NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Sfamejtit" Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 9 - LETO 54 - CELJE, 4. 3.1999 - CENA 280 SIT lATRCANE KATALONSKE ČIPKE Kometaši Celja Pivovarne Laško optimisti pred povratnim ečanjem v Barceloni, o sobotnem rol(ometnem spel(tal(iu v Golovcu poročamo na straneh 18 in 19, dodajamo pa še ^žabno l(ronil(o, ici jo pod naslovom »Golovec v znamenju trojl(« objavljamo na 48. strani. Jsnjarji na čakanju (tivečja in najstarejša šoštanjsica tovarna s 330 zaposlenimi delavci je začela ugašati. Stran 5. PRAVLJENJE I Z ROKAMI Bioenergetik Magi pomaga zvezdnikom in navadnim ' smrtnikom. Reportaža na strani 33. IK ČASOPISNI OBRAČUN [Podjetje Yanni d.o.o. je Mirjano Gluvič s plačano objavo v bopisu obtožilo kaznivega dejanja - Prizadeta je predstavila povsem drugačno zgodbo. Aktualna tema na strani 10. Dori ob boku kardinala V Berlinu smo obiskali priljubljenega župnika Izidorja Pečovnika Dorija. Reportaža na strani 17. Polom celjskih glasov v rubriki Nina vas opazuje (stran 32) berite o (ne)uspehu pevcev s Celjskega na Emi, vse o izboru popevke pa na strani 36. 2 DOGODKI Zlati znak civilne zaščite Radiu Celje Ob svetovnem dnevu civilne zaščite najvišja republiška priznanja tudi v celjsko regijo v ponedeljek je bila v Ko- sovelovi dvorani Cankarje- vega doma v Ljubljani osred- nja prireditev ob svetovnem dnevu civilne zaščite. Na pri- reditvi so podelili priznanja tistim, ki so se lani najbolj izkazali pri varovanju pre- moženja, predmetov ter živ- ljenj ljudi in živali v narav- nih nesrečah. Kot je znano, sta Slovenijo lani prizadela predvsem potres v Posočju in poplave. Slednje so bile največjih razsežnosti na Celjskem. Zaradi požrtvoval- nega dela v času poplav, so zato v ponedeljek podelili tu- di nekaj priznanj posamez- nikom in ustanovam na Celj- skem Kipec civilne zaščite so po- delili Gasilski zvezi Slovenije. Med petimi dobitniki plaket je bil tudi laški občinski štab ci- vilne zaščite. Na osrednji pro- slavi so podelili še osem zlatih znakov, med dobitniki je bil tudi Radio Celje za poročanje v poplavah, devet srebrnih znakov, med dobitniki sta s Celjskega območni odbor Rdečega križa Celje in Policij- ska postaja Celje, ter pet bro- nastih, enega od teh je prejela celjska Uprava za obrambo. Republiški štab civilne zaščite se je odločil ta priznanja pode- liti na osrednji republiški slo- vesnosti. Sicer pa so priznanja dobili še nekateri s Celjskega, le da so jim le-ta izročih na občin- skih proslavah ob svetovnem dnevu civilne zaščite. Tako so med dobitniki priznanj v občini Celje še: Albin Apote- kar, prejel je zlati znak, ter Gasilska zveza Celje, Televi- zija Celje in III. Operativno poveljstvo slovenske vojske, vsi so dobili bronaste znake. V Štorah je bronasti znak prejel Anton Romih, v Vojni- ku vojhiško gasilsko poveljs- tvo, Ivan Jezernik pa srebrni znak. V Laškem so priznanja prejeli še: zlati znak Jure Križnik, poveljnik občinske- ga štaba civilne zaščite, sre- brni znak podjetje Prislan iz Ljubljane ter bronastega Matjaž Piki iz laške Komuna- le. V občini Šentjur so zlati znak podelili Stanku Artič- ku, bronastega pa komunal- nemu podjetju, v Šmarju pri Jelšah je srebrni znak prejel Alojz Tirgušek, v Zrečah je tamkajšnje prostovoljno ga- silsko društvo prejelo plake- to civilne zaščite, bronasta znaka pa sta prejela še Vojko Dobrosavljevič iz Vitanja in Mirko Brezovnik iz Gornjega Grada. NGL Mladinske organizacije na posvetu Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Uradom RS za mladino v ministrstvu za šolstvo in šport priprav- lja posvet za predstavnike mladinskih organizacij in občinskih struktur. Na dvodnevnem posvetu, ki se bo začel jutri, v petek, 5. marca, ob 10. uri v hotelu Žonta v Šentjurju, bodo spregovorili o razvijanju struktur na lokalnem nivoju, mladinske organizacije bo- do predstavile svoje delo, predstavitveni plakati mla- dinskih organizacij pa bodo po posvetu postavljeni v vsa- ki občini po en teden. Na jutrišnji del posveta so po- vabljeni predstavniki občin z našega območja, na sobot- ni del posveta pa predstavni- ki mladinskih organizacij v teh občinah. US Sejem Avto in vzdrževanje Sejemska sezona se bo na sejmišču Celjskega sejma nadaljevala z 10. specializi- ranim sejmom Avto in vzdr- ževanje in 2. sejmom Moto Boom. Sejem bo prihodnjo sredo odprl minister za pro- met in zveze mag. Anton Bergauer, organizatorji pa pričakujejo okrog 25 tisoč obiskovalcev. Na 13.000 m^ se bo v dvora- nah A, C, Cl, D, E, v atriju in na zunanjem prostoru pred- stavljalo skupno 316 razstav- ljavcev. Obiskovalci si bodo lahko ogledali opremo za av- tomehanična dela, vulkani- zerstvo, avtokleparstvo, avto- ličarstvo, avtoelektriko, pro- gram za vzdrževanje in nego motornih vozil, opremo za tehnične preglede, rezervne dele za osebna in tovorna vo- zila, olja, maziva, dodatno opremo za vozila itd. Pomem- ben segment sejma tudi letos predstavljajo tovorna, gospo- darska in osebna vozila, ter pripadajoča oprema od pnev- matik, platišč, prevlek, avtoa- kustike do alarmnih naprav. Organizatorji: Celjski sejem d.d.. Obrtna zbornica Sloveni- je in Avtoservisno remontna skupnost Slovenije so letos okrepili predvsem specializi- rani sejem za motocikle, kole- sa z motorjem in spremljajgčo industrijo. Moto Boom, ki bo letos v primerjavi z lanskim večji za tretjino. Rdeča nit sejma bosta var- nost in ekologija, tako na po- sameznih razstavnih prosto- rih kot pri spremljajočih prire- ditvah. Med novostmi velja iz- postaviti tekmovanje za »vul- kanizerja Slovenije leta 1999«, ki bo letos prvič. Sicer pa bo prihodnji četrtek v znamenju varnosti v cestnem prornetu, petek bo posvečen ekologiji, sobota pa avtoprevoznikom in prireditvam v okviru sejma Moto Boom. Slovensko eko- loško gibanje bo tudi tokrat pripravilo posvet na temo oko- lju prijazne menjave in reci- klaže olj. Organizatorji bodo v sodelovanju s Slovenskim ekološkim gibanjem letos po- delili priznanja v okviru nate- čaja »Ekološko neoporečna avtokleparska delavnica«. VESNA LEJIČ Vonj po rožah privabil pomlad Med četrtkom in nedeljo si je razstavišča 4. specializira- nega sejma za vrtnarstvo, cvetličarstvo in krajinarstvo Flora '99 ogledalo 25.200 obiskovalcev, najbolj množi- čen obisk pa so zabeležili prav zadnji dan, saj je toplo sonce še tiste najbolj neje- verne prepričalo, da je pom- lad resnično pred vrati. Po besedah vodje sejemske- ga projekta Brede Obrez Pre- skar so organizatorji sejma, mešano podjetje Cespo, že zbrali prve ocene uspešnosti letošnje Flore. Približno za de- setino obsežnejši in tudi po razstavnem programu bogatej- ši sejem si je ogledalo nekaj več ljudi kot lani, med njimi je pribhžno polovica stalnih obi- skovalcev, kar tri četrtine pa je svoj obisk v Celju napovedalo tudi za prihodnje leto. Floro si je ogledalo dobrih 80 odstot- kov splošnih obiskovalcev, sla- ba petina pa je bila poslovnih obiskovalcev. To je morda tudi edino nesorazmerje med priča- kovanji in željami razstavljav- cev in tistim, kar si od sejma želijo obiskovalci. V rezultatih sejemske ankete je namreč kar 70 odstotkov vprašanih raz- stavljavcev želelo, da si njihov razstavni prostor ogledajo zla- sti poslovni obiskovalci. Na Flori se je predstavljalo blizu 200 razstavljavcev iz 15 držav, med njimi pa je 60 odstot- kov vprašanih odgovorilo, da na Flori redno sodeluje, četrtina je občasnih razstavljavcev, 15 od- stotkov pa jih je letos prvič prišlo v Celje. Kar 85 odstotkov jih sodeluje na Flori zaradi pospeše- vanja prodaje, le nekaj odstot- kov manj pa se je odločilo, da je Flora zanje pomembna zaradi promocije. Sicer pa je bilo s svojo uspešnostjo na sejmu za- dovoljnih 95 odstotkov razstav- ljavcev. »Ob tem pa velja po letošnji Flori izpostaviti zlasti ze- lo dober obisk obsejemskih stro- kovnih prireditev ter izjemen odziv, na katerega smo naleteli ob prikazih aranžiranja daril in cvetličnih aranžmajev, še zlasti v nedeljo, ko so se tekmovanja floristov lahko udeležili tudi obi- skovalci,« je zadovoljna s Floro '99 Breda Obrez Preskar. I. STAMEJČIČ Foto: G. KATIČ Z OBČINSKIH SVETO\ Vrbic direktor kulturnega centra VELENJE - Mestni svetniki so v torek imenovali Vlada Vrb diplomiranega sociologa, za direktorja javnega zavoda Kultj center Ivan Napotnik Velenje. Na tem delovnem mestu je^ let, novi mandat pa bo trajal pet let. Svetniki so tudi skleniij mora direktor letno analizo poslovanja predložiti v obravn mestnemu svetu. Izbor Vrbiča za direktorja je podprl | strokovni svet kulturnega centra. (K.L.) Kravjeka ni več SLOVENSKE KONJICE - Občinski svetniki so odlofii spremembi območja in preimenovanju naselja Kravjek. 0(j se deli v naselji Spodnji Jernej in Štajerska vas. Preimenoi so še nekaj drugih naselij: Loče pri Poljčanah v Loče, Jernej Ločah v Sveti Jernej, Petelinjek v Petelinjek pri Ločal Ostrožno pri Ponikvi (del) v Ostrožno pri Ločah. Z odlokoi imenovanju ulic v naselju Loče so v njem uvedli ulični sistj (VV) Sprejeta statut in pravilnik VRANSKO - Svetniki Občine Vransko so sprejeli predli statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Soglasno sprejeli predlog pravilnika o plačah občinskih funkcionarje* nagradah članov delovnih teles občinskega sveta. Župana Fr, ca Sušnika so potrdili v sosvet načelnika upravne enote Ža in sprejeh Odlok o organizaciji in delovnem področju občin; uprave Občine Vransko. Župan je svetnike seznanil tud prevoznostjo cest in javnih poti zaradi snega. Poudaril je, da za zimsko službo porabili okoli 2 milijona tolarjev, na Čreto Zahomce in Zaplanino pa so za oranje ceste potrebovali sko dva dni. Zameti so bili na nekaterih področjih visoki tudi di m. (T.T.) Akta za delo občine LJUBNO - Svetniki so na četrtkovi seji v prvem branju sprq statut in poslovnik, oba dokumenta pa prekvalificirali v predi in jih v drugem branju soglasno sprejeli. To po mnenju župan Anke Rakun dokazuje izjemno odgovornost in kooperativna članov občinskega sveta. V statutu so pustili možnost! ustanovitev vaških skupnosti, občina pa bo imela enega podč pana, ki ga še niso imenovali. (US) O statutu še enkrat ŠENTJUR - Svetniki občinskega sveta Šentjur so imeli i pripomb na statut, ki ga bodo dopolnili do naslednje sa Imenovali so samo Nadzorni odbor, v katerem so Mirjam B«i (ZLSD), Jože Župane (Neodvisni), Peter Krč (SKD), Roh Polnar (LDS), Roman Moškotevc (SLS) in Zoran Justin (SD (TV) Župan ima dva podžupana ROGAŠKA SLATINA - Na februarski seji Občinskega svf so na predlog župana mag. Branka Kidriča imenovali d podžupana, Silvestra Žgajnerja in Janeza Lorberja. Imen vali so tudi člane v štiri občinske odbore (predsednik Odbi za gospodarske dejavnosti je Franc Jankovič, za družbe dejavnosti Nanika Čakš, kmetijstvo Silvester Žgajner in pR sednik odbora za cestno in komunalno infrastrukturo Jan Lorber) in šriri komisije (predsednik komisije za vloge, priti be, nagrade in odlikovanja je Erih Krašovec, za šport rekreacijo Zlatko Hohnjec, zdraviliške komisije Martin Ke in za kulturo in prireditve Tone Plevčak). Predsednik Komis za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Cvet Sedminek, predsednik Satutarno pravne komisije pa J" Unverdorben. (TV) i Najprej urejanje plazov MOZIRJE - Svetniki so se odločili, da bodo kljub temu, proračun še ni sprejet, začeli z najbolj nujnimi deli v občini,f prvo pa se bodo lotili plazov. Eden izmed njih najbolj gt' Rosensteinovim, v bližini pa sta še dva manjša plazova. ^, namen v občini že zbirajo ponudbe za izvajanje del, za uredi! vseh treh plazov pa bodo potrebovah približno 6 milijo"*' tolarjev. (US) Svetniki o protestnem pismu MOZIRJE - V zvezi s protestnim pismom, ki so g^j občinski svet naslovili krajani Spodnje Rečice in v kater^ opozarjajo na nevarnost poplav zaradi novega Spodnjere^ kega mostu, so svetniki pozvali pristojno ministrstvo in P"! j jetje za urejanje voda, naj čimprej uredijo vse potrebno, ' poplavna nevarnost odpravljena. Krajani namreč trdijo, nov jez višji in da ni urejen vodotok potoka Rečica, v podj^ za urejanje voda pa pravijo, da poševno zgrajen jez na isti''! | omogoča za petino večjo propustnost vode kot pred pop'^ . pred osmimi