CG Foto: DK petek • 27. oktobra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Rozika Ojsteršek, 25 let dela v PP CZ MO Ptuj »Človeško življenje je največja vrednota« Mentorica Prve pomoči CZ Ptuj Rozika Ojsteršek je po 25 letih dela na tem področju izpregla, čeprav ho z nasveti še vedno pomagala. Njeno delo je prevzela dipl medicinska sestra Simona Obran. Ponosna je na opravljeno delo, na vseh 28 rešenih življenj v tem obdobju in na 171 usposobljenih članov prve pomoči. Za njeno predano, požrtvovalno in humanitarno delo jo je MO Ptuj leta 2012 nagradila tudi s priznanjem zaslužna občanka. Foto: Črtomir Goznik Rozika Ojsteršek s svojo naslednico Simono Obran, zaposleno v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Njeno delo počasi prevzema v upanju, da bo Rozika tako njej kot ekipi še naprej pomagala z nasveti. Foto: Črtomir Goznik S poslovilnega piknika v Podvincih. Ne glede na to, da je eno skupno poglavje zaključeno, ostajajo vezi, ki ne bodo nikoli prekinjene. Pomoč ljudem v stiski je stalnica njenega prostovoljstva. Nobeno slovo ni lahko, priznava. Za večno pa bodo ostale skupne zgodbe prijateljstva, povezanosti in predanosti vrednoti življenja. Kdaj se je začelo vaše delo v PP CZ MO Ptuj, kaj ga je spodbudilo? „Leta 1998 je bilo za moje življenje leto, ko sem nehala verjeti v dobro in pravično življenje. Bila sem na razpotju, a sem izbrala pravo pot. Ponujeno mi je bilo mentorstvo ekipam PP CZ MO Ptuj in v tem sem zaznala delno nadaljevanje mojega poklica. Z vsem znanjem in sposobnostmi sem začela, ker sem verjela, da mi bo uspelo, da bom skupaj z motivacijo tečajnikov dosegla znanja, ki so bila opisana v programu. Priznam, da je to bil velik izziv zame, istočasno pa motivacija za skupno delo, da bomo na koncu ekipa, ki bomo pomagali reševati človeška življenja in da se bo ohranila človečnost, ki se je že takrat med ljudmi začela izgubljati." Kaj je obsegala strokovna priprava ekipe in katere novosti ste vključili? »Delati sem začela po smernicah RK Slovenije za te vrste tečajev. Vendar sem po prvem regijskem preverjanju znanja bolničarjev spoznala, da učenje zgolj po slikicah ne bo obrodilo tistega, kar smo kot ekipa želeli: rešiti življenje, ki ugaša in do prihoda NMP obdržati poškodovanca ali nenadno zbolelega pri življenju. Posegla sem po tuji literaturi, uvajati sem začela imitatorje poškodb. Učence ptujskih osnovnih šol sem naučila, da so vsaj poskušali igrati, kaj jim je in zakaj so se znašli na prizorišču nesreče. Kasneje smo imeli vaje v vojašnici, kjer so bili Imitatorji vojaki, ne več osnovnošolci. Opravila sem nekajdnevni tečaj za maskerja, da so bile poškodbe na imitatorjih bolj realne.« Na kaj ste bili pri svojem delu, poleg odličnih rezultatov tekmovanj, najbolj ponosni? „Po izdaji slovenskega učbenika prve pomoči na 714 straneh sem se v nekaj mesecih naučila snovi, ki je bila po programu potrebna za bol- ničarje. Ponosna sem bila na motivacijo, ki so jo izkazovali bolničarji vseh ekip podravskih občin in na to, da so mi sledili brez velikih uporov, negodovanja. Uspelo mi jih je motivirati v smislu, da rešujemo življenja. Bolničar je pred gotovo smrtjo rešil svojo hčer, ki je imela vročinske krče, rešili smo življenje deklice na avtocesti, ki se je dušila, pa človeka s srčnimi infarktom itd. Najbolj ponosna sem na resnično rešena življenja." Kaj ob predaji dela namestnici polagate na srce novim članom ekipe? „Po 25 letih intenzivnega učenja kandidatov za bolničarje in bolničarjev bi lahko s ponosom rekla, da mi je uspela moja začetna vizija so- GEr Foto: Črtomir Goznik S predzadnjega tekmovanja v okviru Bogatajevih dnevov na Ptuju delovanja, biti enak med enakimi, biti razumevajoč drug do drugega. Te vrline so nam prinesle 19 zmag na regijskih in 5 zmag na državnih tekmovanjih ter petkratno udeležbo na evropskem tekmovanju, kjer smo dosegli uvrstitve od 17. do 2. mesta in prvo mesto v Evropi v oživljanju. To misel in vizijo sem moji naslednici Simoni prenesla ob najinem letošnjem srečanju pri meni doma, kjer sem ji rekla: Simona, sedaj se boš spet učila. To tezo mi je potrdila po zaključenem regijskem tekmovanju v Ljutomeru. Trdno sem prepričana, da bo moje poslanstvo peljala naprej. Z obstoječimi ekipami bo obnovila stara in dodala nova znanja. Zaključila bi z mislijo, da je človeško življenje največja vrednota, zato so tisti, ki to vrednoto pomagajo ohranjati, največji heroji. Ekipe bolničarjev prosim, da še naprej hodijo po poti, ki smo jo v teh letih tlakovali. Vseh uspehov pa v taki meri ne bi bilo, če nam ob strani ne bi stala MO Ptuj, z vsem župani do sedaj. Moja največja moralna podpora v vseh letih pa sta bila zagotovo Janez Merc in sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta." MG Dornava, Podravje • ZUDV dr. Marijana Borštnarja praznuje 70 let Dolgoletna zgodovina delovanja in strokovni ugled Zavod za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava je ena največjih socialno-varstvenih ustanov v državi. Odlikujeta ga strokovno delo in medgeneracijski prenos znanj med sodelavci. Letos praznuje 70 let delovanja, ime nosi po ustanovitelju in prvem ravnatelju dr. Marijanu Borštnarju. u 1. oktobra 1953 je v gradu Dornava s 67 uporabniki začel delovati Dom za duševno defektno mladino. Dejavnost so razvijali v dve smeri: varstvo in nego ter vzgojo in habilitacijo, usmerjeno predvsem v urjenje ročnih spretnosti. Pomemben mejnik je bila selitev iz gradu v nove prostore, zadnji uporabniki so se preselili leta 2002. Že pred 30 leti so začeli z deinstitu-cionalizacijo, tako danes delujejo na 18 lokacijah v šestih občinah: Dornavi, Ptuju, Gorišnici, Ormožu, Miklavžu na Dravskem polju in Mariboru. S programi in vsebinami med najboljšimi Po 70 letih je danes zavod eden najboljših, najnaprednejših in strokovno najbolj usposobljenih ustanov za delo z osebami z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ne samo v slovenskem, temveč tudi širšem evropskem prostoru. Je eden izmed največjih delodajalcev v podravski regiji, pod streho združuje okoli 900 ljudi, polovica so zaposleni, polovica uporabniki. „Dolgoletna zgodovina delovanja in strokovni ugled, ki smo si ga s strokovnimi izkušnjami vseh zaposlenih pridobili pri uporabnikih in svojcih, sta temelja, na katerem želimo graditi prihodnost. Ključni cilj je zagotoviti kakovostne programe, ki bodo omogočali razvoj in napredek uporabnikov ter njihovo vključevanje v družbo. S sodelavci se bomo trudili ustvariti spodbudno in varno okolje, kjer bomo vsi deležni podpore in priložnosti za rast," je o ciljih delovanja zavoda dejala direktorica Ivanka Limonšek, ki je letos po treh letih začasnega vodenja dobila polni mandat. Ne mine leto brez • , • •• investicij V ZUDV Dornava neprestano skrbijo za izboljšanje bivanjskih in delovnih pogojev, nadgradnjo strokovnih vsebin in znanj. Dejansko ne mine leto brez investicij in tako bo tudi v prihodnje, če bo ustanoviteljica zavoda, država, sledila usmeritvam dela vodstva. „V prihodnje želimo večposteljne sobe zmanjšati na eno- ali dvoposteljne, dokončati sončno elektrarno, zgraditi prizidek k šoli v Mariboru, ločiti bivalne prostore od šolskih, posodobiti ogrevanje v centralni enoti zavoda, ustvariti varno in zdravo okolje za uporabnike ter zaposlene, naš cilj je delovati trajnostno in odgovorno," je povedala Limonškova. Direktorica Ivanka Limonšek Številni dogodki v prazničnem letu Zavod skozi celo letošnje leto prireja dogodke v čast jubileju. Med njimi so bili slikarska razstava v CIDu na Ptuju, predstavitev filma, pesmi in videospota z naslo- vom Kje smo doma, fotografsko--kiparska razstava v mariborskem IZUMu, likovna razstava v Dorna-vi, dan odprtih vrat in tematski dnevi ter slovesnost v IZUMu, ki se je je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Danes, v petek, dopoldan bo v kulturni dvorani Dornava slavnostna akademija, na prireditvi pričakujejo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Praznovali bodo še vse do konca leta, dogodki bodo namenjeni zaposlenim in uporabnikom. Mojca Zemljarič Foto: CG 12 Štajerski Kronika petek • 27. oktobra 2023 Ptuj • Osrednja državna slovesnost ob dnevu suverenosti Enotni in solidarni v trdih preizkušnjah V večnamenski dvorani Campus Sava Ptuj je 25. oktobra potekala osrednja državna slovesnost ob dnevu suverenosti, 25. oktobru, ki ga praznujemo v spomin na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije pred 32 leti. Letos sojo z veliko častjo in ponosom gostili Ptujčani. Slovesnost sta pripravila Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever, ki sta bili tudi pobudnici tega praznika. Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve RS Udeležili so se je veterani in veteranke iz cele Slovenije, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki je bil tudi slavnostni govornik, minister za obrambo Marjan Šarec, minister za vzgojo in izobraževanje Dario Felda, generalni direktor policije Senad Jušic, namestnik načelnika generalštaba slovenske vojske brigadir Franc Koračin, prvi predsednik RS Milan Kučan, visoki častniki in drugi predstavniki Slovenske vojske in Slovenske policije. Dobrodošlico je zbranim v imenu MO Ptuj izrekla županja Nuška Gajšek. „Ptuj je mesto, ki zgodovino povezuje s sedanjostjo, ki je spisalo tisoče izjemnih zgodb in ki se je soočilo s številnimi izzivi in ponosno obstalo. Dan suverenosti je velik praznik za vse državljanke in državljane, ki ljubimo svojo domovino in smo nanjo ponosni. Bodimo enotni, ostanimo povezani, in skupaj delajmo za našo Slovenijo, da bo naš skupni jutri lepši in boljši," je poudarila. Foto: Črtomir Goznik Komorni zbor Kor pod vodstvom zborovodje Danijela Tementa Od odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije je Slovenska milica, predhodnica Slovenske policije, skrbela za notranjo varnost države. Teritorialna obramba, predhodnica Slovenske vojske, pa je ostala edina zakonita vojaška sila na ozemlju RS. „Danes po več desetletjih svobodno živimo, mislimo in ustvarjamo. Vse to v čudovitem slovenskem jeziku, ki ga negujemo in razvijamo od prelomnega leta 1550, ko smo dobili prvi tiskani slovenski knjigi, ki sta omogočili