leti. (US) ij Polzelani že o proračunu POLZELA - Svetniki so na torkovi seji obravnavali statu' ^ poslovnik ter se odločili za 15-dnevno javno razpravO' ^ statutu so predvideli, da bodo v občini namesto kraje^ ■ skupnosti imenovali krajevne odbore. Prvič pa so polz^'^ svetniki obravnavali občinski proračun, ki znaša 330 i nov tolarjev. (US) DOGODKI 3 Županu Šrotu ne bo uspelo! »SLS je z asistenco SKD omogočila LDS in ZLSD večino v občinskem vrhu,« so prepričani celjski socialdemokrati ^^eljski socialdemokrati [junio v mestnem svetu prava j„ dosledna opozicija, ki bo opozarjala na nepravilnosti delala v korist Celja, v jjtih primerih pa, ko bo šlo ^ projekte, ki so v dobro ii,gstu in občini, bomo vlada- D^o koalicijo vsekakor pod- fli/< so na četrtkovi novi- narski konferenci povedali v mestnem odboru Socialde- jjokratske stranke Celje. Kot je povedala predsednica jdbora Frančiška Vodopivec, ose za sklic novinarske kon- frence odločili zato, ker jih še ,edno kliče veliko Celjanov, [lasti članov ali simpatizerjev iLS in SKD, ki sprašujejo, za- laj so socialdemokrati v mest- lem svetu pristali v opoziciji, jljub temu, da so na lokalnih (olitvah dosegli drugi najbolj- ši rezultat - imajo namreč 6 svetnikov in so takoj za LDS, kateri je pripadlo 10 svetniš- kih mest - in je bil kandidat SLS za celjskega župana Bo- jan Šrot kljub temu, da se je njihovi javni podpori odrekel, v drugem krogu izvoljen tudi z njihovo pomočjo, so se v odboru zavestno odločili, da ostanejo v opoziciji. Z župa- nom Šrotom jim namreč ni uspelo doseči korektnega do- govora, po katerem bi koalici- jo v Celju sestavljale vse tri pomladne stranke. Zeleni in ZLSD. V SDS sicer niso bili načelno proti sodelovanju z Združeno listo, niso pa hoteli pristati, da bi tej stranki pri- padla večina ključnih oziroma najpomembnejših položajev v občini. Zato so se odločili, da - kljub volilnemu uspehu - vztrajajo v opoziciji in ostane- jo stranka, vredna zaupanja, kot je poudarila Vodopivčeva. Ob tem je še opozorila, da županu Šrotu v koaliciji z ZLSD in LDS ne bo uspelo - tudi če bi to hotel - izpeljati njegovega predvolilnega pro- grama. V MO SDS so na letni konfe- renci v prvi polovici februarja sprejeli svoj delovni program, ki ga bodo strankini svetniki zagovarjali tudi v mestnem svetu. Zavzemali se bodo za zmanjševanje brezposelnosti in gradnjo socialnih stano- vanj, za ustanovitev Doma po- moči in Centra za poklicno svetovanje, podprli izvajanje protipoplavnih ukrepov in se zavzeli, da Celje prioritetno dobi obvoznico sever-jug. Se- jemsko razstavišče Golovec naj se poveže z mestnim je- drom v poslovno celoto, pri čemer se naj izkoristijo tudi objekti vojašnice ob Maribor- ski, saj naj bi se vsa vojska in njeni objekti po mnenju SDS locirali na območju Zadobro- ve. V SDS podpirajo ureditev Parka spomina in izgradnjo kostnice na Teharjah, zahte- vajo preselitev komunalnega odlagališča na območje glino- kopa Žepina ter skušali razči- stiti lastninjenje Cinkarne Ce- lje. Med drugim v SDS podpi- rajo še nov koncept kmetijske pridelave na območju mestne občine, kjer bi morala pred- nost dobiti cvetličarstvo in vrt- narstvo (vzgoja sadik in trsni- čarstvo), in dosledno vztraja- jo, da sedež Darsa tudi dejan- sko in ne samo na papirju zaživi v Celju. mmmmammm l stamejčič Celjski socialdemokrati napovedujejo, da bodo prava opozicija in ni več pričako- vati, da bi se zgodba, ki se je v MS MOC dogajala ob ime- novanju občinskih odborov in komisij, še kdaj ponovila. Takrat je namreč Mirko Fric Krajnc (Nestrankarska lista Celja) predlagal, da bi mesto predsednika Nadzornega od- bora Mestne občine Celje pripadlo najmočnejši opozi- cijski stranki SDS oziroma njenemu kandidatu Matjažu Železniku, v svetniški skupi- ni SDS pa na to pobudo niso reagirali. Glede pobude na- mreč niso bili usklajeni, Ja- nez Črnej pa še pravi, da glede na razmerje moči v mestnem svetu, pobuda ne bi bila izglasovana. Vroče ob volilni komisi|i i Celjski svetniki so v torek, poroči razpravi, v kateri je I jTCftiik Mirko Fric Krajnc (Ne- .«yankarska lista C^lja) opo- irjal, naj SDS v predlagani Estav namesto Jožice Dolen- ek imenuje drugega člana, iz- olili novo Občinsko volilno Bmisijo Mestne občine Celje. Kot smo že poročali, je prejš- ijemu sestavu celjske občin- te volilne komisije mandat ttekal takoj po zaključku lan- Itih lokalnih volitev, v resorni Nisiji mestnega sveta pa so ^ tokratno zasedanje pripra- vili predlog za imenovanje no- V 8-članski volilni komisiji - M jo predsednik Matevž Žu- ^elj, njegova namestnica je Pe- ■ra Robič, člani oziroma na- ®Pstniki članov pa so Jožica Dolenšek (SDS), Simona Žov- ^ (SLS), Brenarda Zidanšek (SKD), Andrej Mernik (LDS), ^tane Rozman (ZLSD) in franc Vrbnjak (DeSUS) - je ob ?fedsedniku in njegovi na- '^estnici še kar nekaj članov "^rega sestava. Za Mirka Frica Krajnca Nestrankarska lista Celja) je '•'o sporno imenovanje člani- ce Jožice Dolenšek (SDS), saj je prav ona na zahtevo pred- sednice MO SDS Celje Frančiš- ke Vodopivec namestnika taj- nika volilne komisije Bojana Rebca zaprosila za podatke oziroma seznam tistih članov SDS, ki so s svojimi podpisi omogočili kandidiranje lju- dem na drugih listah volivcev. »S tem je kršila volilni zakon in kazenski zakonik, zlasti vo- lilno zakonodajo pa je kot čla- nica volilne komisije morala dobro poznati,« je utemeljeval svoje proteste Krajnc, ki sprva ni želel javnega »pranja uma- zanega perila«, saj je o stranki in predlaganem kandidatu go- voril brez imen. Župan Šrot je med razpravo odredil odmor za usklajevanje mnenj, ker so v SDS vztrajali pri imenovanju Dolenškove, da bi bile z umikom točke kršene pravice kandidatke pa se je strinjal tudi predsednik resorne komisije Primož Po- sinek, so po odmoru svetniki z večino glasov podprli ime- novanje novega sestava volil- ne komisije. Menili so, da nih- če ni kriv, dokler se mu krivda ne dokaže, Krajnc pa je svetni- kom v vednost še pojasnil, da sta zoper Dolenškovo in Reb- ca že vloženi kazenski ovadbi. i. stamejčič Nova stanovanja za učitelje v Osnovi šoli Pesje v velenjski občini so lani porušili del starega podstrešje in se lotili izgradnje štirih prostornih službenih stano- vanj. V ponedeljek, L marca, so trem profesorjem, zaposlenim v velenjskih šolah, že izročili ključe novih stanovanj, četrto stanova- nje pa je za zdaj še prazno. Skupna površina stanovanj znaša kakšnih 300 kvadratnih metrov, naložba Mestne občine Velenje pa je vredna približno 35 milijonov tolarjev. Najemnil^i bodo plačevali neprofitno najemnino. K.L., Foto: L. OJSTERŠEK Da blesk priznanj ne bi zbledel Celjski svetniki so v torek podprli '^dlog za podelitev najvišjih Občin- 'h priznanj, ki jih bodo dobitniki '"^^jpli na osrednji slovesnosti ob 11. prazniku Mestne občine Celje, častnega meščana so izbrali dr. Jan- Lešničarja, dr, med., Zlata celjska prejmeta L Gimnazija v Celju in •^morni moški zbor Celje, Srebrne celj- J^ grbe Edvard Goršič, Ana Junger in ^zej novejše zgodovine Celje, Brona- celjske grbe pa Nataša Gerkeš Led- Miroslav Terbovc, Matjaž Brežnik "^ag. Maja Krajnc. ^^etniki so v razpravi ugotavljali, da bo podeljenih preveč najvišjih občin- skih priznanj, hkrati pa opozarjali, da.bi si - tako kot tudi prejšnja leta - v Celju še kdo zaslužil najvišje občinsko priznanje, pa je bil prezrt. Smiselno bi bilo, je menil mag. Ivan Eržen, da bi oblikovali poseb- no skupino, ki bi temeljito pregledala letno dogajanje in po svoji presoji predla- gala še kakšnega kandidata. Tehtanja o tem, koliko priznanj podeliti, da le-ta ne bi izgubila svoje teže in pomena, je bilo slišati že pretekla leta, lani pa so svetniki upoštevali formulo, po kateri naj bi se podelil en zlat, dva srebrna in trije brona- sti grbi. Razprave o dobitnikih najvišjih občin- skih priznanj - komisija se je morala odločati med 25 predlogi - v celjskem mestnem svetu letos ni bilo, le svetnik Janez Goršič (LDS) je menil, da dobitni- ca Bronastega celjskega grba Nataša Ger- keš Lednik, novinarka in odgovorna urednica Radia' Celje, do priznanja ni upravičena. Njegovih pomislekov ni pod- prl prav nihče, da je bilo novinarsko delo v programu Radia Celje v času poplav resnično dobro in profesionalno opravlje- no, pa najbrž priča tudi podatek o predla- gatelju; Natašo Gerkeš Lednik sta namreč za letošnje občinsko priznanje predlagali skupina podpisnikov iz poplavno najbolj prizadetih celjskih krajevnih skupnosti in odbor DeSUSa. IS PO SVETU Plazovi zahtevali krvni davek Avstrijsko dolino Paznau, znano po številnih dobro obiskanih smučarskih leto- viščih, je prizadelo močno sneženje, ki je sprožilo več plazov. Najhuje je bilo v gor- skih vasicah Galtiir in Val- zur, kjer je pod snegom umrlo 38 ljudi. Zaradi slabih vremenskih razmer sta bili letovišči kar nekaj dni odre- zani od sveta, v njih pa tudi okoli 20 tisoč ljudi, ki so jim nujno potrebne stvari za preživetje dovažali kar s he- likopterji. V helikopterskem zračnem (in reševalnem) mostu so se domačim pridružili še nemški in švicarski helikopterji ter helikopterji ameriške vojske. Evakuacija je potekala noč in dan, kohkor je pač dopuščalo vreme. Po dobrih petih napor- nih dneh jim je uspelo z ob- močja, kjer možnost ponov- nih plazov ni povsem izklju- čena, preseliti vse turiste; mnogi med njimi so morali dopust prisilno podaljšati. Snežna katastrofa na Tirol- skem je najhujša v Avstriji po letu 1954. Takrat je plaz, ki je zasul vasico Blons pri Vorarl- bergu terjal 56 mrtvih. Slabo vreme pa tokrat ni prizadelo samo avstrijskih Alp. O moč- nem sneženju in plazovih po- ročajo tudi iz Švice, Francije in jugovzhoda Romunije. Švi- carska smučarska središča Adelboden, Grindelv^ald, Zer- matt, Davos in Kloster so bila skupaj z deset tisoči smučar- jev kar nekaj dni odrezana od sveta. Točnega vzroka za tak- šno divjanje zime ni lahko določiti. Nekateri menijo, da so smučarska središča previ- soko - da so precej nad gozd- no mejo oz. mejo, ki je še varna. Ekologi predvsem opo- zarjajo na izsekavanje goz- dov, kar je povzročilo močno erozijo in zmanjšalo naravno zaščito pred plazovi. Spet tretji pa so mnenja, da do smrtnih žrtev ne bi prišlo, če bi oblasti pravočasno prepo- vedale turistično dejavnost - nevarnost plazov je bila na- mreč že zdavnaj razglašena - poleg tega pa naj bi tudi pre- dolgo čakali z evakuacijo turi- stov. Peking se maščuje Skopju Kitajska, ena od petih stal- nih članic Varnostnega sve- ta OZN, je uporabila pravico veta in tako preprečila po- daljšanje mandata silam ZN v Makedoniji. Po besedah kitajskega pred- stavnika se je tako odločila, ker meni, da je položaj v Ma- kedoniji stabilen in da zato ni več potrebe za trošenje denar- ja. Vendar to verjetno ni pravi vzrok kitajskega vela. Peking je namreč jezen, ker je Skopje priznalo Tajvan, ki je trn v kitajski peti in ki ga ima za svojo uporno provinco. Če se jp kupčija Makedoniji izplača- la, bo vidno kaj kmalu. Ob navezavi diplomatskih odno- sov je namreč Tajvan obljubil za milijardo in pol dolarjev investicij v obubožano make- donsko gospodarstvo in še 300 milijonov kot pomoč za zmanjšanje primanjkljaja. V Pekingu povezavo med dogod- koma seveda zanikajo. V nji- hovo škodo pa govori podatek, da je Kitajska tudi januarja 97 uporabila veto v primeru na- potitve mirovnih enot v Gvate- malo. Tudi ta ima namreč od- nose s Tajvanom. Kakšna bo usoda misije ZN, ki je v nekda- njo najbolj južno jugoslovan- sko republiko prišla leta 93, bo odvisno od razvoja dogodkov na Kosovu. Zdaj je v Makedo- niji še okrog 2300 vojakov, ki služijo kot morebitna rešilna bilka okrog 1300 mednarod- nim (civilnim) opazovalcem, ki nadzorujejo krhko premirje na Kosovu. Kljub temu, da se je mandat UNPREDEP uradno iztekel, bo verjetno počakal na Natove mirovne sile za Kosovo Kfor. Kfor kmalu na Kosovu? Pogajanja med Srbi in ko- sovskimi Albanci, ki so tri tedne potekala v francoskem Rambouilletu, naj bi se spet nadaljevala 15. marca. Sprti strani imata do takrat čas, da še bolj podrobno preučita vojaški in politični del spo- razuma, ki ga je pripravila skupina za stike. Ko bo sporazum podpisan, naj bi Nato na Kosovo poslal mirovno misijo, imenovano Kfor, v kateri bo sodelovalo okrog 28 tisoč vojakov. Enotam naj bi poveljeval britanski ge- neral, v njih pa bi bilo šest tisoč vojakov iz Velike Britanije, oko- li pet tisoč Francozov, štiri tisoč Američanov, dobrih tri tisoč Nemcev, nekaj manj, okrog 2500 Italijanov, ostali pa bi bih iz drugih partnerskih držav. Pri projektu naj bi sodelovala tudi Slovenija - v prvi fazi naj bi Kforju ponudila manjšo skupi- no strokovnjakov, ki poznajo teren in jezik. Poleg tega Slove- nija razmišlja tudi o napotitvi slovenskih častnikov v enote za zvezo in o skupini za civilno- vojaška razmerja, ki bi skrbela za stike z okoljem. V poštev pa bi prišli tudi prevajalci v medij- sko-informacijskem centru. Po- leg Slovenije se je na Natov poziv k sodelovanju odzvalo še devet držav, in sicer Finska, Švedska, Latvija, Litva, Estoni- ja, Avstrija, Slovaška, Romunija in Bolgarija. Po podpisu srb- sko-albanskega sporazuma bo Nato na Kosovo najprej poslal predhodnico, ki bo sestavljena izključno iz pripadnikov obo- roženih sil držav članic Sever- noatlantske zveze. To bi pome- nilo okrog osem tisoč vojakov, v to predhodno fazo pa bi se vključili tudi Natovi vojaki, ki v Makedoniji čakajo v pripravlje- nosti na morebitno varovanje opazovalcev OVSE na Kosovu. Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv □ DOGODKI Regijska podpora visji trgovski soli Bo za center višjega stro- kovnega izobraževanja trgov- cev v Sloveniji izbrano Celje ali morda Murska Sobota, Brežice ali Domžale, kjer se tudi potegujejo za tovrstno višjo strokovno šolo? Odloči- tev bodo sprejeli v ministrs- tvu za šolstvo in šport, župani širšega celjskega območja pa so v ponedeljek podprli priza- devanja Srednje trgovske šole Celje in Mestne občine Celje, da bi se trgovci v višji strokov- ni šoli izobraževali prav v me- stu ob Savinji. »Celje oziroma Srednja tr- govska šola Celje imata vse možnosti in pogoje, da višja strokovna šola za potrebe trgo- vine zaživi prav v mestu ob Savinji,« so med drugim zapi- sali v pobudo, ki so jo na mini- stra za šolstvo in šport dr. Slav- ka Gabra naslovili župani s Celjskega. Prav v Celju je zrasla pobuda za študijski program, tudi predmetnik so izdelali v Srednji trgovski šoli Celje, ce- lotno območje z zaledjem 1.805 trgovskih podjetij in družb pa tovrstno šolo še kako potrebuje. Ustanovitev višje strokovne šole podpirajo v Območni gos- podarski zbornici Celje ter ve- čini večjih trgovskih podjetij, kjer so tudi zainteresirani za zaposlitev bodočih višjih ko- mercialistov ali prodajnih inže- nirjev, kot naj bi se imenovali diplomanti višje šole. Močno zaledje bodočih štu- dentov je tudi sama Srednja trgovska šola Celje, kjer se tre- nutno šola 1.389 dijakov iz šir- še regije. V Celju imajo za višjo šolo zagotovljene prostorske pogoje, profesorski kolektiv Srednje trgovske šole Celje pa bi okrepili še z zunanjimi sode- lavci. Dvoletni študijski pro- gram bi zajemal 60 odstotkov teoretičnih znanj in 40 odstot- kov praktičnega izobraževanja v trgovinski dejavnosti, zainte- resiranost za tovrstno izobra- ževanje pa so doslej s podpisi potrdili že v 60 trgovskih pod- jetjih. IS Vrtec brez naložb Od 1. aprila bo varstvo v velenjskih vrtcih dražje za 12 odstotkov. Ekonomska cena, ki so jo v torek sprejeli mestni svetniki, bo po novem znašala v celodnevnem programu za prvo starostno skupino 42.961 tolarjev, za drugo sta- rostno skupino pa 39.284 to- larjev. Starši bodo za vrtec plačali od 700 do 3.000 tolar- jev več, odvisno od uvrstitve v plačilni razred. V Vrtec Velenje, ki ga sestav- lja 16 enot, je trenutno vključe- nih 1178 otrok, večina njihovih staršev, kar 1126, je razvršče- nih v prvih šest plačilnih razre- dov Primerjalni podatki eko- nomskih cen v 25 občinah ka- žejo, da je velenjski vrtec po ceni storitev na 21. mestu, po 12-odstotnem povišanju eko- nomske cene pa se povzpne na 15. mesto. Po mnenju ravnate- ljice Vrtca Velenje Metke Čas bo tudi nova ekonomska cena še vedno prenizka za dobro delo v vrtcu: »V tem letu nismo v obnovo opreme vložili niti tolarja, tako da standard oskr- be naših otrok ni več dosegal standarda v drugih občinah. V ekonomsko ceno niso vključe- na popravila objektov in vzdr- ževanje le-teh. Ves denar, ki naj bi ga namenili naložbam, smo porabili za tekoče poslovanje. Kljub nadvse racionalni rabi denarja in zmanjševanju vseh možnih stroškov je postala si- tuacija v zavodu nevzdržna.« Varčevalno naravnanost vrt- ca ilustrira tudi tale primerjava: lani so za odvoz smeti porabili 4 milijone tolarjev, za nakup sredstev, namenjenih varstvu in vzgoji otrok, pa 11 milijonov tolarjev. K.L. Služenje je končano Te dni zaključuje usposabljanje v vojašnici Celje 18. generacija vojakov na služenju vojaškega roka. Pred odpustom mladih vojakov so v ponedeljek pripravili zaključno slovesnost, na katero so povabili starešine SV iz sosednjih enot in seveda svojce vojakov. Za dosežene uspehe so najboljšim podelili medalje, najboljšim strelcem pa strelske znake. Priznanja so prejeli tudi starešine za uspehe pri usposabljanju 18. generacije vojakov. TC, Foto: CK Sestletniki v devetletko Temeljite priprave v šolah, kjer so se ogreli za vpis otrok v devetletno osnovno šolanje že v tem šolskem letu, ter podrob- no informiranje staršev so se tudi na Celjskem izkazali za pravo pot uvajanja devetletke. Na Celjskem pogoje za devet- letko izpolnjuje 6 od skupno 46 izbranih šol v Sloveniji, dokončno odločitev pa bo do konca meseca sprejel minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Večina staršev, katerih otroci bodo septembra zako- račili v 1. razred devetletne osnovne šole v Zrečah, Bistri- ci ob SotH, Rogatcu, Šempe- tru, na Polzeli in v II. Osnovno šolo Celje, je novost podprla, le peščica pa je izbrala drugo pot - všolanje v sosednjo najbližjo osnovno šolo. Šest- letnike (otroci morajo 6 let starosti dopolniti v letošnjem koledarskem letu) čaka sep- tembra šola, v kateri bo pro- stor in čas tudi za igro, ob učiteljici pa bo zanje del pou- ka skrbela tudi vzgojiteljica. V II. Osnovni šoli Celje bodo septembra letošnji petošolci nadaljevali pouk v Z razredu devetletne šole, tistim - učen- cem in staršem - ki se za ta prehod niso odločili, pa je vodstvo šole ponudilo mož- nost prešolanja v III. Osnovno šolo, o tem pa sta šoli skleniU poseben dogovor. IS, Foto: CK Za smeh in igro bo dovolj prostora in časa tudi v šoli. obljubljajo snovalci šolske reforme šestletnikom, ki bodo septembra postali prvošolci. Občinski svet občine Roga- tec je na ponedeljkovi seji osrednjo pozornost namenil predlaganemu besedili Statu- ta občine in soglasju k Statutu OKP Javnega podjetja za ko- munalne storitve iz Rogaške Slatine. Na predlog občinskega sta- tuta, ki je bil tokrat v prvem branju, so imeli svetniki vrsto manjših pripomb, med drugi- mi tudi to, da naj bi imela občina dva in ne enega podžu- pana. S pripombami se bo zdaj ukvarjala komisija za pripravo statuta. Po hitrem postopku pa je svet sprejel predlog odloka o ustanovitvi delovnih teles ob- činskega sveta Rogatec. Občina Rogatec je ena od soustanoviteljic družbe OKP Javno podjetje za komunalne storitve iz Rogaške Slatine (z 8,5-odstotnim kapitalnim vlož- kom), rogaški občinski svetni- ki pa so na ponedeljkovi seji razpravljali o besedilu statuta, ki ga je skupščina tega javnega komunalnega podjetja sprejela na seji prejšnji mesec. Svetniki so sicer dali soglasje k Statutu, vendar so imeli soglasno pri- pombo na dva člena. Po njihovi oceni mora imeti direktor ko- munalnega podjetja visoko ali vsaj višjo izobrazbo, nikakor pa ni dopustna srednja, kot je opredeljeno v besedilu 43. čle- na. Ocenili so še, da je 45. člen v statutu odveč, saj je udeležbo direktorja OKP Rogaška Slatina pri dobičku v sedanjih (neure- jenih) razmerah na področju komunale neprimerno vnašati v statut. To oceno so podkrepili z nekaterimi konkretnimi sla- bostmi in nerešenimi proble- mi, ki jih na področju komuna- le občutijo prebivalci občine Rogatec. MARJELA AGREŽ Milijarda za proračun Konjiški občinski svetniki so konec prejšnjega tedna spre- jeli sporazum o premoženjsko delitveni bilanci z občinami Zreče in Vitanje, statut občine in predlog proračuna za letos, saj so združili prvo in drugo razpravo. Pričakujejo skoraj milijardo tolarjev. Med drugim bodo precej denarja porabili za poplačilo lani zgrajenega prizidka k OŠ Pod goro, za gradnjo Varstveno delovnega centra za duševno prizadete osebe, ki ga bosta financirali tudi občina Zreče in Vitanje, ter za vzpodbujanje obrti in podjetništva. Za vzdrževanje, obnovo in moderniza- cijo cest je v letošnjem proračunu namenjenih 137 milijonov tolarjev. Komunalnemu gospodarstvu so namenili 97 milijo- nov tolarjev, pri čemer dela na Polenščici zaključujejo, odpi- rata pa se še dve novi postavki: sanacija in širitev komunal- nega odlagališča odpadkov in čistilna naprava. Pri zagotavlja- nju čiste, pitne vode, pričakujejo pomoč iz državnega prora- čuna za sanacijo in posodobitev izvira Cimerman. A.Mr. Delegacija iz Splita v Velenju Danes in jutri, 4. in 5. Inarca, se bo v Velenju mudila delegacija iz partnerskega Splita, ki jo vodi načelnik mesta. Na obisk, katerega namen je tudi navezovanje novih poslov- nih vezi, sta prispela predstavnika splitskega gospodarstva. Delegacija si bo ogledala podjetji Gorenje in MClub, sestali pa se bodo tudi z vodstvom savinjsko šaleške območne gospodarske zbornice. Predstavniki velenjske občine so Split obiskali pred tremi leti, na praznik Sv. Duje, predstavniki iz Splita pa prihajajo na obisk v letu, ko Velenje praznuje 40-letnico mesta. K.L. Soglasje, a ne brez pripomb PODRŽA\^ Zavrnjen veto UUBUANA, 24. februjj ja (Večer) - Državni zborj^ zavrnil veto državnega sv^, ta in potrdil spremembe kona o zaključku lastninjf. nja in privatizaciji pravnii, oseb v lasti SRD. Tako je (jj konca letošnjega julija pg.' daljšan rok, do katerega država dolžna zagotoviti pj. dom ustrezen obseg svoje, ga premoženja zaradi pro. daje za lastniške certifikate,' Dars in policija UUBUANA, 25. februar; ja (Delo) - Vlada je za nove- ga predsednika uprave Družbe za avtoceste imeno- vala Janeza Božiča, ki je do-' slej delal v podjetju SCT. Za generalnega direktorja poli? cije pa je imenovala Andreja Podvršiča, ki je med drugim končal akademijo FBI v ZDA. ; Spet pogajanja I UUBUANA, 26. februar- ja (Delo) - Po protestnem shodu sindikatov so se spei pričela pogajanja o pokoj-' ninski reformi. Vlada, delo-^ dajalci in sindikati imajo ča-' sa za sporazumevanje o riaj* pomembnejših vprašanjih do aprila, ko naj bi bil pred- log zakona na dnevnem re-/ du parlamenta. Protestne note| UUBUANA, 1. maš (Delo) - Zaradi nedavneji incidenta v Piranskem zali- vu, ki ga mnogi ocenjujejo kot najresnejšega od osa- mosvojitve, so med Zagre- bom in Ljubljano potoval« protestne note. Morje nad- zirata policijski plovili obeh držav, piranski ribiči pa so raje ostali na kopnem. Obe strani trdita, da se je izgred pripetil v njunih ozemelj- skih vodah, zato za zdaj nih- če ne ve, kako bo rešen ta diplomatski zaplet. Nujne reforme UUBUANA, 1. marca (De-' lo) - Na povabilo ministra za evropske zadeve Igorja Bav- čarja je na dvodnevni obisk v Slovenijo prišel evropski ko- misar Hans van den Broek. 