in močno spodbudili nadaljnji razvoj slovenske narodne zavesti. Ta se je čez skoraj štiri stoletja in pol zmagovito formalizirala v obliki lastne slovenske države, Republike Slovenije. Danes živimo v varnem okolju, ki na srečo ni izkusilo grozot vojne in vojaškega spopada. Naloga nas, starejših odraslih, ki nismo imeli druge izbire kot prijeti za orožje ali na kakšen drug način braniti mlado, komaj nastalo državo, pa je, da jim še naprej zagotavljamo varno pot. Tako kot sta nas pred dobrimi tremi desetletji povezovala iskreno domoljubje in enotnost, nas je letos povezala solidarnost. Ob katastrofalnih avgustovskih poplavah in plazovih se je ponovno pokazalo, kaj zmoremo Slovenci. Ko se naš trdoživi narod najde pred težko preizkušnjo, takrat spet znamo in zmoremo biti enotni in solidarni. Takrat v trenutku pustimo ob strani vse naše razprtije in politična prerivanja ter lastne interese. To nas dela res velike. Velikega naroda ne definirajo ne številčnost, ne velikost in ne glasnost. Njegova neizmerna moč je v vsakem posamezniku," je povedal slavnostni govornik Boštjan Poklukar. Zahvalil se je veterankam in veteranom za tako predano negovanje zgodovinskega spomina in skrb za dediščino naše države. V kulturnem programu so nastopili: Komorni zbor Kor pod vodstvom zborovodje Danijela Tementa, solistka Amadeja Dvoršak in Sandi Žuran kot Marcus Antonius Primus. V vlogi voditelja in režiserja slovesnosti je bil Peter Srpčič. MG Slovenija, Podravje • Prime evforija zajela tudi slovensko mladino Priljubljen energijski napitek Prime neprimeren za otroke Trendovska pijača otrok in mladostnikov pod imenom Prime je že nekaj časa na voljo tudi v slovenskih trgovinah. Cena zanjo je hudo zasoljena, a jo je kljub temu opaziti v rokah vse več mladih. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) pa je nedavno opozorila na pomanjkljivo označbo embalaže, kjer med drugim manjka opozorilo, da energijska pijača ni primerna za otroke. „Na Zvezi potrošnikov Slovenije smo skrbno preverili označbe na izdelkih Prime Energy drink Lemon/ Lime in Prime Hydration drink Lemonade. Seznam napak je izjemno dolg," so opozorili. Kot so navedli, nekatere pijače niso bile opremljene s slovensko označbo, na tistih, kjer so našli slovenski prevod, pa ni bilo opisnega imena, označba je vsebovala napačne prevode, seznam sestavin je bil pomanjkljiv, prav tako ni bilo obveznih podatkov o vsebnosti kofeina in opozoril, da energijska pijača ni primerna za otroke. „Na ZPS smo na nepravilnosti že opozorili upravo za varno hrano in varnost živil, pričakujemo takojšnje ukrepanje," so zapisali. Ogromna vsebnost kofeina Blagovna znamka Prime po navedbah ZPS s premišljenimi mar-ketinškimi potezami prodira na slovenski trg, pri čemer po njihovi oceni ni dvoma, da so ciljna skupina predvsem otroci in da izkorišča njihovo neizkušenost. Med drugim so opozorili na vsebnost kofeina. Evropska agencija za varno hrano Inšpekcijski nadzor v teku Uprava za varno hrano je po opozorilu Zveze potrošnikov Slovenije uvedla inšpekcijski nadzor zaradi energijske pijače Prime, kije zahvaljujoč družbenim omrežjem zelo priljubljena med mladostniki. i talM o*"18* ■ "-* '»VI** ' * r, ■ je kot še varno dnevno količino kofeina za otroke določila tri mili-grame na kilogram telesne mase. „Na ameriški označbi smo našli navedbo, da ena pločevinka (355 mililitrov) vsebuje 200 miligramov kofeina, kar pomeni, da 40-kilo- gramski otrok z zaužitjem ene pločevinke preseže še varen vnos za 66 odstotkov," so opozorili. Na slovenski označbi sicer tega podatka ni. „Gre za pijačo, ki je bolj bogata s kofeinom kot druge pijače na našem trgu, ki v povprečju vsebu- jejo okrog 80 miligramov kofeina v pločevinki," so izpostavili. Zasoljene cene Na ZPS so preverili, kakšna je cena v državi izvora, torej v ZDA. Osnovni okus pijače Prime v 500 ml plastenki stane v trgovini Target 2,27 evra in v trgovini Wal-mart 2,06 evra. Pri nas boste za posebne različice odšteli od 5,99 do 12,99 evra, na črnem trgu nekateri izdelki dosegajo tudi ceno 20 evrov. Cena podobnih pijač drugih proizvajalcev se giblje od enega do treh evrov. Pijača Prime je sicer priljubljena predvsem po zaslugi YouTube vplivnežev.«Otroci imajo na spletu neomejen dostop do različnih vsebin, ki so premalo nadzorovane. Tudi zakonodaja, ki ureja oglaševanje živil otrokom, se za zdaj še ne dotika tovrstnih medijev,« so še opozorili na zvezi. Starše so pozvali, naj otrokom omejijo dostop do teh vsebin, se z njimi pogovarjajo, predvsem pa naj jih z zgledom naučijo kritičnega vrednotenja teh informacij. Sta, Ur Ptuj • Občina vztraja, da se popravilo izvede v sklopu garancije »Če asfalta ne bodo popravili, bomo cesto morali kositi!« Čeprav so nekateri krajani lani nasprotovali asfaltiranju pešpoti proti Mitreju in celo zbirali podpise, je ta investicija vendarle bila izvedena. A očitno precej pomanjkljivo. Že nekaj mesecev kasneje je del asfalta spokal, skozenj pa je začela rasti trava. Stanovalci v šali pravijo, bodo kmalu morali kositi po asfaltu. Na neustrezno izvedbo del cestišča oz. pešpoti proti Mitreju je v imenu krajanov opozoril občinski svetnik Uroš Vek: »Lani izvedena kolesarska pot je potrebna sanacije, saj je cestišče spokalo in skozi asfalt raste trava. Občinski upravi sem predlagal, da se to čim prej uredi. Že pred časom se je občina zavezala k popravilu, vendar se do danes še ni nič zgodilo. Če sanacije cestišča ne bo, bomo na Ptuju počasi morali začeti kositi asfalt.« Ker je garancija še veljavna, je občina od izvajalca gradbenih del, podjetja BM asfalt, zahtevala, da to čim prej uredijo. Pozvali so jih k sanaciji, ki naj bi se začela v kratkem. Veku se to, da se je to zgodilo po tako kratkem času, zdi nesprejemljivo: »Gre za kolesarsko stezo in peš pot, ogromno je otrok, večina nas je komaj čakala, da se to uredi, zdaj pa ni tako, kot bi moralo biti.« Pobudo za ureditev kolesarske poti, po kateri delno poteka tudi šolska pot, je že pred leti podalo Investicija je bila vredna 30.000 evrov. Turistično društvo Ptuj, da bi olajšali dostop do kulturnega spomenika tudi invalidnim osebam. Očitno je, da je bilo razlogov za izvedbo te naložbe precej. Skupna vrednost gradbenih del je znašala 29.136 evrov z davkom, dodatnih stroškov naj ne bi imeli, ker gre za uveljavljanje garancije oziroma napak, ki so nastale na račun pomanjkljive izvedbe. To je le ena v nizu naložb, ki niso izvedene najbolje. Na občini priznavajo, da imajo kar nekaj težav z izvajalci, ki jih pozivajo k popravilom. Tak primer je bil tudi ob preplastitvi igrišča v Ljudskem vrtu, kjer so napake uspešno odpravili. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Ako na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje. L13/I: 11/12 13/14 16/19 14/14 18/20 10/12 12/13 13/15 14/15 Danes zjutraj in dopoldne bo še oblačno in deževno. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Sredi dneva bo dež od zahoda ponehal. Popoldne se bo delno razjasnilo. Jutranje temperature bodo od 9 do 15, na Primorskem okoli 17, najvišje dnevne od 12 do 16, na Goriškem in ob morju do 20 °C. OBETI: V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno, predvsem na zahodu bodo nastajale krajevne plohe. 15/15 Napoved za Podravje 14/13 2V Is I Q delno oblačno nníTTO Nedelja 29.10. pretežno oblačno Ponedeljek 30.10. trn no Vir: ARSO Sah Ptujski šahisti suvereno do 3. mesta Stran 14 Kikboks Ptujčani uspešni v Avstriji, m ~~ Ormožani v BiH j Stran 14 v ■ -Jk i Marjeta Gomilšak »Na cilju sem bila nasmejana, občutekje bil vrhunski« Stran 15 Nogomet Mladi šumaiji zmagovalci turnirja v Veroni Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL tednik Ú-*oiIuíajt¿ naí na íuttounim. íjdshi! RADIOPTUJ tta. a/tíettt www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radlo-tednlk.sl Spomini na prvo medsebojno tekmo so še živi Po dveh zaporednih porazih, proti Kopru in Kalcerju, čakata nogometaše Aluminija dve zaporedni gostovanji, pri Olimpiji in Muri. Nič kaj zavidljiva naloga, a dejstvo je, da so Kidričani doslej najboljše predstave pokazali proti ekipam z vrha lestvice. Ena izmed teh „najboljših predstav" je zagotovo tekma med Aluminijem in Olimpijo v kidričevskem športnem parku v 5. krogu, kjer je več kot 1000 gledalcev lahko uživalo v zanimivi in dinamični predstavi. Šumarji so na tem srečanju dvakrat vodili, ob polčasu 2:1, nato pa v 77. minuti še 4:3, kljub temu pa so na koncu ostali brez ene same točke ... Če k temu porazu prištejemo še nesrečno izgubljeno polfinalno tekmo lanskega pokalnega tekmovanja (2:1 v Stožicah), potem so zmajčki res Nogometaši Aluminija so pred zahtevno nalogo -tekmi s Kalcerjem. veliki dolžniki šumarjev. Lahko ti račun izstavijo v nedeljo? Rokomet • Jeruzalem Ormož, liga NLB V goste vodilni ekipi še brez Soka lige Zadnja tekma Jeruzalema in Škofljice je po pritožbi novinca v ligi dobila tretji polčas. Škofljica se sklicuje, da je v zaključku tekme prišlo do kršitve rokometnih pravil in tekma trenutno še ni registrirana. V Ormožu so pritožbo Škofljice sprejeli mirno. „Na sami tekmi smo jih premagali dvakrat, zdaj jih bomo še tretjič. Nimamo se česa bati, vse je po pravilih. Rokometaš Škofljice Peter Etling je storil napako, ki sta jo sodnika kaznovala z rdečim kartonom in sedemmetrovko. Da je njihov igralec vrgel žogo že po izteku igralnega časa, je 'larifari'. Jasno se sliši, ko je sirena označila konec tekme in to je bilo po metu Etlinga s svoje na drugo polovico igrišča. V Ormožu se raje ukvarjamo z drugimi težavami, kot je ta pritožba Škofljice," je o tretjem polčasu tekme Jeruzalem - Škofljica (29:28) povedal predsednik Mladen Grabovac. In Ormožani resnično imajo težave. „Do konca prvega dela sezone smo ostali brez prvega strelca ekipe Tadeja Soka. Poškodba zadnje stegenske mišice na enem izmed treningov je kar huda. Zanimivo, da se je ta poškodba Tadeju v preteklosti že večkrat zgodila, čeprav gre za športnika od glave do pet, ki za svoje telo skrbi skoraj kot Cristiano Ronaldo. Staš Krabonja bo zdaj dobil priložnost na desnem krilu, treba pa bo najti vsaj približno tako dobrega izvajalca sedemmetrovk, kot je bil Sok (met s 7 m: 19/20). Verjamemo, da