1 ministri in poslanci se bo po- govarjal o slovenskem vklju- čevanju v Evropsko unijo. Kandidati za ministra UUBUANA, 2. marca (STA) - Predsednik vlade Ja- nez Drnovšek še ni izbral kandidata za notranjega mi; nistra. Izvedelo se je, da žel' na ta položaj predlagati spO' sobno kandidatko. Potem.: ko poslanka LDS Darja LaV' tižar Bebler ni sprejela s pr^' tiranim navdušenjem p"' nudbe, kot možna kandida- ta omenjajo Renato Saled; ki je med drugim delala tu^i' na inštitutu za kriminalist'" ko, in generalnega sekretar- ja vlade Boruta Sukljeta. ^ Spet interpelacijo UUBUANA, 2. mafCj (STA) - Predsednik SN Zmago Jelinčič je predstavi interpelacijo zopet zunanj^j ga ministra Borisa Frleca. DOGODKI 5 Soštanjski usnjarfi na čakanju llojvečja in najstarejša šoštanjska tovarna s 330 zaposlenimi delavci je začela ugašati I prvi večji val odpuščanja iz industrije usnja Vrhnika je jjel šoštanjsko usnjarno, ki e zaposlovala 330 delavcev. Zaposleni so se zavedali, da jgfovarna v težavah, saj se je njihova proizvodnja v zad- \]jih mesecih močno zmanj- ijevala, vendar novice, ki jo je konec minulega tedna z Vrh- nike prišel sporočit direktor lUV mag. Izidor Derganc, ni pričakoval nihče. Od 1. mar- je na čakanju 230 šoštanj- 5l(ih usnjarjev, na delovnih mestih pa je ostalo še 116 delavcev, dokler ne izpolnijo starih naročil. Z delom za zdaj nadaljujeta obrata konfekcije in galanteri- je, ki zaposlujeta 100 ljudi. De- lavci obljubam o trajnejši mož- nosti obstoja obeh obratov ne verjamejo, čeprav je bilo slišati, da naj bi obrat konfekcije celo razširili. Usnjarji na čakanju naj bi dobivali šest mesecev 70- odstotno nadomestilo plače, potem obdobju bi lahko uve- ljav\\?ii pravice na zavodu za zapo5/ovanje, vendar le v pri- wm, če prisilna poravnava uspe. Program trajnega pre- sežka delovne sile mora vods- tvo lUV izdelati do 12. maja in jinpraviti podroben načrt fi- nančne reorganizacije. »Vodstvo Industrije usnja Vrhnika bi moralo že veliko |Prej reagirati in pristopiti k re- ševanju tovarne, saj smo se že dlje časa zavedali, da ni dovolj dela za vse delavce,« je dejala sindikalna zaupnica šoštanj- skih usnjarjev Rezka Rado- »Šoštanjska proizvodna enota ni bila deležna prav no- ''enih vlaganj najmanj pet let. M decembra lani sodi lUV pod Razvojni sklad in konec 'eta, ko so sprejeli obsežen program prestrukturiranja, so za našo enoto zapisali, da naj bi se število zaposlenih v petih letih postopoma zmanjšalo za 160 delavcev. Že dobra dva meseca zatem pa so se odločili tovarno zapreti,« je še poveda- la Radovanova. Industrija usnja Vrhnika, ki je zaposlovala 1840 delavcev v treh enotah - na Vrhniki, v Šmartnu pri Litiji in Šoštanju - ima za 5 milijard tolarjev nepo- ravnanih dolgov. Zakaj je bila prva na udaru šoštanjska eno- ta? »Proizvodna enota na Vrh- niki, ki je največja, lahko proi- zvede 42 ton usnja na mesec, ostali dve enoti sta za približno polovico manjši, s tem da je šoštanjski obrat delal z manj kot 50-odstotno zmogljivostjo in posloval s previsokimi stroš- ki,« je dejal direktor lUV mag. Izidor Derganc. Podjetje mora doseči prisilno poravnavo dol- gov z ministrstvom za gospo- darske dejavnosti, z dobavitelji in s poslovnimi bankami. Če želijo ohraniti vsaj del usnjar- ske dejavnosti, morajo zmanj- šati stroške poslovanja, je še poudaril Derganc. Pogoreli doma in v službi Povprečna starost delavcev, ki so na čakanju, je 40 let in za mnoge je bila zaposlitev v to- varni usnja prva in edina do- slej. Stiske so velike. Povpreč- na delavska plača je znašala od 50 do 60 tisočakov. Številni de- lavci so varčevali tudi v interni banki Industrije usnja Vrhnika, ki je ponujala ugodne obrestne mere. Prihranki šoštanjskih de- lavcev - gre za približno 5 mili- jonov tolarjev - so zdaj pristali na Vrhniki pod prisilno upravo. Mag. Izidor Derganc je zagoto- vil, da bodo ta denar izplačali delavcem prek sindikata v naj- krajšem možnem času, predvi- doma v 14 dneh. Nekatere delavce sta v letu in pol prizadeli dve tragediji. Konec leta 1997 je namreč do tal pogorela stara Vošnjakova graščina, v kateri so prebivali večinoma usnjarji. Takrat so brezdomce namestili v sam- skem domu in ravno sredi prejšnjega meseca so napo- sled prejeli ključe obnovljenih stanovanj. Kmalu bodo pris- pele položnice za najemnino in ostale stroške, ki bodo vsak mesec terjale tudi do 40 in več tisočakov. »Sedem dni po tež- ko pričakovani selitvi sem iz- vedel, da nimam več službe. Žena je brezposelna in preživ- ljati morava tri šolske otroke,« je pripovedoval Srečko Očko, ki ima 19 let delovne dobe v tovarni usnja. V podobnem položaju je družina Rahmano- vič s tremi majhnimi otroki. Bojana Nastič, ki je v proi- zvodnji delala 20 let, je mama dveh otrok, tretji je na poti... Za vsakim delavcem je druži- na z nizkimi dohodki, ki bodo odslej še skromnejši. v: ksenijalekič ■ ■: 'fI Foto: s H ERPA Mihael Vošnjak je začel us- njarsko obrt v Šoštanju leta 1788 v delavnici, ki je stala na mestu današnje tovarne us- nja. Vošnjaki so po vsem slo- venskem ozemlju ustvarili pravo usnjarsko dinastijo. Le- ta 1897 je ponemčena veja Vošnjakov zaposlovala sto de- lavcev, leta 1905 že 132, največ leta 1914, kar 237 delavcev. Po 211 letih bo v Šoštanju usnjar- ska industrija ugasnila. Nenadna vest vodstva Industrije usnja Vrhnika o zapiranju šoštanjske tovarne je bila za delavce boleče presenečenje. Poslovnih težav so se zavedali, a takšnega preobrata niso pričakovali. Stečaj v Kmetijstvu Žalec Ministrstvo za kmetijstvo ni našlo drugačne rešitve - Banka Celje zavrača očitke o političnih pritiskih ^utri opoldne bo zadnji zbor 183 lelavcev žalskega Kmetijstva. Še zad- "''č bodo dobili plače, člani uprave ''predstavniki sindikata pa jih bodo Podrobneje seznanili z razlogi, ki so ^peljali družbo do stečaja. Z imeni I'priimki naj bi obelodanili tudi vse . ki so storili premalo, da bi pod- izplavalo iz hude finančne kri- S^ ;-> ^ ^^ ________..................'^bIMHBB ^^odstvo Kmetijstva in nadzorni svet j^^^žbe sta še v torek dopoldne upala, da pomoči države vendarle mogoče , podjetje in letošnjo proizvodnjo vendar je minister za kmetijstvo " Smrkolj sporočil, da vztraja pri edbi stečajnega postopka. Predlog o je namreč ministrstvo poslalo v Ža- ^^ 19. februarja, potem ko se ni Ja L dogovoriti z bankami upnicami, ' polovico svojih terjatev spremenile v lastniške deleže. Le v primeru takšne rešitve bi namreč ministrstvo finančno podprlo žalsko Kmetijstvo in zagotovilo okrog 400 milijonov tolarjev za letošnjo proizvodnjo hmelja. Polovica slovenskih hmeljišč bo torej letos najverjetneje os- tala neobdelana, brez dela pa ne bo le 183 delavcev Kmetijstva. Brez zaslužka bo tudi okoli 1300 sezonskih delavcev. Dela v hmeljiščih bi se morala namreč pričeti že 1. marca. Kot smo izvedeli, so prejšnji teden k predsedniku uprave Kmetijstva Rudiju Janežiču prišli prvaki SLS, SKD in sindi- kata kmetov za Savinjsko dolino in zah- tevali, naj jim takoj izročijo 429 hektarov najboljših hmeljišč, z žičnicami za hmelj in drugim vred. Za protiuslugo so ponu- dili lobistično pomoč pri ministrih svojih dveh strank. V Kmetijstvu na takšna izsiljevanja niso pristali. V zadnjih dneh je bilo v Kmetijstvu slišati številne očitke, da je za propad podjetja kriva Banka Celje, ki je s 564 milijoni tolarjev terjatev njihova največja upnica. Ker polovico dolga ni hotela spremeniti v lastniški delež, so nekateri vodstvi! banke očitali, da je popustilo političnim pritiskom in pospešilo pokop podjetja. Generalni direktor Banke Celje Niko Kač je v torek takšna namigovanja najostreje zavrnil. »Kdor pozna mene in našo banko, dobro ve, da so trditve o političnih vplivih preprosto smešne,« je povedal Kač. »Banka Celje se je vedno ravnala po ekonomski logiki in na tak- šen način tudi poslovala, zato je kakr- šnokoli govorjenje o vplivih politike na naše poslovne odločitve čudno. Nihče ni pritiskal na nas, naj uničimo Kmetijstvo, da bi si lahko zasebniki razdelili zemljo. Banka Celje ni pokopala Kmetijstva Ža- lec in ga tudi ne more rešiti. Nadaljnja usoda podjetja je samo v rokah lastni- kov.« mma^mmmmmm janja intihar NA KRATKO Vojni invalidi o svojem delu CELJE - Člani društva vojnih invalidov so minulo sredo na letnem občnem zboru spregovorili o svojem delu v preteklem letu ter sprejeli delovni program za v naprej. Podelili so priznanja 18 svojim zaslužnim članom za aktivno in prizadev- no delo, za predsednika društva pa so ponovno izvolili Rudija Žuglja. (IS) Plošča generalu Maistru SLOVENSKE KONJICE - Prejšnji teden se je v Slovenskih Konjicah sestalo vodstvo območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, v katerem je 159 članov. Združenje želi bistveno povečati število članstva, konec marca namerava organizirati izlet v Kobarid, jeseni pa odkriti spominsko ploščo generalu Maistru. (BP) Center za ravnanje z odpadki SLOVENSKE KONJICE - Ob sedanjem odlagališču komunal- nih odpadkov v Slovenskih Konjicah nameravajo urediti najso- dobnejši center za ravnanje z odpadki. Potrebno zemljišče je že odkupljeno, trenutno za projekt pridobivajo soglasja, za kar bo poskrbela občina Slovenske Konjice, breme za investi- cijo pa si bo delila z občinama Zreče in Vitanje. Center bi naj začel delovati že leta 2000. (BP) Vodovod na Kamno Goro SLOVENSKE KONJICE - Trije zaselki v občini še nimajo urejenega vodovoda. To so Stare Slemene, Sojek in Kamna Gora, v katerih je 40 gospodinjstev. Napeljava vodovoda v te kraje bo po ocenah stala kar 80 milijonov tolarjev. Vodovod bodo napeljali iz Črešnjic v vojniški občini, zgrajen pa naj bi bil, tudi z denarno pomočjo ministrstva za okolje in prostor, v treh letih. (BP) Novi predsednik Dimitrij Pur LEVEČ - V restavraciji Lena je bil zbor LDS - območnega odbora Žalec. Na njem so izvolili nove organe stranke. Novi predsednik je Dimitrij Pur, podpredsednik je Marijan 'Ririč- nik, sekretar Gregor Vovk-Petrovski, predsednik 21-članske- ga sveta občinskega odbora stranke pa Janez Meglič. Zbor stranke je sprejel izjavo, v kateri odločno podpira zahteve krajanov Levca za ustanovitev svoje krajevne skupnosti, daje pa tudi priznanje temu kraju za uspeh LDS na volitvah, saj je na tem volišču LDS dobila več kot 40 odstotkov glasov. (T.T.) ZLSD v Dobrni DOBRNA - V četrtek so v ZLSD ustanovili občinski odbor, ki ga bo vodil predsednik Albert Podpečan. V odboru so sprejeli okvirni letni delovni program stranke, predsednik Podpečan pa je predstavil strankino vizijo razvoja občine, ki jo bodo v združeni listi skušali uveljavljati preko svojega svetnika in podžupana Občine Dobrna Iva Žemva. (IS) Železnik za regijsko SDS CELJE - V Odboru SDS za celjsko regijo, ki ob občinah širšega celjskega območja zajema tudi zasavske občine, so na mesto glavnega tajnika imenovali Matjaža Železnika iz Celja. (IS) O položaju žensk CELJE - Direktorica Urada za žensko politiko Vlade RS Vera Kozmik je v Muzeju novejše zgodovine Celje v torek zvečer spregovorila o položaju žensk v Sloveniji. Pogovor o izobraže- nosti in zaposlenosti, pa tudi družinskem življenju ter deležu žensk, ki zasedajo mesta odjočanja v državi in družbi, je temeljil na analizi, ki so jo pred kratkim pripravili v uradu. (IS) Pripombe na delo podjetja Gekott Šmarje pri jelšah - Za urejevanje pokopališč in pokopa- liško službo v občini Šmarje pri Jelšah skrbi podjetje Gekott. O njegovem delu so govorili na zadnji seji občinskega sveta. Svetniki so imeli več pripomb, kljub temu pa so sprejeli predlog povišanja cen pogrebnih storitev, ki so še vedno nižje, kot pri podobnih podjetjih v sosednjih občinah. (TV) Delo Upravne enote Šentjur šentjur - Na tiskovni konferenci so predstavili delo Uprav- ne enote v zadnjih štirih letih. Število zadev na zahtevo stranke in po uradni dolžnosti so imeli največje leta 1995, 12570, najmanj leto dni kasneje (9096) in ponovno več lani, 9992. V enem mesecu so rešili največ zadev takrat, ko so jih imeli največ, leta 1995 (91,03 odstotka) in najmanj leta 1997 (76,51 odstotka). Ostale zadeve so rešili v dveh oziroma treh mese- cih. Na rešene zadeve je bilo le malo pritožb, najmanj leta 1995, 0,06 odstotka. Ob tem so na Upravni enoti Šentjur pripravljali in izdajali tudi razna potrdila. Leta 1995 so jih izdali 8735, leta 1996 10455, leta 1997 9960 in lani samo 6117.TV Stanovanjsko gospodarstvo SLOVENSKE KONJICE - Letos bodo pričeli z gradnjo bloka s stanovanji za upravičence iz liste čakajočih družin. Dokončno nameravajo izterjati tudi dolg podjetja Bis trade. Dolg znaša 12,5 milijona tolarjev, postopek na sodišču pa naj bi se pričel v tem tednu. (A.Mr) □ GOSPODARSTVO Deset najboljših Prestižna nagrada gospodarske zbornice tudi direktorju Pivovarne Laško ter lastnikoma podjetij Pecovnik in Wravor Gospodarska zbornica Slovenije je konec minulega tedna podelila prestižne nagrade za izjemne gospodarske in pod- jetniške dosežke. Letos je posebna komisija zbornice izbira- la kar med 34 predlogi. V kategoriji velikih oziroma srednjih podjetij je med petimi nagrajenimi direktorji tudi Tone Turnšek, glavni direktor Pivovarne Laško, v kategoriji malih podjetij pa sta nagrado dobila tudi direktor velenjske družbe