lahko nastalo vrzel čim bolje zakrpamo, saj so pred nami ključne tekme sezone," je o težavah s poškodbami, po katerih so igralci Jeruzalema os- tali brez Jana Mlača Černeta, Davida Bogadija in Tadeja Soka, spregovoril trener Saša Prapotnik. Že v petek, 27. oktobra, ob 18.30 čaka Ormožane gostovanje pri vodilni ekipi Lige NLB. „Pred nami je gostovanje v Trebnjem, kjer je Trimo osvojil 12 od možnih 14 točk. Tudi Trimo ima nekaj težav s poškodovanimi igralci, a so tisti, ki so zamenjali poškodovane, priložnost za igro odlično zagrabili in Trimo je v tem trenutku zasluženo na vrhu lestvice. V obrambi igrajo zelo globoko in gibljivo obrambo, ki se v trenutku iz 6:0 spremeni v 5:1, 4:2 ali celo 3:3. So izjemno gibljivi in iznajdljivi v obrambi, kjer tekmeca silijo v napake in potem te napake kaznujejo z lahkimi goli iz protinapadov. Tudi v napadu igrajo zelo hitro in atraktivno. Nevarni so iz vseh položajev in prav zanimivo bo videti, kako se bomo znašli na takšno igro Trebanjcev. Ekipo vodi trener Uroš Zorman, ki ima letos na razpolago zelo mlado talentirano moštvo. Če želijo ostati v boju za prvaka, si proti nam ne smejo privoščiti spodrsljaja, mi pa smo ravno takšna ekipa, ki lahko preseneti, ko najmanj računaš na to. Tekme proti vodilni ekipi lige se veselimo in upamo na kakovostno rokometno predstavo," je pred gostovanjem na Dolenjskem povedal Miha Kolmančič, ki je proti Škofljici odigral svojo najboljšo tekmo v sezoni 2023/24. Po tekmi s Trimom sledi krajši premor, nato pa na martinovo soboto, 11. novembra, ob 19.00 domača tekma na Hardeku proti Svišu iz Ivančne Gorice. Uroš Krstič Naloga bo vse prej kot lahka, čeprav je nekaj argumentov tudi na njihovi strani. En od teh je npr. igranje Olimpije v četrtek na Ferskih otokih v konferenčni ligi. Trener Zoran Zeljkovič je pred prevzemom funkcije trenerja izpostavil prav to, da si želi z Olimpijo narediti dober izid v Evropi. Koliko so se Ljubljančani Nogomet • 2. SNL Triglav previsoka ovira na prekmurski ravnici Sredi tedna so bile odigrane tekme zaradi poplav prestavljenega 3. kroga v 2. ligi. Po devetih tekmah neporaženosti (sedem zmag, dva remija) so v derbiju kroga klonili vodilni Beltinčani, premočan je bil Triglav. Za Gorence je dvakrat zadel Nigerijec Golden Okocha Gibson, drugič že globoko v sodnikovem podaljšku. Razlika med kluboma na vrhu lestvice je sedaj samo še dve točki, vodstvo pa vseeno še naprej držijo varovanci Damjana Gajserja. Uspešni sta bili ekipi Bistrice in Dravinje, prvi v Dekanih, drugi doma. Bistričani so povedli z golom kapetana Jana Vidmarja, le nekaj minut zatem je zadel še Nejc Bračko. Dokončno je barko Jadrana potopil Ante Kuliš. Domači trener Alen Šču-lac je vseh pet menjav opravil že do začetka drugega polčasa ... Dravinja je s trenerjem Almirom Sulejmanovicem (nekdaj tudi Aluminij) pričakala Krko (trener Agron Šalja) in dosegla četrto zmago v sezoni. Prvi gol na tekmi je dosegel Luka Petek, v končnici pa so gledalci v dresu gostov videli na igrišču tudi Amirja Derviševica (nekdaj Maribor). Sapa očitno pojenja ajdovskemu Primorju, saj je izgubil tretjo zaporedno tekmo, po Fužinarju in Triglavu je bila tokrat boljša še ekipa Brinja. REZULTATI 3. KROGA: Jadran Dekani - Kety Emmi&Im-pol Bistrica 1:4 (0:3); strelci: 0:1 Vid- 1. BELTINCI TRATNJEK 14 9 2. TRIGLAV KRANJ 14 3. NAFTA 1903 13 8 4. PRIMORJE E. 14 5. GORICA 13 6. BRINJE GROSUPLJE 14 7. K. E. BISTRICA 8. VITANEST BILJE 9. JADRAN DEKANI 10. TKK TOLMIN 11. KRKA 12. FUŽINAR RAVNE 13. DRAVINJA 14. RUDAR VELENJE 15. ILIRIJA 1911 16. TABOR SEŽANA S 2 S 4 2 S 2 T 4 3 T 2 4 B S S 2T:9 24:12 2B:13 14 B S S 14 S 4 S 14 4 14 14 4 14 4 14 4 13 3 13 2 S B S S S 2 T 3 T 3 T 3 T 3 T 14 O B S 14:3B 1T:1S 1T:2S 1B:20 21:30 1. SNL, 14. krog: Olimpija - Aluminij (v nedeljo ob 17.30 v Stožicah). Prva medsebojna tekma v sezoni: Aluminij - Olimpija 4:5 (2:1); strelci: Skiba, Bilji, Jovan, Brest; Rui Pedro, Pedro Lucas 2, Moti-ka, Nukic. spočite igralce. V tem primeru bi bila nekoliko vprašljiva uigranost, a želja po dokazovanju novemu trenerju bi lahko bila za igralce s klopi velika motivacija. Na drugi strani ima najmlajša zasedba v celotni ligi precej lastnih težav, poškodbi Pridgarja in Skibe (že od prej Brkljače) sta samo eni izmed njih. „Lastne individualne napake so tiste, ki nam najpogosteje odnašajo točke. Če želimo, da bo tega manj, je nujno, da tem mladim igralcem zaupamo in jih podpiramo na poti razvoja. Gre za proces, tega ni mogoče storiti čez noč. Poglejmo si primer našega 17-letnega vratarja Jana Petka, ki je po poškodbah Pridgarja in Baniča dobil priložnost. Zame njegove predstave pomenijo izjemno naložbo v prihodnost, brani zanesljivo, je komunikativen pri igri in ima velik potencial. Ne samo, da gre za naložbo v prihodnost Aluminija, ampak tudi v slovenski nogomet," je dejal trener Robert Pevnik. Aluminij je doslej v 1. ligi pri Olimpi-ji gostoval 14-krat, tradicija je močno na strani ljubljanske vrste, saj je slavila na 12 tekmah, enkrat pa je bilo neodločeno. Edino zmago v gosteh pri Olimpiji so šumarji dosegli v sezoni 2019/20, ko je edini gol na tekmi dosegel Mihael Klepač (ta sedaj igra v Švici, pri prvoligašu Yverdon Sport, op. a.). JM Foto: Črtomir Goznik Nogomet • Ženska liga proti Olimpiji želijo popraviti vtis, ki so ga pustili na potrošili na severu Evrope in koliko energije bodo iz sebe iztisnili proti Aluminiju, ki za ljubljansko zasedbo ni atraktiven tekmec, je tako zelo zanimivo vprašanje. A se je treba v isti sapi zavedati, da ima Olimpija v kadru dovolj kakovostnih igralcev za dve enakovredni zasedbi in da lahko Zeljkovič v boj s šumarji pošlje mar (24.), 0:2 Bračko (29.), 0:3 Kuliš (45.), 0:4 Kuliš (62.), 1:4 Sever (82., z 11 m); Beltinci Klima Tratnjek - Triglav Kranj 1:2 (0:1); strelca: 0:2 Gibson (37.), 1:1 Pihler (66.), 1:2 Gibson (93.); Dravinja - Krka 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Petek (43.), 2:0 Ramšak (69.), 3:0 Privošnik (87.); Vitanest Bilje - Fužinar Ravne 5:1 (3:0); strelci: 1:0 Irmančnik (11., ag.), 2:0 Fernandez Betriu (23.), 3:0 Radu-lovic-Veličkovic (27.), 3:1 Verbič (50.), 4:1 Fernandez Betriu (58.), 5:1 Džaja (83.); Brinje Grosuplje - Primorje Emu-ndia 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Piskule (3.); TKK Tolmin - Tabor Sežana 3:1 (2:1); strelca: 1:0 Kavčič (4.), 1:1 Kavčič (8., ag.), 2:1 Kavčič (39.), 3:1 Pro-danovic (54.). Tekma Rudar Velenje - Gorica je bila odigrana v četrtek, tekma Nafta 1903 - Ilirija 1911 pa je bila prestavljena na 11. 11. Trener odstopil, dekleta v negotovosti REZULTATI 10. KROGA: Olimpija 0:14 (0:5), Gažon -Ljubljana - Mura Nona 0:3 domlje Medex - Cerklje 2:0 1. MURA NONA 8 8 0 0 2. OLIMPIJA LJ. 8 7 0 1 3. LJUBLJANA 9 6 4. RADOMLJE MEDEX 7 4 5. PRIMORJE GAIA 6. CERKLJE 7. DRAVA PTUJ 8. GAŽON 9. KRIM 0 3 2 1 1 4 3 4 Drava -Krim 0:0, (0:2), Ra-(0:0). B4:2 24 B4:1 21 30:11 1S 20:3 14 1B:31 10 11:24 9 450 4 1:49 4 2:41 2 WFC Drava Ptuj -Olimpija Ljubljana 0:14 (0:5) STRELKE: Sara Makovec 6, Maja Dimitrijevič 3, Ana Milovič 2, Urška Bratuša, Izabela Križaj in Maja Ma-don po 1. WFC DRAVA PTUJ: Neža Forštna-rič, Gaja Kirbiš (od 46. Daša Kirbiš), Selma Šabotic, Pia Ciganovic, Eva Vidovič, Nuša Štumberger (od 63. Tjaša Jasenc Jakop), Anja Lonča-rič, Lana Zalar (od 63. Minika Kelc), Maša Potočnik, Nuša Forštnarič (od 40. Ela Ušen), Ana Lenka Bedrač Pla-zovnik. Pred reprezentančnim premorom, v katerem se bo slovenska izbrana vrsta merila v Ligi narodov, so igralke v domačem prvenstvu odigrale tekme 10. kroga. Ptujska vrsta je proti Olimpiji doživela najvišji poraz v sezoni, prejela je enkrat več golov kot prejšnji teden proti vodilni Muri (0:7). Eden od glavnih vzrokov za visoki poraz je odstop trenerja Sandija Ba-uerja, ki se je zgodil nekaj dni pred tekmo (dekleta je vodil Leon Kodrič, trener selekcije U-15). Ko je že kazalo, da se ptujskemu ženskemu nogometu obetajo boljši časi (lepo zapolnjena članska vrsta, konkurenčna ekipa za sredino lestvice, napredek v igri, veliko število mladih igralk v nižjih selekcijah ...), je ta odstop dokaj močna streznitev in kazalnik, da stvari znotraj kluba vendarle niso tako urejene, kot je bilo vidno navzven... JM 30 2S 2T 2S 23 21 21 19 1T 1T 1S 1S 1S 12 11 B JM Foto: Črtomir Goznik Po Muri (0:7, na fotografiji) so dekleta WFC Drava Ptuj pričakovano klonila še proti najboljši slovenski ekipi, Olimpiji. 1 1 0 14 Štajerski Šport petek • 27. oktobra 2023 Kikboks • Turnir Alpe-Adria Open v Koflachu Kikboks • KBV Ormož Larisa in Taja zmagovalki v Avstriji V BiH do številnih medalj Ekipa Kluba borilnih veščin Ptuj se je konec tedna udeležila odprtega turnirju v kikboksu v Koflachu v Avstriji. Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting, dve tekmovalki tudi v light kontaktu. Rezultati: 1. mesto sta osvojili: - Larisa Vidovič, starejše kadetinje do 65 kg v point fightingu in light kontaktu, - Taja Šibila, st. kadetinje nad 65 kg v light kontaktu. 2. mesto so osvojili (vsi v point fightingu): - Pia Kozel, deklice do 36 kg, - Tim Arnuš, mlajši kadeti do 47 kg, - Taja Šibila, st. kadetinje nad 65 kg. 3. mesto sta osvojila (oba v point fightingu): - Lea Skledar, mlajše kadetinje do 47 kg, - Jaka Kozel, mlajši kadeti do 42 kg. Maj Štrucl je med starejšimi kadeti nad 69 kg osvojil 5. mesto. Ekipo je vodil trener Filip Janžeko-vič, sodili pa so tudi ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar in Matej Šibila. Franc Slodnjak Tekmovalci KBV Ormož so se v soboto, 21. oktobra, udeležili mednarodnega turnirja »17. Balkan Open« v Tešanju v BiH. Tekmovanja se je udeležilo 492 tekmovalcev iz 100 klubov iz 12 držav. Ormoški klub je pod vodstvom trenerja Žana Tomažiča zastopalo pet tekmovalcev. Dosegli so odlične rezultate, še posebej v light contactu. Rezultati, Point Fighting: - Elena Hudin, starejše kadetinje do 50 kg, 3. mesto, - Leja Trstenjak, starejše kadetinje do 60 kg, 3. mesto, - Neja Šut, starejše kadetinje do 60 kg, 3. mesto. V disciplini Light Contact: - Denis Haliti, starejši kadeti plus 69 kg začetniki in plus 69 kg, obakrat 1. mesto, - Elena Hudin, starejše kadeti-nje do 50 in do 55 kg, obakrat 1. mesto, - Leja Trstenjak, starejše kadetinje do 60 kg, 1. mesto, - Ana Hudin, mladinke do 55 kg, 1. mesto; mladinke do 60 kg, 2. mesto. Danilo Korotaj Ptujski tekmovalci, trenerji in sodniki v Avstriji Foto: Franc Slodnjak Judo • JK Drava Ptuj Aktivni ptujski judoisti Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Mladi ptujski judoisti so se po tekmovanju v Slovenj Gradcu udeležili še priprav. Od leve so Mai Pak, Jaka Založnik, Anej Hrženjak, Aneja Vidovič in Maruša Frank. Na mednarodnem prvenstvu v Slovenj Gradcu je nastopilo 605 tekmovalcev in tekmovalk iz 72 klubov iz 20 držav. Iz Judo kluba Drava je med kade-tinjami do 18 let Tadeja Simonič zasedla 9. mesto v kategoriji nad 70 kg. Med prvih dvajset klubov po številu osvojenih kolajn se je uspelo uvrstiti samo trem slovenskim klubom, kar veliko pove o kakovosti tega tekmovanja. Na prvem mestu je bil klub Gladiator iz Gruzije, sledili so Akron Slovenj Gradec, češka reprezentanca, Talen Base iz Nizozemske, No-vosadski judo klub (Srbija), avstrijska reprezentanca... Po dvodnevnem tekmovanju so sledile še tridnevne priprave, ki so se jih udeležili tekmovalci vseh nastopajočih držav, med njimi tudi osem tekmovalcev ptujske Drave. Pred časom sta na mednarodnem prvenstvu za mlajše kadetinje v Komendi (več kot 400 nastopajočih) nastopili Aneja Vidovič in Maruša Frank. Prva je v kategoriji do 57 kg osvojila peto mesto, druga pa je v kategoriji do 63 kg s porazom in dvema zmagama osvojila bronasto kolajno. David Breznik Ormoške predstavnice s trenerjema na turnirju v BiH Šah • Članska državna liga Ptujski šahisti suvereno do 3. mesta Kegljanje • KK Drava Ptuj Zmaga ženske, poraz moške ekipe kegljačev Drave Pod okriljem Šahovske zveze Slovenije ter v organizaciji ŠK Ljubljana Tajfun in ŽŠK Maribor Poligram se je zaključilo tekmovanje v najvišjem rangu, članski državni šahovski ligi za leto 2023. Za naslov najboljšega se je potegovalo deset najboljših slovenskih šahovskih klubov in društev, med katerimi je Šahovsko društvo Ptuj ob koncu suvereno osvojilo 3. mesto in ponovno dokazalo, da spada v sam slovenski vrh. Po udarni zasedbi šestih tujih velemojstrov (po dva iz Indije in Hrvaške, po en iz Srbije in Madžarske) ter ob treh slovenskih velemojstrih je bil naslov državnega prvaka oddan ekipi ŠK Ljubljana Tajfun dejansko že pred začetkom tekmovanja. Ostalim devetim klubom in društvom je tako ostal boj za mesta od dva do deset, kjer pa je vendarle bil ŽŠK Maribor Poligram najresnejši kandidat za drugo, ekipa ŠD Ptuj pa za tretje mesto. Tak vrstni red je dejansko na vrhu ostal po vseh odigranih devetih kolih, v katerih so Ptujčani dosegli pet zmag, tri remije in doživeli le en poraz -proti prvemu favoritu iz Ljubljane. Velja izpostaviti remi proti drugemu favoritu ŽŠK Maribor Poligram v šestem krogu, kar jih je končno utrdilo na tretjem mestu, ki ga niso izpustili vse do konca. Najboljši v ptujski ekipi je bil MK Žan Belšak s šestimi točkami, ob tem pa je ostal tudi neporažen. Pomembne pol točke mu je uspelo osvojiti v zadnjem krogu proti članu ŠK Ljubljana s 344 točkami višjim ratingom. Tako je pokazal izredno konstantno igro kot standardni član prve ekipe, ki prav gotovo še ni rekel zadnje besede. Šest točk je osvojil tudi FM Gregor Podkrižnik, ki pa je moral enkrat podpisati poraz, 5,5 točke pa je dodal kapetan ekipe in predsednik društva, MM Danilo Polajžer, ki je ob zaključku lige dejal: »Ekipa je delovala izredno homogeno, kar je prispevalo tudi k odličnemu končnemu uspehu. Pohvale gredo vsem, ki so dobili priložnost, saj smo dejansko bili ves čas v borbi za stopničke in do osmega kroga v 48 posameznih dvobojih doživeli le en poraz. Ekipni poraz v zadnjem krogu proti prvemu favoritu in zmagovalcu lige, ekipi ŠK Ljubljana Tajfun, kjer sta se še posebej izkazala MK Žan Belšak in MK Andraž Šuta, ki sta uspela remizirati proti tekmecema z ratingom, višjim 344 oziroma 379 točk, ni pokvaril našega zadovoljstva ob končnem tretjem mestu. Mladi Gregor, Žan, Andraž in David Murko bodo prav gotovo steber prve ekipe tudi v prihodnje, ko bodo lahko utrjevali svoje šahovsko znanje ob prisotnosti nekaterih izkušenejših velemojstrih in mednarodnih mojstrih. V društvu smo dokazali, da se strokovno delo z mladimi in resen pristop na treningih na dolgi rok gotovo obrestuje.« Zmagovalna ekipa si je priborila možnost nastopa na klubskem ekipnem evropskem pokalu prihodnje leto, zadnji dve ekipi pa se selita v nižji rang tekmovanja, prvo člansko ligo. Nekoliko presenetljivo je na zadnjem mestu pristal ŠK Triglav Krško, ki je bil po začetnem ratingu na 4. mestu, deseterico pa ponovno zapušča ŠK Impol Sl. Bistrica, na začetku osmouvrščena ekipa. Končni vrstni red: 1. (1.) ŠK Ljubljana Tajfun 18 točk, 2. (2.) ŽŠK Maribor 15, 3. (3.) ŠD Ptuj (VM Aleksander Beljavski 3,5/6, FM Gregor Podkriž-nik 6/9, VM Nenad Ristič 2/3, MK Andraž Šuta 5/9, MM Danilo Polajžer 5,5/9, MK David Murko 4/9, MK Žan Belšak 6/9), 4. (6.) ŠK Žalec 10, 5. (7.) ŠD Pomgrad M. Sobota 8, 6. (10.) Celjski ŠK 6, 7. (9.) ŠS Tomo Zupan Kranj 6, 8. (5.) ŠK Branik Maribor 5, 9. (8.) ŠK Impol Sl. Bistrica 5, 10. (4.) ŠK Triglav Krško 4. Silva Razlag Članski ekipi Drave sta v minulih dneh svoji prvenstveni ligaški tekmi igrali v gosteh. Kegljačice so se veselile zmage, medtem ko so bili kegljači poraženi. 1. B DKL (ž), 4. krog: Fužinar - Drava 2:6 (2951:3018) DRAVA: Milena Štampar Golob 462, Tjaša Kramberger 485, Nada Fridl 525, Lidija Hrenko 445, Melita Krušič 543, Marina Kramberger 558 podrtih kegljev. Ženska ekipa Drave je gostovala pri ekipi Fužinarja na Ravnah in zanesljivo zmagala. Začetek tekme je sicer pripadal domačinkam, v nadaljevanju pa so ptujske kegljačice prevzele vajeti v svoje roke in tekmo obrnile v svoj prid. Odlično so odi- grale Nada Fridl (525), Melita Krušič (543) in posebej Marina Kramberger (558), poleg njih je točko prispevala še Lidija Hrenko. Mlada Tjaša Kramberger se je na tujem kegljišču zelo dobro znašla in podrla že 485 kegljev, vendar je bila tekmica, najboljša domačinka Blanka Oprešnik, s 523 podrtimi keglji še premočna nasprotnica. Z dvema zmagama in enim porazom ekipa Drave zaseda 4. mesto v osemčlanski ligi. 3. DRL - vzhod (m), 4. krog: Prepolje - Drava Ptuj 6:2 (3260:3198) DRAVA: Marko Godec 504, Uroš Krušič 549, Bojan Krušič 547, Boris Premzl 507, Mitja Kramberger 544, Robi Golob 547 podrtih kegljev. Moška ekipa Drave je gostovala pri neugodnih sosedih iz Prepolj, ki svoje domače tekme igrajo v Slovenskih Konjicah. Tekme s sosedi so bile vedno napete, običajno so odločali zadnji lučaji. V prejšnji sezoni so bili Ptujčani boljši na obeh tekmah, tokrat pa se domačini niso pustili in so prednost „domačega kegljišča" obrnili sebi v prid. Najboljši domačin Ivan Ornik je podrl kar 592 kegljev, vsi njegovi soigralci pa 524 in več. Točki za Dravo sta priborila Uroš Krušič (549) in Robi Golob (547), poleg njiju pa sta zelo dobro odigrala tudi Bojan Krušič in Mitja Kramber-ger, vendar to ni bilo dovolj za več kot časten poraz. Z dvema zmagama in enim porazom zasedajo Dravaši 5. mesto v devetčlanski ligi. David Breznik i n J MUSUNG Najboljša u ptujski ekipi: MM Žan Belšak (leuo) in FM Gregor Podkrižnik Foto: Luka Rifelj, SZS petek • 27. oktobra 2023 Reportaže, pogovori Štajerski 15 Špartatlon • Marjeta in Srečko Gomilšak Zakonca Marjeta in Srečko Gomilšak iz Gabrnika sta abrahamovca, zaljubljena v gibanje. „Gibanje je najino življenje, pri tem pa ne misliva samo teka, ampak tudi planinarjenje, kolesarjenje, tudi košarka s prijatelji," povesta v en glas. Prijatelji ju poznajo kot izredno dobrodušni in veseli osebi, ki se ne želita izpostavljati s svojimi dosežki. „Z ultramaratoni se ukvarjava za lastno zadovoljstvo, za dobro počutje, ne za slavo." A povod za pogovor je vendarle dosežek, ki ga zmorejo le redki izbranci - opravljen Špartatlon. Preizkušnja, ki tudi med ultramaratonci zbuja strahospoštovanje, je dolga 246 kilometrov in poteka od Aten do Šparte. Špartatlon temelji na teku Feidipida, ki je pred bitko pri Maratonu v dnevu in pol tekel iz Aten v Šparto, da bi poiskal pomoč proti Perzijcem. Marjeta je bila tokrat v vlogi tekmovalke, Srečko pa v vlogi spremljevalca. Sicer se različnih ul-tramaratonov - gorskih in ravninskih - udeležujeta oba. Od krajših tekov do ultramaratonov Kako je sploh prišlo do tega, da sta se začela udeleževati ultramaratonov? Marjeta: „Do tega je prišlo čisto slučajno: midva sva se že kot osnovnošolca ukvarjala s športom, takrat še vsak po svoje. Ko sva začela živeti skupaj, se je to samo še stopnjevalo in sva vsak prosti čas izkoristila za gibanje. Potem sva na internetu zasledila, da se dogajajo te krajše tekme, 10 km in podobno. Takrat sem si zaželela, da se malo preizkusim, in ko sem se, se mi je zdelo, da sem kar dobra in me je kar naprej vleklo v naslednje preizkušnje. Ko nekaj dosežeš, potem že vidiš nekaj več, kakšne daljše tekme in tako se potem nadaljuje..." Srečko: „Prvi ultramaraton (100 km in več) sem v bistvu pretekel jaz, leta 2008 v Srbiji. Potem sva se vsako leto skupaj vračala na 'kraj zločina' in zdaj imava tam največ udeležb med vsemi nastopajočimi. Zdaj je ta tekma daljša, dolga je 134 km in ima skoraj 6000 višinskih metrov, tako da je precej razgibana. To je sedaj najin spomladanski ritual, vsako pomlad je to najina prva tekma. Zato sva prisiljena, da čez zimo nekaj delava v tej smeri, ker če ne bi, potem bi to bil samo nek izlet s trpljenjem in brez užitka po tekmi. Če pa spontano nekaj delaš čez zimo in ni v prvi vrsti rezultat, ampak samo z zadovoljstvom normalno speljana tekma, se imava potem res fajn. Dan ali dva zatem že kujeva nove načrte." Marjeta: „Srečko ima rajši gorske, višinske ultramaratone, mene pa bolj privlačijo ravninski. Sicer hodim tudi na gorske, ampak me ravninski bolj pritegnejo. Nisem pa nikoli trenirala, da bi dosegla nek določen čas, ampak sem imela trening pravzaprav za druženje. Tam smo se spoznavali s podobno mislečimi in smo za druženje šli nekam in se preizkusili. Na kakšen maraton sem šla le za trening za ultramaraton." Bi izpostavila kateri dosežek pred Špartatlonom, vama je kateri ostal posebej v spominu? Marjeta: „Med mojimi ravninskimi