Pečovnik Igor Pečovnik in direktor podjetja Wravor s Stranic Vladimir VVravor. Tone Turnšek je direktor Pivovarne Laško že od leta 1980. V tem času pivovarna ni postala le vodilna v svoji bran- ži na slovenskem trgu, ampak je tudi eno najboljših podjetij na področju razvoja ter uve- ljavljanja svetovnih tehničnih in tehnoloških dosežkov. Vo- dilna je tudi v doseganju fi- nančnih rezultatov. Z neneh- nim vlaganjem v posodobitev proizvodnje so v Laškem v zadnjih letih pravzaprav na novo postavili celotno tovar- no, ki sodi po opremljenosti v sam evropski vrh. Tone Turn- šek pravi, da mu nagrada gos- podarske zbornice pomeni ve- liko, saj je po njegovem tre- nutno v Sloveniji še cela vrsta drugih uglednih gospodars- tvenikov, ki bi si jo prav tako zaslužili. Priznanje je zlasti obveza za naprej, za razvoj pivovarne v zadnjih dvajsetih letih pa je po njegovem za- služno celotno vodstvo druž- be. V kategoriji velikih in srednjih podjetij so nagrade dobili še direktorji Lisce, Go- renjskega tiska, Henkla Slo- venije in Marmorja Hotavlje, v kategoriji malih podjetij pa direktorji LE-Tehnike iz Kra- nja, Forma Tehnike iz Jese- nic na Dolenjskem in podjet- ja Hobby program iz Hoč. Igor Pečovnik iz Velenja pravi, da ga je nagrada gospo- darske zbornice zelo presene- tila, saj je doslej menil, da delo podjetja poznajo le njiho- vi poslovni partnerji, ne pa tudi republiške institucije. Podjetje Pečovnik, ki deluje kot družba od leta 1990, proi- zvaja orodja za znane kupce na področju avtomobilske, pohištvene in kovinske indu- strije, izdeluje pa tudi special- ne dele za merilno tehniko. Vsi izdelki, ki jih večinoma prodajo na trge Evropske uni- je, zlasti v Avstrijo in Nemčijo, so rezultat lastnega znanja. Šestnajst zaposlenih je lani ustvarilo 130 milijonov tolar- jev prometa, letos pa namera- vajo obseg proizvodnje pove- čati še za 20 do 25 odstotkov. »Čeprav delamo dobro in smo trenutno zasedeni že do kon- ca maja, nam nagrada gospo- darske zbornice pomeni veli- ko obvezo tudi za naprej,« je povedal Igor Pečovnik. »Dose- či bo treba vse zastavljene ci- lje ter še naprej širiti podjetje in osvajati nove visoke tehno- logije.« Nagrada gospodarske zbor- nice je prijetno presenetila tudi direktorja in lastnika podjetja Wravor s Stranic Vladimirja Wravorja. Pravi, da priznanja ni pričakoval, saj je pri nas še veliko drugih, prav tako uspe- šnih podjetij. Podjetje Wravor je največji proizvajalec strojev za lesno predelovalno dejav- nost v Sloveniji, svoje izdelke pa uspešno prodaja v večini evropskih držav. Izvažajo kar 90 odstotkov svojega proizvod- nega programa, ki je v celoti rezultat lastnega znanja in konstrukcije. V podjetju je za- poslenih 18 do 22 ljudi, imajo pa tudi mnogo kooperantov. Na leto ustvarijo v povprečju do 200 milijonov tolarjev pro- meta. Lani je družba Wravor vložila veliko denarja v lastno promocijo in se predstavila kar na štirinajstih sejmih v Evropi in drugod po svetu. Takšna odločitev je bila pravilna, pravi Vladimir Wravor, saj se je kljub hudi konHiirenci v tujini zanimanje za njihove izdelke letos še povečalo. JANJA INTIHAR Za Kovinolehno je še upanje Celotna izguba znaša blizu dve milijardi tolarjev - Vodstvo družbe je prepričano, da bo z dosledno sanacijo izplavalo iz krize Po še nerevidiranih rezul- tatih je celjska Kovinotehna zaključila lansko poslovno leto z 286,5 milijona tolar- jev izgube, po nerevidirani letni bilanci pa znaša celot- na izguba 1,9 milijarde to- larjev. Tako nadzorni svet kot uprava družbe menita, da je z dosledno sanacijo Kovinotehno še mogoče re- šiti. Lanska izguba je nastala predvsem v prvih šestih me- secih, v drugem polletju pa je Kovinotehna tekoče poslova- la pozitivno in ustvarila celo 9 milijonov tolarjev dobička. Nova uprava, ki je bila imeno- vana v začetku julija, je na- mreč takoj pričela s sanacijo in naredila temeljito analizo poslovanja v matični družbi ter v hčerinskih družbah do- ma in v tujini. Ugotovila je, da je za izgube krivo zlasti po- slovanje hčerinskih družb in prevrednotenje naložb v te družbe, izgube pa so nastale tudi zaradi odpisov terjatev, rezervacij za tožbe in nereše- nih obveznosti iz preteklih let, popravkov vrednosti os- novnih sredstev in tekočega poslovanja. Letna bilanca, ki še ni revidirana, je pokazala, da znaša celotna izgube Kovi- notehne d.d., skupaj z lan- sko, nekaj več kot 1,9 milijar- de tolarjev. Uprava meni, da so glavni krivci za takšno ne- gativno poslovanje Kovino- tehninih družb prepočasna notranja konsolidacija, ruska kriza, težke likvidnostne raz- mere na hrvaškem trgu in razmere na trgu Bosne in Hercegovine ter zaostreni po- goji gospodarjenja na sloven- skem trgu. S takojšnjo sanaci- jo, katere poglavitni cilji so povečanje prodaje, zniževa- nje vseh stroškov in dvig pro- duktivnosti, dezinvestiranje pri naložbah v hčerinske družbe in v matični družbi ter povečanje prodajnih zmogljivosti, se je poslovanje Kovinotehne sicer stabilizira- lo, vendar hitrih sprememb in hitrih učinkov pri prestruk- turiranju ni mogoče pričako- vati. Kljub temu v upravi me- nijo, da bo podjetje z dosled- nim izvajanjem sanacije lah- ko premagalo krizo. Sedanji upravi Kovinoteh- ne, ki je bila julija lani ime- novana le začasno, bo 15. marca potekel mandat. Ta- krat naj bi bila imenovana nova uprava, ki bo zopet 5- članska. Po lanskem odho- du Tomaža Berginca je na- mreč v začetku leta zapusti- la Kovinotehno tudi Milena Sedovnik. »Kovinotehna je trgovska hiša z dolgoletno tradicijo, mnogimi izkušnjami in do- brimi kadri, po obsegu pro- meta pa je drugi največji tr- govec s tehničnim blagom v Sloveniji,« pravi predsednik uprave Saša Geržina. »V preteklih letih je zelo napre- dovala. ima dobro razvejano maloprodajno mrežo, dober logistični center na Hudinji ter dovolj možnosti in izku- šenj, s katerimi lahko še na- prej nastopa na tujih trgih.« JANJA INTIHAR Ključavničar prodan na dražb V manj kot dveh mesecih po stečaju je celjski Ključavničar dobil novega lastnika. Stečaj- nemu upravitelji Rudiju Hramcu ga je že na prvi javni dražbi uspelo prodati podjetju Alea inženiring iz C^lja. Ključavničar je bil prodan za 78,5 milijona tolarjev, kar je za 6,5 milijona več kot je znašala izklicna cena za nepremičnine in opremo. Na dražbi je sode- lovalo tudi laško podjetje Kovi- nar, vendar so bili predstavniki Alee pripravljeni odšteti za pol milijona tolarjev višjo vsoto. Alea inženiring mora celotno kupnino plačati petnajst dni po podpisu pogodbe. Novi lastni- ki za sedaj še ne želijo dajati nobenih izjav o tem, kakšne namene imajo s Ključavničar- jem. Eden od članov družine Korošec, ki ima v lasti podjetji Alea inženiring in Alea group, je povedal samo to, »da bodo na tej lokaciji gotovo naredili kaj koristnega« in da želijo čimprej oplemenititi kapital, ki so ga, oziroma ga bodo, potg, ko bo celotni postopek prodaj končan, vložili v nakup pj^ padlega podjetja. Stečajni upravitelj R^^ Hramec je s hitrim potekoj prodaje Ključavničarja zel zadovoljen. Predvidoma j] aprila bo na sodišču prvi na rok za preizkus terjatev, isteg dne pa naj bi bil narok tudi^ glavno delitev stečajne mas« Po še nepopolnih podatkih h terjatev za več kot 120 milijo nov tolarjev. Največji upnii( so banke in bivši zaposleni,] Ključavničarju je pred steča jem delalo 22 ljudi, šest jih ji bilo na čakanju. Podjetje ji imelo zadnji dve leti blokirai žiro račun. Stečajni upravitel je po uvedbi stečaja dovoli podjetju Inda, ki je v večinsk lasti zadnjega direktorja Kiju čavničarja Danija Trajkovske ga, da za določen čas najanii podjetje in s šestnajstimi de lavci dokonča delo v garažn hiši na Glaziji. Ji NOVO NA BORZI 1 ■ : . ,■ i:, ■ . , , i i;- " ' f Februar je bil dražji Inflacija je bila v februarju 0,4%, to je za 0,1% višja kot januarja. Na letni ravni to pome- ni 5,34% višje življenjske stroš- ke. Rast cen na drobno je bila enaka rasti življenjskih stroškov - 0,4%. Na deviznem področju so za februar značilni pozitivni trendi. Slovenski tolar je po srednjem tečaju Banke Slovenija za DEM izgubil 0,38% vrednosti, od za- četka tega leta pa 0,58%. Nakup- ni podjetniški tečaj za DEM je porasel za 0,4%, in za enak od- stotek tudi povprečni prodajni menjalniški tečaj za DEM. Ob uvedbi evra je spremljanje rasti valut članic EU neumestno. Zato pa so mnogo zanimivejše pri- merjave med EUR (evrom) in ameriškim dolarjem. Slednji se je februarja pri nas podražil za 3,7%, to je za 11 SIT Razlogi so verjetno v veliki meri v sodnih dvoranah ZDA. Od začetka leta je USD pridobil 6,8% na svoji vrednosti. V razmerju do EUR se je opazno nihal med 1,098 in 1,138 dolarja za en evro. EUR se je v februarju podražil le za slab tolar, tako je bila njegova vrednost konec meseca 189,54 SIT za 1 EUR. Po številu sklenjenih poslov na borzi sta si bila januar in februar skoraj enaka, skoraj ena- ka je bila tudi vrednost poslov na kotaciji A in B. Na odprtem trgu OTC je bilo v februarju za mili- jardo tolarjev manj prometa. Skupno je bilo za 22 milijard SIT prometa, kar je skoraj trikrat več kot pred letom dni. Slovenski borzni indeks SBI se je gibal med 1875 in 1981, kar pomeni 5% nihanje. Borzni indeks ob- veznic BIO je bil ves mesec prak- tično enak 105,28. S prvim fe- bruarjem je začela ljubljanska borza objavljati še en indeks z oznako PIX, to je delnic pooblaš- čenih investicijskih družb. P1X sestavlja 20 rednih delnic PID z najvišjo kapitalizacijo vključe- nih v trgovanje na organizira^ nem trgu - borzi. Izračunan kot serija tržne kapitalizacije iz; branih PID in je njegovo gibanje primerljivo z gibanjem SBI, kise izračunava, po enaki metodi. Hkrati indeks odraža relativni pomen velikosti posameznik PID, ki so vključene vanj. MeJ pomembnimi pogoji je nujno omeniti, da je posamezen PID* celotni kapitalizaciji udeležen največ z 20% in da se mora z njihovimi delnicami trgovati naf manj 80% razpoložljivih trgoval- nih dni. Njegova vrednost se je februarja gibala med 1080 i" 1107 točkami. Izhodiščna vred- nost (v januarju) je bila lOOO^ kar pomeni, da so.se poenostav- ljeno rečeno delnice PID leto- podražile za približno 10%. Me^ delnicami so bile najprometnej" še delnice farmacevtskih druŽb na A in B segmentu trgovanja te' delnice NFls in TGIS na C trgu- Med pomembne dogodke n^ borzi je potrebno navesti, da so^ segment kratkoročnih vrednos'" nih papirjev sprejeli trimesečni zakladne menice 9. izdaje, kijj^ je izdala država v skupni vre^ nosti izdaje tri milijarde SIT. prosti trg so bile sprejete v bruarju tudi redne in prednos'' ne delnice družbe Zdravili^^f Rogaška d.d.. Pri omenjenih nicah ni nobenih omejitev p''^ nosljivosti. Na prosti trg je jetih 874.288 delnic z oznaK" RGS. . Februarja se je pričelo trgovj na borzi tudi z delnicami Aktiva Avant AAIS. Piše: ZDENKO PODLESNIK; GOSPODARSTVO □ Gorenje v družbi svetovnih veiilcanov Uspešen nastop našega največjega proizvajalca gospodinjskih aparatov na sejmu Domotechnica v Kolnu - Letos spet blagovna znamka Korting ^ki v proizvodnji bele hnike kaj pomenijo (ali bi ^di pomenili), se vsaki dve fti udeležijo sejma Domo- !^(.linica v Kblnu. Letos se je ^ tej največji svetovni raz- gospodinjskih apara- ki je bila od 22, do 25. !t,ruarja, predstavilo L800 pdjetij iz 57 držav. ■ pjeko štiristo razstavljavcev ' .[jilo iz Nemčije, med tujimi j ^ je bil v primerjavi s sejmom : 1997 opazen porast števila , azstavljavcev iz Azije, zlasti iz ,-jtajske. V elitni mednarodni i onkurenci je bil ob boku naj- I ffjih, kot so Electrolux, I losch-Siemens, Whirlpool, j ^iele, Merloni in drugi, opaz- [10 zastopan tudi naš največji , joizvajalec gospodinjskih iparatov. Gorenje iz Velenja. V Gorenju so se tudi tokrat jelo resno pripravili na sejem Oomotechnica, v svoj nastop paso vložili okrog 1,5 milijona mark. Razstavni prostor so v primerjavi z letom 1997 pove- dali na preko 900 kvadratnih metrov, predstavili pa so se le s tistimi svojimi izdelki, ki po- menijo novosti na področju preprostega upravljanja, dizaj- na in tehnike. In čeprav je proizvodnja gospodinjskih ' ipMov čedalje bolj dodela- flČe bo- mo hoteli biti firma, zrela za Evropo, bodo potrebne še bolj korenite spremembe.« Član uprave Gorenja Franjo Bobinac, direktor Gorenja Vertriebs GmbH Miinchen Rudi Šepič in predsednik uprave Gorenja Jože Stanič (z leve proti desni) so bili z nastopom Gorenja na kolnskem sejmu zelo zadovoljni. Program gospodinjskih aparatov Simple&Logical je na sejmu Domotechnica zopet vzbudil veliko zanimanja. Velenjski Biues tudi v Mežici . '^odjetje za usposabljanje g. Zaposlovanje invalidov je osvojilo peti pro- V okviru novega Le- programa bodo v Me- izdelovali lesno embala- Za potrebe Tovarne aku- ulatorskih baterij Mežica, , ^dna hišna vrata, niz- jritlične bivalne hišice, ^^lienjene v glavnem za trg J "^"Pske unije, predelovali bodo tudi lesne odpadke .^^govino. , mežiškem obratu bodo ;gjoslovali od 20 do 30 delav- ^ed njimi bodo delavci - ''di Tovarne akumulator- baterij Mežica. Blues zdaj zaposluje. 93 delavcev. Konec lanskega leta so začeli proizvajati magnetna tesnila, ki jih je mogoče vgraditi v vse hladilno-zamrzovalne apara- te. Izvirno konstrukcijsko re- šitev so patentno zaščitili. La- ni so izdelali približno 1,5 mi- lijona tečajev za vrata in »per- lanih« grelcev ter dosegli bli- zu štiri milijone nemških mark realizacije. V podjetju napovedujejo, da bodo reali- zacijo letos povečali za naj- manj 20 odstotkov. Največji kupec sestavnih delov za veli- ke gospodinjske aparate je Gorenje. MARJAN LIPOVŠEK ^"li so i; podjetju Blues izdelali 650 tisoč grelcev, namenje- nih vgradnji v pečice štedilnikov. Po rahlem zatišju zopet vzpon Celotni prihodek Cometa manjši od načrtovanega - Letošnja prodaja naj bi bila večja za petino Družba Comet iz Zreč je lani ustvari- la blizu 5 milijard tolarjev celotnega prihodka, kar je nekoliko manj kot leta 1997 in manj kot je načrtovalo vodstvo podjetja. Glede na tržne razmere pa v Cometu, ki svoje izdelke večinoma prodaja na svetovnem trgu, dosežene rezultate ocenjujejo kot ugodne. Na- raščajoča kriza v Aziji, Južni Ameriki in v Rusiji je sicer negativno vplivala na obseg prodaje na teh trgih, vendar so večino izpada nadomestili s poveča- no prodajo na drugih trgih ter z osva- janjem novih kupcev. »Po izredno uspešnem letu 1997 smo tudi v leto 1998 vstopili polni ambicij in načrtov o povečanju obsega poslovanja in konkurenčne sposobnosti,« ocenjuje poslovanje v preteklem letu generalni direktor Cometa Marjan Lorger. »Če- prav zastavljenih ciljev nismo dosegli, menim, da smo poslovno leto 1998 za- ključili zadovoljivo. Nismo pa v celoti zadovoljni z vsemi rezultati.« Približno tolikšen kot leta 1997 je tudi dobiček iz poslovanja, ki znaša blizu 255 milijonov tolarjev, občutno manjši kot predlani pa je čisti dobiček. Leta 1997 je namreč Comet ustvaril 308 milijonov tolarjev čistega dobička, lani pa samo 178,5 milijona tolarjev. Vodstvo družbe meni, da so poleg manjše prodaje na višino dobička vplivale predvsem nega- tivne tečajne razlike, podjetje je opravilo tudi nekatera obsežnejša vzdrževalna dela in imelo precej stroškov s prazno- vanjem 40-letnice delovanja, povrhu vsega pa so si lani veliko obetah od prevzema mariborskega podjetja Swaty, vendar jim namere ni uspelo uresničiti. Marjan Lorger ocenjuje, da bo Comet po lanskem zatišju letos zopet dobro posloval. Zaradi naložb v trg in v posodo- bitev proizvodnje naj bi prodajo povečali za najmanj 20 odstotkov in zmanjšali vse vrste stroškov, zlasti stroške dela v čistih prihodkih, katerih delež naj ne bi bil večji od 27 odstotkov. Donos prodaje naj bi znašal 5,5 odstotka, donos na sredstva 6 odstotkov, donos na kapital okrog 10 odstotkov, bruto dodana vrednost na za- poslenega pa naj bi znašala okrog 4 mili- jone tolarjev. V Cometu razmišljajo tudi o različnih oblikah strateških povezav, še letos pa želijo pridobiti tudi certifikat ISO 14001 in dvigniti kulturo poslovanja na raven svetovne konkurence. " Z! JANJA INTIHAR 8 KULTURA Praznik besede na I »»v •• knjižni tržnici V Centru Interspar do sobote, 6. marca, 3. knjižni teden v Celju človek brez knjige je ka- kor ptica brez peruti - je slogan letošnjega 3. knjiž- nega tedna v Celju, ki ga z vsemi spremnimi prireditva- mi gostijo v Centru Inters- par. Nakupovalno središče tedensko obišče okoli 60 ti- soč ljudi in po besedah orga- nizatorja knjižnega tedna, direktorja Fit medie Jožeta Volfanda, so se za postavitev knjižne tržnice sredi naku- povalnega vrveža odločili z željo, da knjigo zares pribli- žajo kar največ ljudem. Knjižno tržnico z brahiim klubom in otroškim kotič- kom na okoli 100 kvadratnih metrih v avli Centra Interspar je v ponedeljek dopoldne od- prl Tone Partljič in knjigam slovenskih založnikov zaže- lel kar najbolj topel in lep sprejem pri ljudeh. V ponede- ljek dopoldne, le pol urice po odprtju 3. knjižnega tedna, so v Centru Interspar pripravili strokovno razpravo o pome- nu knjige, v torek pa je sledilo srečanje z avtorji znamenite pesniške zbirke Pesmi štirih, ki so jo lani, 45 let po prvi izdaji, Kajetanu Koviču, Jane- zu Menartu, Tonetu Pavčku in Cirilu Zlobcu ponatisnili v Cankarjevi založbi. V sredo so člani literarne skupine 1. Gimnazije v Celju prebirali odlomke iz knjige Džank Melvisa Burgessa, v bralnem klubu so pripravili še pogovor s svetovnim popotnikom in slovenskim piscem Maretom Cestnikom, v otroškem kotič- ku pa je bil na obisku Maček Muri. Prireditve v bralnem klubu in otroškem kotičku se vrstijo še danes, ko založba Mladin- ska knjiga predstavlja pisate- lja Ivana Sivca, na stojnici celj- ske Antike pa bodo do 20. ure strokovno ocenjevali antik- varne knjige, in jutri, v petek, ko bo v otroškem kotičku gost pisatelj Vilijem Rupert, v bralnem klubu pa pisateljica Maja Novak. Na 3. knjižnem tednu v Ce- lju se predstavljajo založbe: Antika, Cankarjeva založba. Center za tehnološko uspo- sabljanje, DZS, Družina, Eg- mont, Epsi, Fit media. Mavri- ca, Založba Mladinska knjiga, Mohorjeva družba, Prešerno- va družba. Založba Kmečki glas, založba Mondena, Za- ložba Obzorja, Založništvo Pozoj, Založba Vale-Novak in Znanstveno raziskovalni cen- ter SAZU, prireditev pa sO sponzorsko podprle Nova Ljubljanska banka. Tiskarna Koštomaj, Bio dom Celje, Pa- ron Laško in Tom Mirna. 1. STAMEJČIČ Foto: G. KATIČ KOMENTIRAMO Knjiga, naš vsakdan! še niso v ponedeljek dobro odprli 3. knjižnega tedna v Celju, žeje bilo v mestu slišati robantenje in negodovanje. Če tiste, vsaj v osnovi dobro- namerne pomisleke, češ, kaj pa naj pisana in govorjena beseda počne v družbi z ropo- tom nakupovalnih vozičkov, še sprejmemo in se nad njimi zamislimo, ali jim celo tiho pritrdimo, je bila večina ven- darle drugačnih. »Knjiga, pi- sana slovenska beseda je sveti- nja naroda in zato sodi v pri- mernejše prostore, prostorne dvorane s komornim vzduš- jem, kjer se vsaka prebrana beseda vtisne globoko v dušo in spomin, «je bilo slišati trdi- tev, ki me je vrgla iz tira. Podatki o bralnih navadah Slovencev in nenazadnje tudi o tem, koliko knjig se letno iz založb preseli na domače knjižne police, so daleč od te- ga, da bi si lahko privoščili takšno razmišljanje. Prireja- nje knjižnih tednov in podob- nih prireditev v preteklosti, pa naj si bo v Celju ali Ljublja- ni, namreč dobesedno bije v oči s skromnim, preskromnim obiskom. Zanimanje za knji- go je premajhno, da bi si lah- ko privoščili njeno predstav- ljanje v odmaknjenih, čeprav primernejših dvoranah. In zato sem prepričana, da ni noben greh po knjigi seči tudi v nakupovalnem središ- ču. Pa kaj, če se bo družina z obloženim vozičkom, ki bo resda cvilil in ropotal pod težo pralnega praška, pijač, teste- nin ali česarkoli že drugega iz Intersparove ponudbe, ob stoj- nici s knjigami ustavila le za- radi ugodnih, »akcijskih« cen? Slikanico za najmlajše- ga, zgodbe za šolarja, roman ali morda celo pesniško zbir- ko za očeta in mamo bodo prinesli domov! Tu pa se jim bodo, vsak zase, z najmlajšim pa seveda še skupaj, v miru posvetili in jim naklonili vso tisto pozornost, na katero ra- čunajo in jo v dolgih, v ustvar- janje in povezovanje besed in stavkov prečutih dnevih in no- čeh, avtorji tudi pričakujejo in zaslužijo. In, če se bodo dnevni naku- pi osnovnih življenjskih po- trebščin večkrat tako nenade- jano dopolnili še s kakšno knjigo, bo bralna kultura v Sloveniji porasla. To pa je ti- sto, kar si želijo avtorji, založ- niki in vsi, ki nam je knjiga prijazna življenjska sopotni- ca! Da ne sodi v nakupovalno središče? Dajte no mir, če naj postane del našega vsakdana, nam mora biti na dosegu roke tako dolgo, da nas bo resnično osvojila! Potem šele se bomo zanjo pripravljeni bolj potruditi - a predvidevam, da se takrat ne bo treba. Knjigarne so v svetu povsem samoumevno vključe- ne tudi v velika nakupovalna središča, knjige so blago, ki se prodaja in kaj je večja nesreča za avtorja, kot to, da njegovo delo obleži pozabljeno, nepre- brano. prezrto? To, da ga pro- dajo na knjižni tržnici, zago- tovo ne! IVANA STAMEJČIČ Slike in pesmi v Logarski dolini Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Ob- močna izpostava Mozirje, ter Medobčinska zveza kul- turnih društev Zgornje Sa- vinjske doline sta minulo soboto v gostišču in muzeju Firšt v Logarski dolini pri- pravila srečanje likovnih in literarnih ustvarjalcev. Obiskovalcem so se kot li- kovni ustvarjalci predstavili Anka Rakun z Rečice ter Jure Repenšek, Mira Kranjc in Ko- nrad Marčinko iz Mozirja; s svojimi pesmimi pa so sode- lovali Ida Slapnik in Mica Stakne iz Solčave, Franc Rop iz Varpolja in Albina Rajter iz Šmihela. Srečanja se je udele- žil tudi župan občine Solčava Vojko Klemenšek, literate in likovnike pa je pozdravila predstavnica območne izpo- stave sklada Ivana Žvipelj. Li- terarni ustvarjalci, ki jih je predstavil prof. Vinko Šmajs, so člani društva Slap. V druš- tvu bodo predvidoma maja izdali drugo knjigo, v kateri bo zbranih precej del različ- nih avtorjev s celotne Zgornje Savinjske doline. Sobotno srečanje v Logarski dolini so popestrile solčavske pevke s pesmimi iz bogate zakladnice ljudskih napevov ter citrar Alojz Lipnik. US Pozofev knjižni Idub Založništvo Pozoj bo da- nes, 4. marca, v velenjski knji- garni Kulturnica predstavilo in ustanovilo Pozojev knjižni klub, namenjen prijateljem knjige. Ob tej priložnosti bo urednik založbe in književnik Ivo Stropnik predstavil tudi jezikovno posodobljeni po- natis povesti Gustava Šiliha Nekoč je bilo jezero. K.L. ..........................—..............................................................................."a Temna stran meseca tudi v Cel ju v Muzeju novejše zgodovine Celje so sinoči odprli za ogled razstavo z naslovom Temna stran meseca in podna- slovom Kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945- 1990. Razstava, pobudnik za njeno postavitev je bil Drago Jančar, ki jo je v sodelovanju z dr. Vaskom Simonitijem in še nekaterimi soavtorji v Ljubljani na ogled postavil kot protiu- tež pregledni razstavi življenja in dela v Sloveniji v zadnjih desetletjih, je doslej naletela na velik odmev. Kako bo sprejeta v Celju, bo znano v nekaj dneh, že dan pred odprtjem razstave, ki jo je sinoči odprl Žarko Petan, pa so v Muzeju novejše zgodovine Celje pripravili pogovor z avtorji postavitve. IS ZAPISOVANJA Avtocesta daljinskega upravljalca Se še spomnite, kdaj ste bili nazadnje v kinu? Kdaj ste si nazadnje ogledali kakšno gle- dališko igro? Kdaj ste zadnjič sedeli na tribunah športne pri- reditve in navijali? Gotovo pa se spomnite do potankosti tre- nutkov, ki ste jih preživeli ob gledanju filma iz svojega do- mačega in udobnega naslo- njača. Gotovo se še spomnite slabe volje, ker na sporedu ob enajstih zvečer ni bilo več dru- gega kot ekranizacija gleda- liške predstave. Hja, in seveda športnega spektakla iz Golov- ca, ko so rokometaši zmagali. Televizija je tista, ki življe- nje prinaša v naše domove, v naša stanovanja, ki dogodke, ki si jih sicer ne bi ogledali, osmišlja. Pa pri tem ne mislim na besede Jaroslava Skrušny- ja, urednika na nacionalni TV in literarnega prevajalca, ki je dejal, da brez televizije v Črnomlju ne bi nikoli videli opere. Kar sicer popolnoma drži, toda v mislih imam ne- kaj drugega; dejstvo, da brez televizije ne znamo in ne mo- remo živeti. Športni dogodki so danes stvar televizije. Ta je tista, ki diktira začetek in