bi izpostavila tistega med Zagrebom in Vukovarjem, to je sicer etapna tekma, ki je trajala 5 dni. Vsak dan si moral preteči določeno število kilometrov v določenem času; 344 km v petih dneh - to je bil moj prvi ravninski ultramaraton. Potem sem se preizkusila tudi v Ultrabalatonu, to je tek okrog Balatona in znaša 212 km. Ko sem tega opravila, pa je prišla še želja po Špartatlonu." Srečko: „Ultra tek okoli Mont Blanca! Kot je Špartatlon neki vrhunec za vsakega ultramaratonca ali neka želja, tako je nastop na Mont Blancu želja vsakega trail maratonca. V obeh primerih gre za precej prestižni tekmi, ki ju želiš opraviti in narediti neko kljukico. Po tej opravljeni preizkušnji imaš v sebi neko zadovoljstvo in nato naprej lažje gradiš na čisto vseh področjih. Na Mont Blanc je 100 milj dolga tekma, poteka okrog masiva Mont Blanc po treh državah - Franciji, Italiji in Švici -, nanjo se je treba kvalificirati preko kvalifikacijske tekme. Ko pa enkrat prideš na tekmo, je nastop čisto odvisno od tega, kako si v danem trenutku pripravljen. Dvakrat sva se je udeležila, enkrat sva oba dobro odtekla, enkrat pa sva oba odstopila, ker že na štartu nisva bila prava. Nisva bila preveč razočarana, ker sva vedela, da je to sestavni del tega: včasih se vse 'poklopi', včasih pa pač ne. Nikoli pa pred ultramaratonskimi preizkušnjami ne moreš naprej vedeti, kako se bo vse izteklo. Ko ti kdaj ne gre, se moraš takoj osredotočiti na naslednji izziv, pa greš naprej." Kako pa se sploh pripravljata na ultramaratone? Marjeta: „Najpomembnejše je, da si vsak dan v nekem gibanju, to še posebej velja za gorske preizkušnje. Ture po Pohorju lahko pomenijo odlično pripravo, včasih greva sama, včasih v obliki druženja z drugimi. Na ultramaratone se ne moreš pripravljati tako, da bi za trening delal npr. po 100 km, to ni priporočljivo, ker bi se preveč izčrpal. Je pa treba opraviti določeno število kilometrov treninga, da potem na sami preizkušnji ni preveč hudo." Srečko: „Na leto imava v načrtu približno štiri tekme, kar znese določeno število kilometrov, ob tem veliko planinariva, letos je bilo manj kolesarjenja. Sva pa imela že tudi dobre kolesarske izzive: s kolesi do Raba, Dubrovnika ali npr. tudi do Soluna. V priprave poskušava vkomponirati različne stvari. Vmes pa je potrebna tudi regeneracija - to enostavno začutiš, oz. ti telo samo sporoči, kdaj je čas za počitek." Špartatlon je strah vzbujajoča preizkušnja. Kako je sploh prišlo do ideje, da se ga udeležite in kakšni so pogoji za nastop? Marjeta: „Po Ultrabalatonu leta 2014 se je zdela normalna ideja, da je Špartatlon naslednji med izzivi. Leta 2015 sem se prijavila in opravila kvalifikacije, preko žreba pa sem bila sprejeta leta 2016. Takrat sem imela težave z nogo in mi preizkušnje žal ni uspelo dokončati, nekje na polovici sem odstopila. To je takrat ostal moj dolg in enkrat sem ga želela izpolniti. Letos je bil torej to moj 'popravni izpit' (smeh). Za samo prijavo na Špartatlon je seveda treba izpolniti določene pogoje: 100 km je npr. treba preteči v določenem času, v teku na 12 ali 24 ur je treba preteči določeno število kilometrov ... Sama sem se kvalificirala s tem, da sem bila državna prvakinja v teku na 12 ur. Ko izpolniš pogoje, še nisi uvrščen na tekmovanje, ampak se šele uvrstiš v žreb - na Špartatlon namreč sprejmejo le 390 tekmovalcev iz vsega sveta. Ob tem ima vsaka država določene kvote, preko tega ne moreš - največ je Grkov, Američanov in Japoncev. Z ustanovitvijo slovenske ultramaratonske zveze se je naša kvota v zadnjih letih precej povečala, letos nas je bilo kar osem tekmovalcev iz Slovenije - včasih le en moški in ena ženska." Ste Slovenci na kakšen način sodelovali med samo preizkušnjo? Marjeta: „Na samem maratonu je tako, da si vsak izbere svoj tempo in kakšnih stikov med tekmovalci niti ni. Družili pa smo se pred tekmo in po njej." »Najpomembnejša je glava« Kakšen pa je bil načrt pred samim nastopom in kako je bilo potem to videti na sami preizkušnji, ki je trajala kar 36 ur? Marjeta: „Najpomembnejša je odločitev o samem tempu teka. Najpogostejša napaka je, da začneš prehitro in ti potem sredi preizkušnje telo enostavno odpove. So pa seveda stalno prisotne kakšne krize: najprej te boli ena stvar, potem to mine in te začne boleti nekaj drugega ... V teh trenutkih je najpomembnejše, da v glavi ostaneš zbran in da ohraniš miselnost, da ti bo uspelo odteči do konca. Če že na začetku dvomiš o svojih sposobnostih in nisi prepričan o uspehu, potem je vse skupaj težje in je velika verjetnost, da ti ne bo uspelo. Fizična pripravljenost je pomembna, še pomembnejša pa je psihična: glava je tista, ki odloča o tem, ali boš zmogel, ali ne - če seveda ne pride do poškodbe. Kriz je sicer več vrst, bolečine v mišicah in utrujenost so najpogostejše, meni pa so bile najhujše želodčne težave. Ko bi morala nekaj jesti, da bi dobila energijo, hrane sploh nisem mogla spraviti vase, kar na bruhanje me je sililo. To je bilo najhuje prvi dan. Ko sem drugi dan začutila, da se mi nekaj 'lušta', potem sem vedela, da bo vse v redu." Kdaj vam je bilo najhuje? Marjeta: „Najhuje je bilo ponoči, ko je udarila utrujenost in zaspanost." Kakšna pa je bila v teh trenutkih naloga spremljevalca? Srečko: „Na trasi je 75 kontrolnih točk, prav vsaka je lahko izločitvena - če do točke ne prideš v predpisanem času, enostavno sledi izločitev. Spremljevalna ekipa pa ne more na vsako od teh točk, ampak ima dostop le do točno določenih 12. Včasih je tudi logistično to zelo težko izpeljati, saj je na teh 12 točkah po navadi precejšnja gneča. Parkirišče je recimo oddaljeno nekaj 100 metrov, na točki pa je treba iz avta prenesti vse, kar bi si lahko Marjeta zaželela. Sicer dobro poznam njene želje, ampak včasih pa je tudi težko uganiti specifične želje. Pa tudi naprej mi ni znala povedati, kar bi si želela na naslednji točki, ker je to velikokrat nepredvidljivo. Če česa nisem imel na točki, sem se potem naslednjih 20 ali 30 km do naslednje točke kar precej 'sekiral'." »Najbolj mi je prijalo mleko z ledenimi kockami« Kaj od hrane pa ste sploh zaužili na progi? Marjeta: „Najbolj mi je prijalo mleko z ledenimi kockami (smeh). To je bila moja največja želja po kakšnih 150 km preizkušnje. Sicer sem vmes na okrepčevalnih postajah pojedla kakšne krekerje, pecivo, sadje, sire, kakšno juhico ali kaj podobnega, od pijač pa izotonike, vodo, coca-colo ... Veliko tekmovalcev se poslužuje različnih gelov, jaz pa jih sploh ne prenesem, kar na bruhanje me silijo. Zelo je pomembno tudi to, da zauži-ješ dovolj soli, te vedno primanjkuje v telesu. Med samo tekmo sem sicer porabila 14.000 kalorij. V tednu po preizkušnji sem bila kar naprej lačna, kar jedla sem in jedla (smeh)." Kakšen pa je bil občutek, ko ste se približevali cilju in potem na koncu? Marjeta: „Vrhunski! Super sem se počutila, sploh v zadnjih treh kilometrih, ko so ob progi stali ljudje in navijali za vse nas. Bilo je ploskanja in vzklikov 'bravo, bravo', vozniki so nas vzpodbujali iz mimovozečih avtov - res je bilo fenomenalno. Vidi se, da celotna Šparta živi in diha za tiste trenutke, ko tekmovalci prihajajo v cilj. Je pa ob prihodu v cilj različno na različnih tekmah. Tako sem npr. v Balatonu neutolažljivo jokala, na vsaki sliki sem v solzah. Tokrat pa je bilo v Šparti povsem drugače, nasmejana sem bila do ušes. Spremljevalci iz ene ekipe so mi celo rekli, da sem bila neverjetna, nasmejana od štarta do cilja. Medtem ko se med samo tekmo večkrat vprašaš, ali mi je bilo to potrebno, potem je na koncu vse pozabljeno. Sedaj se ne spomnim nič negativnega, ampak same pozitivne stvari. Brez razmišljanja bi sedaj rekla, da bi šla še enkrat skozi vse to. To je tudi moja želja. Ker sem letos končala Špartatlon, imam za naslednji dve leti izpolnjene pogoje, le žreb mi še mora biti naklonjen (smeh)." Obstaja želja, da bi se Špartatlona udeležila oba hkrati? Srečko: „Dejansko je to res tiha želja, čeprav sem sam bolj v vodah gorskih ultramaratonov. Je pa treba dodati, da tudi na Špartatlonu opraviš 3300 višinskih metrov, kar še zdaleč ni mačji kašelj." Jože Mohorič »V cilju sem bila nasmejana do ušes, občutek je bil vrhunski« Doslej na Špartatlonu uspešnih le 13 Slovencev Da je Špartatlon res ekstremna preizkušnja, dokazuje tudi podatek, da ga je od leta 1983, ko so ga prvič izvedli, skupaj preteklo le 13 Slovencev, od tega le štiri ženske. Največkrat - štirikrat - je to uspelo Dušanu Mravljetu (najhitreje 23 ur in 44 minut), Domnu Kozjeku in Mirku Bogomirju Mikliču. Izmed deklet ga je dvakrat pretekla Nataša Robnik (najhitreje 29 ur in 15 minut). Najboljši rezultat je letos med dekleti dosegla Američanka Camille Herron (22 ur, 35 minut), sledili sta dve Finki, Noora Homkala (23 ur in 23 minut) in Satu Lipiainen (23 ur in 48 minut) - slednja je svetovna rekorderka v teku na 12 ur. „To so vse profesionalne tekmovalke - tukaj se na isti preizkušnji sreča profesionalni in amaterski svet teka. Drugouvršče-na Finka se je npr. iz Finske preselila v Grčijo in se sedaj ukvarja samo s tekom in nastopom na Špartatlonu," pove Srečko Gomilšak. Pri moških je z naskokom več kot dveh ur pred prvim zasledovalcem slavil domačin Fotis Zisimopoulos - njegov čas je bil 19 ur in 55 minut! - - ur. .. _ ■ Foto: osebni arhiv Marjeta na cilju Špartatlona pred znamenitim kipom - Trt " ■. .. • --'H •".