ko- nec tekme, ki postavlja termi- ne, ki odreja, kateri sponzorji bodo na tekmovališču prisot- ni, televizija je tista, ki odreja, kakšne barve naj bo parket, po katerem se podijo rokome- taši. ta je tista, ki določi barvo žoge, po kateri naj udarjajo nogometaši... S televizijo se je naše življenje spremenilo. Nemški režiser Horst Seifart je šel celo tako daleč, da je po- skusil s plavalnimi tekmova- nji v rdeči vodi, pa z namiz- nim tenisom v popolni temi in s fluorescentno ter malce os- vetljeno žogico, atletsko stezo je prebarval v črne barve, pri čemer se mu je zalomilo, ker se potem na ekranu črnih te- kačev sploh ni videlo... Japon- ci so na planiških skokih že v šestdesetih snemali zvok tek- movalca v zraku. In vse to smo lahko opazovali na na- šem televizijskem ekranu. Vse te možnosti nam danes ponu- ja televizija. Golov na nogo- metni tekmi »v živo« marsik- daj sploh ne vidimo. Da o hokeju ne govorimo. Televizi- ja nam jih lahko s pomočjo tehničnih pripomočkov repla- ya in sloiv-motiona pokaže še enkrat in še enkrat in še en- krat in to iz različnih zornih kotov. Ko smo na tekmi, lah- ko uživamo samo iz enei zornega kota. Lahko bi skratka mirne d še in čiste vesti dejali, da bn televizije danes sploh ne j bilo življenja. Eurosong, den mo. Koga sploh danes zanim ta nesrečni Eurosong, ko paj vse pomembne glasbene ri dogajajo na MTV, ko usod glasbene industrije kro^ multinacionalke in velike u ložbe? Izključno televizijo, l izključno zaradi televizije, s mučimo s tem Eurosongojn Ko pa je dovolj posneti dok spot in ga lansirati na čimn televizijskih kanalov in si pij zadevati, da ga bodo ti čim večkrat predvajali. Dobro, & rosong je v bistvu umetna pp, reditev nacionalnih -televir. Evrope, ki se trudijo obdrk: na polju glasbene indnstn]i na površju, ki skušajo hvhi rirati komercialnim telem jam na čelu z MTV. Sicer neus pešno, pa vendarle; kdor imi za sabo televizijo, si to pi lahko privošči. In filmi. Sleherni film dam pristane tudi na televiziji, š posebej v slovenskem primt ru, ko je film postal izkljnbi stvar televizije. Če bi pazlp poslušali, bi ugotovili, da s slovenskega producenta, ki a v svojih intervjujih in na prt miernih projekcijah, ne t zahvaljeval slovenski televis ji. Nihče pa se ne zahvali sklu du. Ker ti filmi so pravzaprn zares in samo televizijski [i mi. Sklad je le privesek, ki^ svoji razpoznavni nepomef' bnosti in nerazpoznavni P membnosti obstaja le še stroj, ki skrbi zato, da se teli vizijski posnetek prepiše i' filmskega. In nič več. Tisti nar, ki ga prispeval po. ' itak prispeval; če ne temu, f onemu producentu. Če ne'" ta, pa za oni film. To je kor» no njegova naloga. In nih^ mu ne more očitati, da sWl nalogo slabo opravlja. Kaj hočem povedati? ^ smo vsi skupaj v službi telei" zije. Da so tiste položnice, * jih mesečno dobivamo v nfli" ralnike pravzaprav mal^^' kost v primerjavi s tem, televizijo dobimo. (Upam,'' mi bodo zaradi tega teks^' oprostili zapadle obroke ^ RTV naročnino in opustili' nekaj mesecev najavljani ^ bež premoženja). Lagodno^ udobje in užitek. Ker v protnem primeru lahko r prosto preklopimo. Enako ^ Ija za Eurosong; po avtoc^^ daljinskega upravljalca sO j ti kraji, vsa ta pribežaU^\ počivališča, zelo blizu. MTV. Piše: TADEJ ČATER KULTURA □ Na belem oblaku Prva pesniška zbirka Metke Marolt ^a belem oblaku je naslov pesniškega prvenca, ki ga je Liada Celjanka Metka Ma- plt z uspehom predstavila jrejšnji četrtek v Levstikovi Osrednje knjižnice v Čelju- ^Fka Marolt (1979) je za- jiljučila gimnazijo Lava v Ce- ter srednjo stopnjo Glas- [jgne šole Celje, šolanje pa nadaljuje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, l(jgr je naknadno vpisala tudi jtudij flavte na Akademiji za glasbo. Pesmi je pričela pisati v svo- jem štirinajstem letu, inspira- cijo zanje je iskala v svojem življenju, izkustvih in naravi. Viotivi njenih pesmi so motivi ljubezni do narave, človeka^in njej ljubljenih oseb, izražajo globoka čustva, strahove in bojazni, spomine... Na njeni pesniški poti so ji zvesto stali ob strani starši, brat ter najbližji prijatelji. V obdobju petih let je nastalo približno 370 pesmi. Po vzpodbudnih besedah njenih bližnjih in pesnika Toneta Kuntnerja pa se je končno odločila izdati pesniško zbir- ko. Pričujoči prvenec Na belem oblaku vključuje 80 pesmi, v katerih se zrcali mlada pe- sniška duša, ki vstopa v svet polna optimizma in pričako- vanj, vendar v letih mlada in ranljiva. V pesniških utrinkih tako srečamo paleto čustev, ki izražajo globoko in iskreno ljubezen, veselje do življenja pa tudi ranjen ponos in globo- ko razočaranje ob spoznanju, da je sreča lahko varljiva in ljubezen lahko tudi kruta. Ta- ko njene pesmi izražajo pre- senetljivo zrelost razmišljanja in izostren čut opazovanja. Kljub nekaterim izrazito tem- nim mislim pa v njenih pe- smih vendarle prevlada opti- mizem in ljubezen do življe- nja. Zbirka je izšla v nakladi 500 izvodov v založbi Študent- skega kluba Žalec ob pomoči sponzorjev, tiskala pa jo je tiskarna Marginalija v Žalcu. Predstavitev zbirke v Celju (prva predstavitev je bila v žalski knjižnici) je Metka Ma- rolt pripravila s svojo flavto ter s pomočjo prijateljev: reci- tatorjev Petre Hacin, Alenke Zapušek in Roka Drnovška, ter Francija Horvata, ki je re- cital dopolnil z dia posnetki. Pesniško zbirko je moč dobiti tudi na policah celjskih knji- garn. ŽIVKO BEŠKOVNIK REČENO (ne) STORJENO Kar precejšen pesniški dogodek živimo v času, ko se večina 'kdi, bolj ali manj, ukvarja z .sctkdanjimi problemi pro- iidčne narave. To monotonost \leod časa do časa poživi kak- išen utrinek iz, recimo, bližine metnosti. V našem primeru \mmo tako opraviti že s kar ^Jirecejšnim pesniškim dogod- kom, ki se je odvijal prejšnji četrtek v Levstikovi sobi Osred- nje knjižnice v Celju. Po Laki- k ki je, vsaj za celjske razme- nekoliko bolj preverjen imetnik, smo tako doživeli še predstavitev mlajše celjske pe- ^'iice, z zvenečima inicialka- "la M. M. Gospodična je sku- P2j s svojimi prijatelji obeloda- ifa svojo prvo zbirko pesmi, v ^aniri srednješolskih predsta- vitev poezije, vendar na dovolj f^kupen način, tako da je bil ^'^hko zadovoljen tudi nekoliko ^(^htevnejši poslušalec. Brez ^^''bi, da bi pretiravali, lahko govorimo, da je bil glasbeni ^^od, na flavto je igrala avto- pesmi sama, branje pesmi ^^eh izvajalcev in spremljava ^^ diapozitivih, usklajen na- % primemo uigrane in pri- P^avljene ekipe. Ker pa je bil Skvni namen vendarle pred- ^lavitev pesmi, je potrebno ne- ^'^^iko več povedati prav o Pesmi torej so, za prue- v že kar razkošni obliki, ^^^^ s pomočjo nekaj sponzor- m študentskega kluba iz Lirični stihi so, kot pra- (Avtorica sama, navdahnje- ' 2 notranjimi doživetji ali olje rečeno sanjami. Razen ^kaj redkih izjem notranje ali ^^anje rime gre za nerimane, ^''oste verze, ki pa so izredno '^^lodični. Glede na mladost preseneča predvsem ne- ^^^zjemnih metafor in prispo- od katerih bi omenil le eno in sicer iz pesmi Na koncu - »Bolečina? Prešla terminalni prag.« Prav iz te je morda razvidno avtoričino razmišlja- nje, ki posega tudi v sodobni svet. Glede na to, da gre za pesniški prvenec seveda ne mo- remo zahtevati veličine verzov slovenskega pesniškega Parna- sa, lahko pa uživamo v avtori- činem osebnem pesniškem di- skurzu, ki nas, če smo nekoliko starejši, v določenem trenutku ponese v našo lastno mladost, če smo še mladi pa nas spomni na »privid zvezde, ki se sveti v daljavi kot kresnička«. Prav to, mladost namreč, zagotovo izžareva tudi zunanja, ne sa- mo notranja pojava gospodič- ne Metke Marolt, tako se na- mreč piše s celim imenom, kije napisala pesniško obarvane verze, o katerih je govor Mor- da je prikupno celotr^o podobo, za trenutek zmotil nakazan aroganten odnos do bralca - »Komur moje pesmi niso všeč, pač naj vzame v roke drugo knjigo«. Knjige so namreč v prvi vrsti vendarle napisane za bralca in ne zaradi pisca same- ga. V nasprotnem primeru bi namreč sploh ne bilo potrebno izdajati knjig, svoje vtise pa bi pesniki in pisatelji preprosto obdržali zase. Je pa seveda rudi res, da je že veliki pesnik France Prešeren napisal »Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi...« Skratka, tudi omenjena pripomba ni skazila prijetnega celotnega vtisa. De- jali smo, da se i; kar nekaj pesmih mlade gospodične po- javljajo sanje, kot nosilke glav- ne ideje njenih verzov. Sanjaj- mo torej nekaj časa skupaj z njo. Kaj se bo zgodilo po sa- njah? Bomo videli. ZORAN PEVEC Pregledna razstava celjskih likovnikov v torek, 23. februarja, so v prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje odprli red- no letno pregledno razstavo likovnih del članov sekcije KPD Svoboda Celje, ki zdru- žuje 39 slikarjev. Svoja dela je razstavilo 21 slikarjev. Razstavljene so bile slike, ki so jih celjski ljubitelj- ski likovniki ustvarili od lan- ske pregledne razstave. Za- stopane so bile različne tehni- ke in motivi, od realizma pa do abstrakcije. To pot so izbor za razstavo opravili člani sekcije: Adolf Mlajč, Ljuban Šega in Vlado Geršak. Zaradi zasedenosti razstavnih prostorov je bila razstava na ogled le do petka. Celjski likovniki se redno združujejo v prostorih doma Svobode v Gaberju, kjer ob ustvarjanju skrbijo za samoi- zobraževanje. V kratkem se nameravajo včlaniti v Zvezo slovenskih likovnih društev, od česar si obetajo strokovno pomoč. Otvoritev razstave so po- pestrili z nastopom Okteta Studenček KUD Marija Gor- šič Lava-Ostrožno Celje, pod umetniškim vodstvom Ma- tevža Goršiča, na otvoritvi pa sta poleg predsednice sekcije mag. Ivanke Zajc-Ci- zelj spregovorila tudi pred- sednik KPD Svoboda Andrej Cimerman in vodja Območ- ne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejav- nosti v Celju, Marijana Ko- lenko. ŽIVKO BEŠKOVNIK Obrazi in obrazci Sinoči je v Domu II. slovenskega tabora skupina Šlauf iz KUD Svoboda Žalec premierno uprizorila plesno-gledališko predstavo Obrazi in obrazci. Plesno-gledališka predstava je razdeljena v tri sklope. Plesi so nastali v koreografiji Save Malenšek-Kučič, za sceno je poskrbel Dušan Kučič, za kostume pa Zdenka Virant. V Obrazih in obrazcih so zaplesale Barbara Virant, Senka Balta, Vesna Pobe- žin, Špela ŠtingI, Maja Štorman in Maja Urbancl. US Kruto stvarnost in nežna notranjost v Galeriji Zavoda za zdravstveno varstvo, Celje ob Ipavčevi ulici so sinoči, v sredo, odprli razstavo del akademske slikarke Te- rezije Bastelj. V kulturnem programu sta nastopila mlada glasbenika, pianist Igor Feketija in saksofonist Jaka Kopač, razstava pa bo na ogled do 3. aprila. »Slikarstvo Terezije Bastelj, ki je diplomirala pri prof. Gustavu Gnamušu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in danes kot svo- bodna kulturna ustvarjalka živi in dela v Gor- njem Gradu, izraža imanentno dvojnost krute stvarnosti in nežne notranjosti, silovitost potez in viharnih kompozicij ter intimnih detajlov, stopnjevane plastnosti in poduhovljenosti, ma- terialnosti in duhovne transcedence. Je nepo- sredno, zgovorno, presunljivo, a s številnimi podtoni, izmikanji, intimnimi podoživljaji, zna- kovnimi simboli, kot seizmograf slikarkine podzavesti,« vabijo k ogledu razstave. IS PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG Celje - Mojca Pokraj- culja: 4. ob 11. in 16. uri in 5. ob 10. uri; 6. 3. ob 10. uri predstava Pravljice, kje ste?. Lutkovnega gledališča Mari- bor; 8. 3. ob 19.30 Vaja zbora. Dom kulture Velenje 5. ob 19.30 in 6. ob 19.30 Plešasta pevka. Primorskega dram- skega gledališča Nova Gorica. Kulturni dom Stranice 4. ob 9. uri Lisica tatica in Mojca Pokrajculja, KUD Vladko Mo- horič in otroška gledališka skupina OŠ Zreče. RAZSTAVE Slomškova rojstna hiša na Ponikvi razstava likovne de- lavnice na temo Slomšek, do 31.3. Otroški muzej - Hermanov brlog »Hitreje, višje, močne- je«, do 7. 3. Muzej novejše zgodovine Veljko Toman »Kako nastaja slika - od realizma do ab- strakcije«, do 31. 3. Knjižnica Šentjur Marjana Rataj-Artiček, do 31. 3. Dom kulture Velenje Alen- ka Vidrgar, do 31. 3. Avla Mestne občine Vele- nje Heda Vidmar Banka Velenje, ekspozitu- ra Šoštanj Konrad Marinček, do 31. 3. Splošna bolnišnica Celje pustne maske, do 28. 