•••" Foto: osebni arhiv Marjeta in Srečko Gomilšak sta nekaj zadnjih metrov pred ciljem Špartatlona pretekla skupaj. Foto: osebni arhiv Med gorskimi pripravami 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 27. oktobra 2023 Šolski šport • Košarka, dekleta rv V. I • V .V Domačinke najuspešnejše V športni dvorani OŠ Majšperk je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za dekleta letnika 2009 in mlajše. Nastopile so tri ekipe, največ pa so pokazale domačinke. Odločilna tekma - vse so trajale trikrat 10 minut - se je odvila že na samem začetku turnirja, ko sta se merili ekipi OŠ Majšperk in OŠ Markovci. V tesnem obračunu so slavile domačinke. Na območno tekmovanje sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi. Rezultati: Majšperk - Markovci 23:21, Markovci - Ljudski vrt 25:20, Ljudski vrt - Majšperk 8:24. Vrstni red: 1. OŠ Majšperk 2. OŠ Markovci 3. OŠ Ljudski vrt UR Dekliška ekipa OŠ Majšperk je osuojila naslou medobčinske prua-kinje u košarki. Namizni tenis • Odprti turnirji Na območno tekmovanje se je uurstila tudi ekipa OŠ Markouci. V finalu sta se merila Miha Podobnik in Brin Vovk Petrovski (oba Savinja, oba letnika 2006), s 3:0 je slavil Podobnik. V Cirkovcah najboljša člana Savinje, Koren do četrtfinala Marsel v izločilne boje V nedeljo je v Cirkovcah potekal odprti turnir za mladince in mladinke, ki se ga je udeležilo 83 fantov in 30 deklet. Med njimi je bilo tudi osem predstavnikov NTK Cirkovce. Pri dekletih sta v skupinskem delu obstali Sara Erhatič in Tia Rudolf, med najboljših 16 pa se je uspelo prebiti Zoji Žolek. V prvem krogu izločilnih bojev jo je ugnala 2. nosilka in kasnejša zmagovalka Polona Horvat (Inter Diskont), tako da je zasedla 9. do 16. mesto. Pri fantih se Aljaž Ferenčič, Tian Hajšek in Jan Širec (vsi 3. mesto v skupini) niso prebili v izločilne boje, to pa je uspelo Aleksu Korenu in Vitanu Plajnšku. Slednji je nastope končal na naslednji stopnički (33. do 44. mesto), prvi pa je naredil še tri korake naprej. V četrtfinalu ga je tesno ugnal Domen Hohnjec (Savinja), rezultat je bil 2:3 za Hohnjeca (11:9, 9:11, 6:11,11:9, 9:11). Aleks, ki je še starejši kadet (letnik 2010), je tako osvojil 5. do 8. mesto. Teden prej so se na odprtem turnirju v Murski Soboti merili člani, s štirimi predstavniki se ga je udeležil NTK Ptuj. Nino Šegula, Gorazd Seli-šek in Luka Krušič so obstali v skupini, Marsel Šegula pa je napredoval med najboljših 16 v izločilne boje. Tam je v 1. krogu naletel na 2. nosilca Damjana Zelka (Kema - Murexin), ki je zmagal 0:4. Marsel je osvojil 9. do 16. mesto, Zelko pa je na koncu osvojil turnir - v finalu je ugnal Gregorja Zafoštnika (Murska Sobota). JM Promocijsko sporočilo Pisana jesen in nora carovniska zabava v Qcentru Ptuj Največje nakupovalno središče na Ptuju, Qcenter v Puhovi ulici, je v teh dneh prava zakladnica jesenskih idej. Ponudba v prodajalnah je prilagojena pisanemu jesenskemu vzdušju, navdušila pa vas bo tudi bogata in domiselna jesenska dekoracija. Seveda v Qcentru niso pozabili na vse jesenske dobrote, ki so obvezen spremljevalec oktobrskih in novembrskih dni. Če zavijete v Glamur bar, pa boste ob jesenskih dobrotah uživali še v izjemnem ambientu. Ponujajo vam najboljši, najbolj glamuro-zen kostanj v mestu, h kateremu se seveda prileže tudi najbolj sladek mošt. Prava kombinacija, ki vas bo navdušila, ob kostanju in moštu pa boste lahko uživali na najbolj sexy terasi v mestu. Obiščite Glamur bar v Qcentru Ptuj, privoščite si jesenske dobrote, pa seveda tudi vse druge okusne pijače in tople napitke, ki vas bodo osvežili ali ogreli. •sfS80 iMSSENi PROGRAM OO15. OO L DEJAN DOGAJA CrtftOvTVlS» WtOQRAM OD 16.30 ABRADAKARBA VILLA MONDINA 6.A I Ste že slišali novico? Ne?! Pittarosso se je pred kratkim preselil v novo, spremenjeno in veliko manjšo trgovino v Qcentru Ptuj. Kako namje uspelo? Pred vrati je Halloween, praznik magije. In to smo za našo selitev uporabili tudi mi. Pridi in se sam prepričaj, kako nam je uspelo. Ker želimo del te čarobnosti deliti tudi s tabo, ti podarjamo kodo HALLOWEEN, ki ti prinaša 20 % popusta na en artikel po izbiri. Se vidimo v prodajalni PittaRosso Ptuj. Glede na to, da je čas najbolj grozljivih dogodkov in čarovnic, pa je tudi dogajanje v Qcentru na vsakem koraku prilagojeno temu. In pri največjem nakupovalnem središču na Ptuju bo v torek, 31. oktobra, potekala tudi največja zabava. Za najmlajše bo od 15. ure dalje otroška matineja, ko bo otroke zabaval Dejan Dogaja, od 16.30 dalje bo sledil čarovniški program Arbadakarba, od 17.30 pa še glasbeni program z Alenko Kolman. Potekale bodo animacije, otroška čarovniška delavnica, poslikave obraza ter bogate nagrade za izvirne halloween kostume. Ob 20. uri pa se začne še najbolj nora Villa Mondina noč čarovnic. Za najbolj noro vzdušje bodo pod šotorom poskrbeli vrhunski glasbeniki - Jelena Rozga, Tanja Žagar in skupina Vzrock. Pridi na najboljši žur ob noči čarovnic - v torek, 31. oktobra, od 20. ure dalje. Nogomet • Pokal MNZ Ptuj: Videm prvi v 3. krog Med tednom je bila odigrana prva tekma 2. kroga letošnjega pokalnega tekmovanja v okviru MNZ Ptuj. Videmčani (3. liga) so po pričakovanjih ugnali Zgornjo Polskavo, ki nastopa v 2. ligi MNZ Ptuj. Preostale tekme bodo odigrane v torek, 31. 10., ob 14. uri. V najmočnejšem obračunu se bosta med seboj pomerila tretjeligaša Drava in Hajdina. REZULTAT 2. KROGA: Zgodnja Polskava - ZASE Videm 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Ro-gina (12.), 0:2 Ferčec (44.), 0:3 Žižek (65.), 0:4 Rogina (85.). RAZPORED PREOSTALIH TEKEM, V TOREK, 31. 10., OB 14.00: Apače - Zavrč, Središče - Kety Emmi&Impol Bistrica, Drava Ptuj - Hajdina, Stojnci -Podvinci. JM Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 14. KROGA, V PETEK OB 17.30: Celje - Domžale; V SOBOTO OB 17.30: Koper- Bravo; OB 20.15: Maribor - Rogaška; V NEDELJO OB 15.00: Kalcer Radomlje - Mura; OB 17.30: Olimpija - Aluminij. 2. SNL RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Kety Emmi&Impol Bistrica-Vitanest Bilje, Primorje eMundia-Tabor Sežana, Jadran Dekani - Triglav Kranj; OB 15.00: Fužinar Ravne - Beltinci Klima Tratnjek; V NEDELJO OB 14.OO: Ilirija 1911 - Brinje Grosuplje, Dravinja - Nafta 1903, Gorica -TKK Tolmin, Krka - Rudar Velenje. 3. SNL-vzhod RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Podvinci - ZASE Videm; OB 15.00: Hajdina - Avto Rajh Ljutomer, Krško - Koroška Dravograd; OB 15.30: Šampion - Korotan Prevalje; OB 17.30: Brežice 1919 Terme Čatež - Drava Ptuj; OB 18.00: Premium Dobrovce - Rače; V NEDELJO OB 14.00: Šmartno 1928 - Zavrč. Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Apače - Bukovci, Stojnci - Boč Poljčane, Gerečja vas - Središče; V NEDELJO OB 14.00: Markovci - Ormož, Grajena ANpro - Gorišnica. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 10.30: Dornava Digitalpar-tner.si - Pragersko; OB 15.00: Tržeč - Rogoznica; V NEDELJO OB 14.00: Podlehnik - Hajdoše, Makole Bar Miha - Skorba. Rokomet • NLB liga RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 18.30: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož; OB 19.00: Koper - Škofljica; V SOBOTO OB 18.00: Gorenje Velenje - Dobova; OB 19.00: Ljubljana - Urbanscape Loka, SVIŠ Ivančna Gorica - LL Grosist Slovan; OB 20.00: Riko Ribnica - Krka; V NEDELJO OB 18.00: Celje Pivovarna Laško - Slovenj Gradec. 1. B SRL (m) 8. KROG: Dol TKI Hrastnik - Moškanjci-Gorišnica, Črnomelj - Velika Nedelja (obe v soboto ob 19.00). Futsal • 1. SFL RAZPORED 4. KROGA, V PETEK OB 20.00: Oplast Kobarid - Dobre-polje, Bronx Škofije - The Nutrition Extrem; OB 20.30: Meteorplast Šic bar - Sevnica. Tekma Siliko Vrhnika - Dobovec je zaradi nastopa Dobovca v Ligi prvakov prestavljena na 7. noevmber. Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 3. KROG: Ptuj - Mislinja (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Namizni tenis • 2. SNTL (ž) 2. KROG: Cirkovce - Rakek (v soboto ob 10.00), Cirkovce - Vrhnika (v soboto ob 16.00). Jože Mohorič Futsal • Pokal Terme Olimia: Ljutomerčani v Sodražico Na sedežu Nogometne zveze Slovenije na Brdu pri Kranju so med tednom opravili žreb osmine finala pokala Terme Olimia. V prvo- ligaškem obračunu se bodo Ljutomerčani v gosteh pomerili z ekipo Extrema iz Sodražice pri Ribnici. V tekmovanje je prijavljena tudi ekipa Benedikta (igrajo v ligi U-19), ki bo gostila prvoligaša iz Sevnice. Pari osmine finala (11. 11.): The Nutrition Extrem - Meteorplast Šic Bar, Oplotnica - Oplast Kobarid B, Kix Ajdovščina - Dobrepolje, Proteus Postojna - Oplast Kobarid, Miklavž - Bronx Škofije, Mlinše - Dobovec, Trzin - Siliko, Benedikt - Sevnica. JM Nogomet • NK Aluminij U-14 Mladi šumarji zmagovalci turnirja v Veroni NK Aluminij se je pod vodstvom trenerja Mateja Čeriča s selekcijo U-14 udeležil turnirja Verona Cup 2023. V kategoriji letnikov 2010 je bil edini udeleženec iz Slovenije. Mladi Kidričani so v skupinskem delu (pet skupin s po petimi oz. še- stimi ekipami) dosegli pet zmag s skupno gol razliko 21:1. Uspešno pot so nadaljevali tudi v izločilnih bojih, kjer so proti samim danskim ekipam po vrsti dosegli naslednje izide: - četrtfinale: NK Aluminij - Brande IF 4:0, - polfinale: NK Aluminij - BK Uni-tas 3:0, - finale: NK Aluminij - Kolding IF 3:0. Ob ekipni zmagi je bil Žan Šešerko izbran tudi za naj igralca turnirja. UR Ekipa Aluminij U-14 je zmagala na turnirju v Italiji. Foto: CG Kdor martinovega ne slavi, ta »tapravi« Štajerc' ni V Halozah so prve uvodne prireditve v letošnje martinovanje že stekle, drugod so organizatorji v sklepnih pripravah. Da v času martinovanja naša celotna pokrajina od Slovenskih in Jeruzalemsko-Ljutomerskih goric preko staroste slovenskih mest pa vse do Haloz zaživi v čisto drugačnem ritmu, ni nobena novost. Z gričev preko ravnine Dravskega in Ptujskega polja se sliši žvenket kozarcev ob številnih zdravicah, ljudska grla si dajejo duška z veselimi napitnicami, zvok harmonik se meša z omamnimi vonjavami domačih specialitet ... Je lahko - sicer bolj kot ne turobni november - sploh kje lepši kot na Štajerskem? Prav gotovo ne! Zato vsi vabljeni na številne prireditve, ki se bodo zvrstile vse tja do 12. novembra, nikakor pa vmes ne zamudite še kakšnega obiska odprtih zidanic kleti, kjer vas bodo z veseljem pričakali. p t. m «».i « Martinovanje 2023 27. oktober 2023 Urednica priloge Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij Mojca Vtič, Mojca Zemljarič, Estera Korošec, SM, Črtomir Goznik in Pexel Lektoriranje Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje Daniel Rižner Trženje Marketing Radia-Tednika Ptuj ßjg SLOVENIA^ GREEN MARTINOVANJE V ORMOŽU 2023 PETEK, 10. november • MARTINOVA TRŽNICA • FESTIVAL VIN DESTINACIJE JERUZALEM SLOVENIJA • SLAVNOSTNI PRIČETEK MARTINOVANJA S KRSTOM MOŠTA • RAZSTAVA MALIH ŽIVALI • RAZSTAVA DOBROT DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA ORMOŽ • VEČERNA ZABAVA: OD 17. URE, L ARI S A SREŠ IN SKUPINA AVANTURA, ROČK PARTYZANI VSTOPNINE NI! SOBOTA, 11. november TRADICIONALNI MARTINOV SEJEM FESTIVAL VIN DESTINACIJE JERUZALEM SLOVENIJA TEKMOVANJE V KUHANJU PRLEŠKEGA PISKRA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI TEKMOVANJE GODB SLOVENIJE RAZSTAVA DOBROT DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA ORMOŽ ŠALJIV, AVTENTIČEN PRIKAZ DEL V VINOGRADU: "Jaz pa v gorice grem VOŽNJA Z AVTOBUSOM PO DESTINACIJI JERUZALEM SLOVENIJA: ''Hodi gor, VEČERNA ZABAVA: OD 18. URE, IGOR IN ZLATI ZVOKI, SKUPINA GADI VSTOPNINE NI! idi dol'' Info: Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož t: +386 (0)51 634 311 JERUZALEM SLOVENIJA www.jeruzalem-slovenija.si 18 MARTINOVANJE , oglasna priloga Štajerskega tednika Delo vaške kletarke bo prevzela Tina Kekec Na martinovo soboto bo veselo tudi v občini Markovci. Kulturno društvo (KD) Bukovci v sodelovanju z občino namreč organizira že tradicionalno prireditev z zbiranjem in krstom mošta, kulturnim programom in pogostitvijo. Letošnja posebnost je prav gotovo ta, da bodo skrb za vaško vino zaupali kletarki Tini Kekec, ki se je v Bukovce priženila pred sedmimi leti. Vodstvo KD Bukovci in vaški kletarji so Kekčevo že ob lanskem martinovanju snubili za funkcijo vaške kletarke. V več kot 20 letih so to pomembno nalogo zaupali že dvema ženskama, ki sta se več kot odlično izkazali. Marjan Gabrovec, vaški kletar letnika 2023, je prepričan, da so izbrali pravo osebo, ki je delovna, zagnana, predvsem pa izjemno družabna, vesela in simpatična. Vse to so lastnosti. ki naj bi jih imel vaški kletar oz. kletarka. Ob prihodu v Bukovce so Kekčevo še posebej navdušili vaški običaji in navade, skupaj z možem in njegovo družino se je zelo rada udeleževala prireditev ob martinovanju. Ker je sv. Martin njen godovni zavetnik, je ob tem času pri njih doma še posebej slavnostno. Z vinogradniškimi opravili se je pobliže spoznala v tastovi gorici v Velikem Vrhu, kjer obdelujejo okoli 300 trsov. Sprva je bila zadolžena za pripravo hrane, nato je preizkusila mlin za mletje grozdja, lani pa je že napredovala do »putarke«. »Prav nobeno delo mi ni težko, zato me niti malo ne skrbi, da ne bi zmogla uspešno opraviti vseh zadolžitev. Poleg tega bom imela še najmanj štiri pomočnike, « je povedala nova vaška kletarka, ki šteje komaj 37 let. Njena želja je, da bi ji na dogodke uspe- lo privabiti čim več mladih ljudi. »Zelo sem vesela, da ohranjamo kulturno dediščino in jo prenašamo na mlajše rodove.« Po besedah lanskega kletarja Gabrovca so med njihovimi pomembnejšimi nalogami skrb za vaško vino in organizacija dogodkov v vinogradu, od rezi do trgatve. Na martinovi prireditvi pa skrbijo, da obiskovalci ne bi odšli žejni domov. Milan Vajda, predsednik KD Bukovci, je ob tem dodal, da bo v njihovi vasi počasi zmanjkalo kandidatov za vaškega kletarja oz. kletar-ko, zato bodo v prihodnje nabor nekoliko ra zširili in k sodelovanju povabili tudi vinogradnike iz drugih vasi. To je potrdil tudi župan Milan Gabrovec in poudaril, da je bukovsko martinovanje prireditev celotne občine, zato so nanjo lepo povabljeni prav vsi občani in občanke. Kulturno društvo Bukovci in Občina Markovci vas vabita na tradicionalno MARTINOVANJE, v soboto, 11. novembra 2023, ob 18.30 uri v večnamenski dvorani v Bukovcih. Kulturni program z Moškim pevskim zborom KD Alojz Štrafela Markovci in sekcijo Florina KD Bukovci, krst mošta, potrditev kletarke in kletarjev ter pogostitev z martinovimi dobrotami, za dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel Petka. Lepo vabljene občanke in občani! ? Milan Gabrovec, prof. župan Milan Vajda, predsednik KD Bukovci Vabljeni na martinovanje Občina Majšperk vabi na martinovanje z ansamblom Frajkinclari, ki bo v soboto, 11. 11. 2023, ob 13. uri na trgu Ptujske Gore. Lepo vabljeni! j pllíSíí -d Letos kar dvodnevno martinovanje na Ptujski Gori Ptujska Gora je največje romarsko središče v tem delu Slovenije, vse bolj prepoznavna pa postaja tudi med častilci vinske kapljice. Turistično društvo Ptujska Gora je od leta 2019 v okviru vinskih večerov gostilo že bogato bero vinarjev iz Pod-ravja, letos pa v sodelovanju z občino prireja tudi dvodnevno martinovanje. Trgatve so za nami in v vinskih kleteh se grozdje že spreminja v vino. Vino je pijača, ki je del slovenske kulturne dediščine, zato je martinovo praznik, ki ga ne spregleda noben Slovenec, je zapisano na osrednjem slovenskem turističnem portalu. Ne spregleda ga noben Slovenec, še manj pa Haložan. V Majšperku tako na martinovo, 11. novembra, pripravljajo popoldanski zabavni program s skupino Frajkinclarji. »Projekt Jesen v Halozah, ki povezuje ha-loške ponudnike, smo nadgradili z glasbenim programom na Ptujski Gori 11. novembra. Fraj-kinclarji bodo s spremljevalnim bendom obiskovalce zabavali predvidoma med 13. in 18. uro, za edinstveno kuliso v večernih urah pa bodo poskrbeli toplozračni baloni, ki se bodo dvigali s parkirišča pod baziliko,« je povedala Maja Avguštin iz majšperške občinske uprave. Martinovanje v sodelovanju z občino pripravlja TD Ptujska Gora. Predsednica društva Tanja Leskovar vabi lokalne ponudnike, ki bi želeli kulinarično obogatiti martinov popoldan, naj do 31. oktobra oddajo prijavo za uporabo stojnic. Martinovanje bodo na Ptujski Gori nadaljevali tudi v nedeljo, 12. novembra. »V nedeljo po maši, okrog 11. ure, bo tradicionalno martinova-nje z Društvom vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, TD Ptujska Gora in Društvom žena Tisa. Pripravljamo blagoslov mladega vina in kulturni program,« je povedala. Korenine martinovanja naj bi izhajale že iz keltskega praznika, ki se je poklonil rodovitnosti jesenskega časa na poljih in v vinogradih. Sv. Martin, škof iz francoskega Toursa z madžarskimi koreninami, se je zdel najprimernejši naslednik in zaščitnik tega pomembnega časa. Veselje, ko iz mošta nastane pravo vino, je v Sloveniji neprimerljivo s katerim koli drugim praznikom. Skoraj vsak sedmi Slovenec je namreč vinogradnik in ni naključje, da so največje slovenske televizijske limonade vseh časov povezane prav z vinarskimi dinastijami, so še zapisali na slovenskem turističnem portalu. i MARTINOVANJE, oglasna priloga Štaje 19 Martinovo bodo v Vidmu praznovali kar en teden Haloze so eden od sedmih vinorodnih podokolišev vinorodne dežele Podravje, ki ga zaznamujejo močno razgibani in strmi vinogradi na prisojnih legah, ki se raztezajo vse od reke Dravi-nje do slovensko-hrvaške meje. »5 % najboljših svetovnih vinogradniških leg je v Halozah,« je poudaril župan Vidma Brane Kolednik, tudi sam vinogradnik in skrbnik 400 trt. Haloška vina se lahko po kakovosti kosajo s svetovnimi, najboljši vinski primerki vinogradnikov iz Vidma pa so predstavljeni tudi v Vidovi kleti. Vidova klet združuje znanje, energijo, motivacijo in vizijo vinogradništva v Halozah ter hrani več kot 25 različnih buteljčnih kakovostnih in vrhunskih vin 15 vinogradnikov iz Haloz. V Vidovi kleti izvajajo vodene degusta- cije vin in različne dogodke ter prireditve skozi vse leto, v okviru projekta Jesen v Halozah pa je sklepna točka vinske izkušnje po zahodnem delu Haloz. Vidova klet bo vrata na stežaj odprla tudi 4. novembra, ko bo po občini vozil tudi brezplačni avtobus. »Začnemo s prireditvenim šotorom, kjer se bodo predstavila naša društva in vinogradniki, nato bodo tradicionalna mar-tinovanja po KS, martinovanje pa bomo zaključili v Zgornjem Leskovcu, kjer se krajani zberejo in izvedejo šaljivi krst mošta,« je povedal videmski župan. In kakšna je bila letošnja vinska letina v županovem vinogradu? »Že pri rezi določiš, kakšno kakovost želiš imeti, tako da je v skladu s pričakovanji. Ob tem pa trta nagradi vsako opravljeno delo, zahteva skrb in pozornost, vsako nedelo pa kaznuje. Podobno je na področju lokalne skupnosti, kjer je prav tako izjemnega pomena pravilno načrtovanje in skrb.« Podravje premore obilo vrhunskih vinogradnikov, a kot ugotavlja Robert Gorjak, mednarodno uveljavljen in eden vodilnih slovenskih vinskih profesionalcev, se Štajerska občasno vede kot sramežljiva nevesta. »Ne pohvali se prav velikokrat, čeprav je razlogov veliko. Slovenski vi-nopivci, ki niso geografsko neuravnoteženi in verjamejo, da je Slovenija tudi vzhodno od Ljubljane, to dobro vedo,« je zapisal Gorjak pred natanko enim letom na portalu O vinu. Vinogradnikom pa je položil na srce: »Ni treba biti sramežljiv, v rokah imate veliko adutov. Vem, iz prve roke. Velikokrat so na domači mizi.« ¡fP|K J v Mart novanje 2023 Spoštovani! Vabimo vas na osrednje martinovanje v Občini Videm, ki bo letos v soboto, 4. novembra 2023, ob 15. uri pri Vidovi kleti, v Vidmu pri Ptuju. V prireditvenem šotoru nas bodo zabavali Til Čeh in Petelini, na stojnicah pa bodo ponudniki poskrbeli za vinsko in kulinarično razvajanje. Veselimo se srečanja z vami. Poznam jaz vasico, kjer dom moj stoji Hajdina se ji pravi ob Martinu svoj praznik slavi. Poznana že vrsto, vrsto je let z mitreji posejana - zgodovinskih je ved. Na hribčku nam cerkev bela stoji Svet' Martin jo varuje, dobroto deli. In tukaj prijazno ljudstvo živi da rod preživi. Dela, se; rudi, p j» V martinovem času praznuje občina Hajdina svoj občinski praznik. Takrat se na tradicionalni martinovi prireditvi „Iz mošta vino - pridi na Hajdino!" zahvalijo sv. Martinu, njihovemu farnemu patronu, za minulo letino in mošt prekrstijo v vino. Letos bo tradicionalna prired Iz mošta vino - pridi na Hajdino 99 11. novembra 2023. Martinovo je na Hajdini ■ w ■ ■ ■ ■ največji praznik Na Hajdini bodo letos na martinovo soboto proslavili 25. občinski praznik. Ustoličili bodo novega občinskega kletarja, ki bo skrbel za vinsko kapljico čez celo leto. „Iz mošta vino, pridi na Hajdino" se glasi slogan, s katerim Haj-dinčani na praznovanje martinovega in občinskega praznika vabijo že skoraj tri desetletja. Prireditev so organizirali že nekaj let pred tem, preden so postali samostojna občina. Letošnji Iz mošta vino, pridi na Hajdino bo že 28. po vrsti. „Občinski praznik, ki se dogaja v martinovem času, je tradicionalna prireditev, ki druži mlado in staro v naši občini. Svojega zavetnika, sv. Martina, domačini počastimo praznovanjem, v okviru katerega v obliki raznolikih športnih iger krepimo našega športnega duha, se posladkamo z okusnim pecivom, za katerega poskrbijo vsako leto gospodinje iz druge vasi, popijemo mlado žlahtno kapljico, ki jo, združeno iz vseh vetrov, Martinu ustrezno posvetimo in izberemo čuvaja - kletarja letnika. Seveda ne manjka glasbe, plesa in zabave. Vedno znova izbrskamo naše domače talente, ki nas s svojo zagnanostjo in ustvarjalnostjo popeljejo v svet melodij. Ob tej priložnosti krojači občinske usode pohvalijo in nagradijo zaslužne za najrazličnejše dosežke in dela v občini," o tradicionalni prireditvi pravijo organizatorji. Martinovo je na Hajdini prav poseben dogodek, zaradi soča- snega praznovanja občinskega praznika še toliko bolj slavnosten. Nosilec prireditve Iz mošta vino, pridi na Hajdino je vsako leto ena vaška skupnost, letos je to Spodnja Hajdina. Tradicionalno zbiranje mošta, s katerim začnejo prireditev, bo 11. novembra ob 13. uri. Vinogradniki, ki bodo prinesli mošt, se bodo vpisali v krstno knjigo. Mošt hranijo v sodih v domu hajdinskih kletarjev, eden je z belim in drugi z rdečim vinom. Vsak od kletarjev ima v domu svoj sedež in ključ. Ob 15. uri bodo pred farno cerkev sv. Martina s konjsko vprego pripeljali novega kletarja letnika, ki letos prihaja s Spodnje Hajdine. Nasledil bo Stanka Vegana in Ivana Kramer-ja, ki sta kot kletarja minulo leto zastopala vas Turnišče. V paradi in ob inavguraciji novega kletarja so navzoči vsi nekdanji kletarji, ki jih je na Hajdini glede na desetletja trajajočo tradicijo prireditve že kar lepo število. Krst mošta bosta opravila župnik Marjan Fesel in kaplan Primož Lorbek. Ko bodo imenovali novega kletarja, sledi osrednja prireditev ob občinskem prazniku. Začeli jo bodo ob 16.30, potekala bo v šotoru pred občinsko zgradbo. 20 MARTINOVANJE , oglasna priloga Štajerskega tednika Jedi, ki se jih veselimo vsako leto znova Martinovanje je praznik, ki se ga veselijo tako ljubitelji vina kot tisti, ki radi dobro jedo. A martinovo, 11. november, ki letos pade na soboto, je več kot to. Takrat se praznuje god svetega Martina iz Toursa, ki je dal svoj plašč beraču, da bi lahko skril svojo revščino. Letos je martin na pravi dan v tednu. Gospodinje, ki čez teden hodijo v službo, bodo imele tako več časa, da se bodo posvetile martinovi pojedini, v kateri pa nikakor ne sme manjkati pečena raca ali gos. Moštna kremna juha ČAS PRIPRAVE: 30 minut KOLIČINA: za 4 osebe ZAHTEVNOST: preprosto Sestavine • 2 žlici finega dišavnega olja, npr. sezamove-ga 1 drobna čebula 50 g pora (samo beli del) 2,5 dl mošta 7,5 dl goveje ali kokošje jušne osnove sol poper luštrek šetraj 2,5 dl sladke smetane 20 g hladnih maslenih kock opečene kocke črnega kruha za posip Priprava 1. Čebulo olupimo in drobno narežemo. Tudi por drobno narežemo. V primerni kozici segreje-mo olje (ne smemo ga preveč segreti, da ne izgubi arome). Narezano čebulo in por podušimo na olju, in sicer dokaj rahlo, da bo juha imela lepo svetlo barvo. Vse skupaj zalijemo z moštom, povremo do polovice, dolijemo govejo ali kokošjo jušno osnovo ter za tretjino ponovno povremo. 2. Juho začinimo s soljo, poprom in zelišči; približno pet minut jo pustimo na toplem. Dodamo polovično količino sladke smetane, zavremo in po okusu začinimo. Z metlico za sneg vmešamo maslene kocke. 3. Moštno juho nalijemo v globoke krožnike, vmešamo še preostalo sladko smetano ter ponudimo z opečenimi krušnimi kockami. Račka iz krušne peči ČAS PRIPRAVE: 2 uri 40 minut KOLIČINA: za 4 osebe ZAHTEVNOST: preprosto Sestavine • 1 raca • 4 jabolka • nekaj rezin slanine • 3 dl goveje jušne osnove • malo belega vina • maslo • sol • poper • olje in maslo za pekač Priprava 1. Tri jabolka narežemo na rezine, eno jabolko pa prihranimo. Dno pekača premažemo z oljem in prekrijemo z rezinami jabolk. Raco umijemo, solimo in malce popopramo zunaj in znotraj ter v trebušno votlino vstavimo celo jabolko. Odprtino dobro zapremo z zobotrebci, račko položimo na jabolka v pekaču in jo prekrijemo z rezinami slanine. Prilijemo malo domače goveje juhe in malo vina ter priložimo nekaj koščkov masla. Pekač prekrijmo z aluminijasto folijo in postavimo v se- greto krušno peč. 2. Račko v krušni peči (če je nimamo, uporabimo pečico) pokrito pečemo približno dve uri, nato jo odkrijemo in pečemo še približno pol ure. Čas peke je odvisen od temperature v krušni peči, zato je dobro ves čas peke račko spremljati, predvsem zadnje pol ure, ko se peče odkrita, saj se nam slanina hitro lahko zažge. Pečeno račko ponudimo z mlinci, dušenim rdečim zeljem in kozarcem rdečega vina. Na Kurenu k martinovi pojedini dodajo kolerabo v smetanovi omaki. NASVET Pečeno raco v pekaču prekrijemo z aluminijasto folijo, da se ne izsuši. Če na goste še čakamo, jo vsake toliko približamo vratom krušne peči, da ostane lepo topla. Izkušnje nas naučijo, kdaj pekač od vrat odmaknemo in kdaj ga ponovno približamo, da pečeno račko ohranjamo na primerni temperaturi. Dušeno rdeče zelje z jabolki ČAS PRIPRAVE: 1 ura 30 minut KOLIČINA: za 6 oseb ZAHTEVNOST: preprosto Sestavine 3 čebule 2 žlici oljčnega olja 4 jabolka 1 velika glava rdečega zelja 100 g rjavega sladkorja 1 dl rdečega vinskega kisa sol poper Priprava 1. Čebulo razpolovimo, olupimo in jo narežemo na rezance, nato jo popražimo v kozici na olju, da se zmehča. Dodamo olupljena in grobo narezana jabolka in naribano zelje. Solimo, popramo, pokrijemo s pokrovko in pri zmerni temperaturi duši-mo 1 uro oziroma tako dolgo, da se zelje zmehča. Medtem po potrebi dodajamo po malo vode. 2. Ko je zelje mehko, vmešamo sladkor in kis ter odkrito kuhamo še 10 minut, da tekočina povre. Začinimo po okusu, po želji dodamo vejico rožmarina in postrežemo. Bar Divino - Panonska 1, Ptuj Divino Momento Caffe - Ormoška 30. Ptuj Divino Tarocco - Ul.s. Prekomorske 10, Ptuj W 10.11. in 11.11. Bojan Šoštarič s.p. PANONSKA 1, PTUJ t~TT r' petek • 27. oktobra 2023 Bogastvo rokodelcev podeželja Štajerski 21 Spodnje Podravje • VDornavi delavnice spletanja „lukovih krencof V vencu 12 čebul, ker je 12 apostolov Ptujsko polje še danes slovi po pridelavi rdeče čebule, ki ima od leta 2011 zaščiteno geografsko označbo. Narečno ime za ostro, pekočo, aromatično in vzdržljivo vrtnino oziroma poljščino, ki naj bi bila dobra tudi za ohranjanje zdravja in preganjanje bolezni, je luk. Čeprav je v kulinariki izredno priljubljen in ga gospodinje rade uporabljajo, so redke tiste, ki bi znale splesti čebulni venec ali po domače lukof krenec - v kito iz žitne slame spletenih 12 lukov. „12 jih je zato, ker je 12 apostolov," je pojasnila dolgoletna predsednica Turistično-etnografskega društva (TED) Lukari Dornava, danes aktivna članica Marija Belšak. Spletanje vencev sploh ni enostavno, v rokah je treba imeti občutek za to, vsako čebulo pravilno položiti v slamno kito in jo močno vpeti. Venec je lep oziroma takšen, kot mora biti, če je vseh 12 čebul v enaki smeri, kita pa lepa in gladka. Strojna obdelava na kmetijah izpodrinila ročna dela Dornavčanke, ki danes štejejo po 80 pomladi ali še kakšno več, bi znale vence plesti z zaprtimi očmi. To delo jim je v roke položeno od otroštva naprej, iz časov, ko so ljudje živeli v pomanjkanju in je prodaja pridelkov v mestih in na tržnicah pomenila pomemben prihodek za gospodinjstva. Če je bila čebula spletena v vence, so jo ljudje v mestih še raje kupili. Desetletja so ženske s Ptujskega polja hodile prodajat v bližnja mesta, Dornavčani so največ prodajali v Mariboru in Varaždinu. Rekli so, da gredo na tržo. Če so na prodajo peljali več pridelkov, so jih naložili na vozove ali vagone. Ko so šle ženske na tržo samo s čebulo, so šle z nahrbtniki in cekarji, čebulo so imele običajno spleteno v vence. To je bil desetletja del vsakdana in verjetno ni bilo domačije, kjer žene in dekleta ne bi znale plesti vencev. Danes je seveda drugače. Ko so na njive prišli traktorji, se je začelo vse spreminjati. Ročnega dela je bilo vedno manj in več strojnega, avtomatiziranega. Tako je tudi pletenje čebulnih vencev tonilo vedno bolj v pozabo. „Žitna slama mora biti žilava, ne sme se lomiti, treba jo je močno pohoditi in namočiti. Potem poiščemo 12 enako debelih čebul, preverimo, ali imajo vse dovolj močno cimo (posušeni del stebla). Ko si nastavimo prvo čebulo, jo je treba močno zategniti, potem pa počasi dodajati ostale. Čebulno cimo v kito iz slame vpletamo zelo močno, sicer bodo čebule odpadle ali pa se odtrgale. Zelo pomembno je tudi, da so vse čebule obrnjene v isto smer. Čeprav se ročna dela v rokah mojstrov in mojstric zdijo popolnoma enostavna, pa je dejanska resnica daleč od tega. Naše lukarce to delajo že desetletja, zato je pri njih videti tako enostavno. Če bi se nekdo želel naučiti splesti venec, si bo moral vzeti nekaj časa, morda samo kakšen popoldan, če mu bo šlo delo od rok, ali pa več dni, če bo le dovolj vztrajen. Smo pa v TED Lukari zadovoljni, da imamo v svojih vrstah nekaj mladih, ki so se lotili tega ročnega dela in jim gre tudi dobro od rok. Seveda smo v društvu veseli vsakega, ki bi mu to znanje lahko predali naprej, morda bi se lahko povezali tudi z domačo in okoliškimi osnovnimi šolami. Danes ne pletemo več za trg, ampak za promocijsko in protokolarno dejavnost, prireditve, srečanja, obdarovanja. Moram pa poudariti, da ne delamo vencev na zalogo, temveč morajo biti sveži, da ne bi čebule odpadale. Tako sijih vedno naredimo le za sprotno porabo," je povedala Marija Belšak, nekdanja dolgoletna predsednica TED Lukari Dornava. Lukarci Terezija Ciglar in Meta Peteršič v družbi svojih tečajnic Delavnice, da znanje ne bi šlo v pozabo Da ne bi popolnoma izumrlo in bi se znanje o tej ročnodelski tehniki prenašalo naprej, so Dornavčani pred tremi desetletji začeli organizirati lukarske praznike. Nedvomno so s prireditvijo, ki jo še danes ohranjajo, dali pomemben prispevek ne samo k ohranjanju avtohtone ptujske čebule, temveč tudi k njeni popularizaciji. Marsikatero gospodinjstvo si danes za ozimnico najraje priskrbi rdeči ptujski luk, ker je nezahteven in vzdržljiv, odličen v kulinariki, ima močno aromo ter dober okus. Če pa bi se kdo želel naučiti, kako splesti čebulni venec, ga bodo Dornavčanke tudi ___- «■ ■ ••."t.>..,, i* <>>>5<>