3., »Te- den boja proti raku«, do 18. 3. Galerija Volk Anton in Ja- nez Repnik, Jure Godec, do 15. 3., jedilnica Bolnišnice Niko Ignjatič, do 31. 3., glavna pošta Celje Rajko Mlinarič do 31. 3., Etol Štefan Vrbanič, do 31. 3., jedilnica Cinkarne fo- tografije »poletje 98«, do 14. 3., kavarna Celjskega doma Maša Krajnc, do 16. 3.. OSTALO Pokrajinski muzej Celje - pomladne delavnice od 15.30 do 17.30: 4. Izdelava papirna- tih rož iz krep papirja, 5. Pomladna delavnica presene- čanja in 10. Izdelava pomlad- nega venčka iz fimo mase. Kulturni center 5. ob 18. uri jubilejni večer folklorne skupine KD Anton Tanc iz Marija Gradca, ob 20-letnici delovanja. Tri lilije Laško 7. ob 19. uri »Parada humorja«. AlitiaKarlin vabi Celjsko kulturno-umet- niško društvo Alma Karlin vabi vse mlade in idej polne ljudi, da se aktivno vključijo v oblikovanje celjske kultur- no-umetniške scene. Zainte- resirani naj se 7. aprila ob 19. uri oglasijo v zgornjem pro- storu celjskega Kljuba, kjer bo tudi avdicija za novo predstavo. Lahko pa se javi- jo tudi na'elektronski naslov Vladimir_torov@ya- hoo.com. Klasje joče, če ga ne pobereš v velenjski knjižnici je pisatelj Ivan Sivec predstavil knjigo Vsak klas je zlat, eno izmed treh del, v katerem opisuje svoje spomine. Pogovor s pisateljem je vodil Marjan Marinšek, sodelovala sta tudi urednik iz Mohorjeve družbe Matija Remše in recitatorka Marija Glinšek. Ivan Sivec, ki bo maja dopolnil petdeset let, je eden najplodnejših slovenskih pisateljev. Napisal je. 35 knjig, 7 dram in dramatizacij, več kot 100 pravljic in čez 300 humoresk. Doslej so natisnili približno 205.000 izvodov njegovih knjig. Napisal je skoraj 2.000 besedil za glasbo. Po Sivčevi pustolovski povesti Izgubljeni zaklad pripravljajo tudi film. K.L. Moli ljudje no veliki poti Danes, v četrtek, ob 18. uri bodo v Občinski matični knjižnici Žalec predstavili knjigo koroškega Slovenca Lipeja Kolenika Mali ljudje na veliki poti, .Gre za knjigo spominov na predvojni, vojni in povojni čas na Koroškem, torej je nastaja- la skoraj desetletje. Kolenikovi zapisi niso samo avtobiograf- ski, temveč so tudi zgodovina Pliberka in okolice, saj je avtor črpal snov iz pripovedovanja domačinov in prijateljev to- stran in onstran meje. Spomini govorijo o življenju malih lju- di, njihovem boju za vsakdanji kruh in golo preživetje, hu- dem času nacizma, veselih do- godkih... Današnjo predstavi- tev knjige in avtorja, s katerim se bo pogovarjal Ivan Jurhar, so omogočili Zavod za kulturo Žalec, občinska matična knjiž- nica, Medobčinska zveza združenja borcev NOB in Me- dobčinska ZLSD Žalec. US Ženske, Ici znajo ustvarjali v velenjski Kulturnici se bodo jutri, 5. marca ob 18. uri, pred- stavile štiri ustvarjalke. Tanja Plevnik slika, fotografira in obli- kuje. Likovnica Franja Vodušek je diplomirala na Housatonic College v ZDA. Janja Kvas, pro- fesorica slovenskega jetika, piše učbenike za književnost in ob poeziji vedno raje ustvarja šan- sone. Vesna Novak si je ime ustvarila v slovenski psihiatriji in tudi ona pesni. K.L. 10 AKTUALNO Župani pozivajo državo, noj ukroti vode Poplavna varnost ob Savinji in Sotli je stvar države, lokalni ukrepi bi povzročili še več škode - Savinja poplavlja 560 hektarov urbanih površin - Od lani v državnem proračunu spet denar za vode »Poplavne varnosti za svo- ja območja ne moremo zago- tavljati v lokalnih skupno- stih, za to mora poskrbeti država. Če, na primer, v Ce- lju zgradimo ob Savinji me- trske nasipe, bo to katastrofa za Laško - prav tako pa Celja- ni od občin gorvodno Savinje ne moremo zahtevati, da za- gotovijo površine, kamor bi se lahko razlivale vode, pa čeprav bi nam to zagotovilo varnost,« je akcijo oziroma javni poziv županov 20 ob- čin iz porečja Savinje Držav- nemu zboru RS in Vladi RS, da država sprejme sistemske ukrepe in zagotovi denar za poplavno varnost tega ob- močja, utemeljil celjski žu- pan Bojan Šrot. Kot so ljudje ob Savinji v zadnjih desetletjih na svoji ko- ži večkrat skusili, je pojem o stoletnih vodah ■ te reke kaj slaba tolažba, tako za nepo- sredno ogrožene prebivalce kot za državo samo. Škoda, ki so jo - v osmih letih kar dva- krat - povzročile podivjane vo- de Savinje, je namreč ogrom- na, prav tako pa bi država morala zagotoviti ogromno denarja že za najnujnejša sa- nacijska in interventna dela na porečju. V celjski izpostavi Uprave RS za varstvo narave, kjer so pripravili poročilo o lanskih oktobrskih in novem- brskih poplavah na porečjih Savinje in Sotle, zatrjujejo, da je obseg nujnih interventnih del od prvih tednov po popla- vi do sredine letošnjega leta ocenjen na 714 milijonov to- larjev, letos in prihodnje leto bi za nadaljevanje sanacij po- trebovali 2,33 milijarde tolar- jev, za interventne investicije v letih 2001 in 2002 pa kar 8,98 milijarde tolarjev. »Za la- ni smo dobili 29 milijonov to- larjev, letos pa, kljub temu, pa pogodbe s posameznimi izva- jalci še niso podpisane, vsee- no nadaljujemo z deli,« ko- mentira nesorazmerje med potrebami in možnostmi vod- ja izpostave mag. Matija Ma- rinček. Župani s Celjskega so se strinjali, da se je zagotavljanja poplavne varnosti treba lotiti sistemsko, pri tem pa računa- jo na pomoč domačih držav- nozborskih poslancev. Na vla- do in državni zbor so zato naslovili javni poziv, v kate- rem ob ugotovitvah dejanske- ga stanja v krajih ob Savinji in Sotli - samo v zadnjem deset- letju je glede na prejšnjo dina- miko zagotavljanja denarja za vodnogospodarsko področje na tem območju prišlo do iz- pada 30 milijard tolarjev v red- nem vzdrževanju in urejanju vodnega režima - tokrat prvič organizirano tudi zahtevajo. Njihove zahteve, z njimi so seznanili tudi 9 državnozbor- skih poslancev s Celjskega, pa so zelo jasne: pričakujejo stro- kovne podlage za sanacijo ob- stoječega stanja in sistemske osnove za gospodarjenje s prostorom ob vodah v prihod- nje, novo razporeditev denar- ja za vodno gospodarstvo in dovolj cekinov za normalno redno vzdrževanje, takojšnjo sanacijo poškodovanih vod- nogospodarskih objektov in naprav, vzpostavitev učinko- vitega informacijskega siste- ma (pravočasno in kakovost- no obveščanje v primerih pre- tečih voda) in izdelan sistem potrebnih ukrepov varovanja in zaščite. In še najpomem- bnejše za neposredno priza- dete ljudi - država mora zago- toviti sistemske vire za pokri- vanje v vodnih ujmah nastale škode! REKLI SO Jakob Presečnik, poslanec in predsednik državnozbor- skega odbora za infrastruk- turo: »Lahko zatrdim, da smo se poslanci s Celjskega že do- slej zavzemali za boljše ureja- nje vodnega gospodarstva in nekaj, čeprav malo, smo tudi dosegli. Imamo državnega kretarja za vode, lani sin proračun spet uvedli pos^ za investicijsko vzdržev^, ki je vodnemu gospodarj, prinesla okoli 700 miiijgj tolarjev. Približno toliko narja je odmerjenega tudj tos. Pri tem pa velja opozo, da še vedno niso sanirani v, nogospodarski objekti j prave iz poplave 1990! Še m ca bo v državni zbor ptj drugi interventni zakon, rega besedilo je trenutno medresorskem usklajevan Natančno ga ne poznam^ kolikor vem, je problem j gov finančni del. Sam pai, nim, da bi morali v njerne plicitno določiti tudi postat za izdelavo programov, da lahko izvajalci potem na te nu svoje delo res optimal opravili!« Bojan Šrot, župan Mest občine Celje: »Vsi sloven vodotoki skupaj poplavlji 2.499 hektarov urbanih po šin, od tega samo na Savii odpade kar 560 hektarov, s di pa ji Kamniška Bistrica 143 hektari. O tem, da jef plavna škoda na pozidanih naseljenih zemljiščih nep merno višja, ne gre izgublj, besed - lani novembra je sao v Celju presegla 3,8 milijari v Laškem pa 2,1 milijarde! larjev. Prepričan sem, da morali zato v državi dati pre nost sanaciji in ureditvi p plavne varnosti ob Savinji! na ta račun tudi prerazpored ti denar v korist območja« Savinji. In prav temu; prej: čevanju državnozborskii)/)( slancev ob obravnavi dru^e- interventnega zakona, da: porečju Savinje in Sotle pi trebno nameniti več denarj je namenjen naš javni poziv. IVANA STAMEJČI Foto: GREGOR KATI Časopisni obračun Podjetje Yanni d.o.o. je Mirjano Gluvič s plačano objavo v časopisu obtožilo kaznivega dejanja - Prizadeta je predstavila povsem drugačno zgodbo Konec februarja se je v Novem tedniku poja- vilo obvestilo, ki ga je naročilo podjetje Yanni d.o.o. in v katerem je javnost seznanilo, da njihova delavka Mirjana Gluvič ni več zaposle- na pri njih in da je proti njej sprožen kazenski postopek pri Policijski postaji Celje. Povod za objavo naj bi bila njena kraja denarja iz blagaj- ne celjske podružnice podjetja, ki ima sedež v Ljubljani. Nenavadna vsebina, ki je takoj spro- žila vprašanja in pomisleke o posledicah tak- šnih objav za prizadetega, njegove sorodnike in prijatelje, še preden je bila dokazana njego- va krivda. Kdo in na kakšen način lahko opere dobro ime takšnega človeka, če se izkaže, da je bilo vse skupaj neutemeljeno? Na omenjeno objavo se je seveda odzvala tudi Mirjana Gluvič, od nedavnega zaposlena pri Oliveri Štefančič, lastnici podjetja Olitel, ki ima svoj sedež na Mariborski cesti v Celju, le nekaj metrov od predstavništva podjetja Yanni. Obe podjetji se ukvarjata z mobilno telefonijo. Tako Štefančičeva kot Gluvičeva sta delali pri podjetju Yanni in imata z njim kar nekaj neprijetnih izkušenj. Olivera Štefančič je v podjetju Vanni delala tri leta, Mirjana Gluvič pa leto manj, vendar obe brez papirjev, na črno. »Prek oglasa v Novem tedniku sem našla to delo, v začetku so mi govorili, da gre za poskusno dobo, potem da ni denarja za redno zaposlitev, tako da do nje ni nikoli prišlo. Tik preden sem šla na svoje, so mi jo ponudili, vendar me to ni več zanimalo,« pravi Štefančičeva. Mirjana Gluvič pa dodaja: »Potrebovali so še enega delavca in Olivera je predlagala mene, ker sva se poznali že od prej. Takrat ni bilo nobenega govora o redni zaposlitvi, bila sem samo pomoč. Plačilo sem dobivala na roko, brez papirjev.« Prvi dve leti je bilo enako pri Štefančičevi, vendar je potem, ko je vpisala študij ekonomije, dobivala plačilo prek štu- dentskega'servisa. Ko je beseda nanesla na redno zaposlitev, je bil pogoj zanjo hkrati napisana odpoved! Decembra lani je bila v podjetju delovna inšpekcija in ga kaznovala z mandatno kaznijo, ker Gluvičeva ni bila zapo- slena. »Takrat mi je direktor ponudil, da bi prek njih odprla posredništvo, kar nisem spre- jela.« Kazen za Olivero in Mirjano Novembra lani je Štefančičeva zapustila pod- jetje in ustanovila svojo firmo Olitel. Takrat so se začele težave. »Direktor Vannija Aleksan- der Huč je v jezi, ker nisem povedala, da grem na svoje, pošiljal dopise po celi Sloveniji, da sem mu dolžna 50 tisoč mark, da škodo, ki sem jo naredila, še ocenjujejo, da sem imela konku- renčno klavzulo in da se ne bi smela ukvarjati z enako dejavnostjo. Zahteval je celo, da vrnem plačo za september, čeprav sem takrat še dela- la pri njem. Obtožil me je, da sem ukradla telefon, ki sem ga stranki prodala junija lani, dobila od nje naročilnico in ji izdala račun. Če ga stranka ni plačala, to vendar ne more biti moja kraja! Dobavitelji so v začetku vsemu temu res verjeli, zato sem od zavoda za zaposlovanje zahtevala potrdilo, da sem bila od leta 1995 nezaposlena, torej me ni zavezovala nobena konkurenčna klavzula.« Ob vsem tem je zanimivo, da v letih, ko sta delali pri podjetju Vanni, z direktorjem nista imeli konfliktov. Tudi Mirjana Gluvič se ne more pritožiti, da so bili odnosi v preteklosti nekorektni. Menila je, da bo tako vse do konca, ko je direktorja obvestila, da odhaja. Želel je, da ostane še toliko časa, da uvede novo delav- ko, kar je tudi storila. Očitno pa mu ni bilo prav, ko je izvedel, kam odhaja. Štefančičeva ji je namreč ponudila službo v svojem podjetju. »Želela sem plačilo za dva meseca in pol (za december, januar in polovico februarja), ki so mi ga dolgovali. Poslali so mi 20 tisoč tolarjev, čeprav bi morala dobiti okrog 200 tisoč glede na promet, ki sem ga ustvarila. Tisti dan, ko sem zaključila svoje delo v Vanniju, sem uredi- la vse potrebno, pustila ključe, poklicala, da izničijo mojo kodo za alarm, položila na SDK ves ostali denar in čeke, to je bilo 410 tisoč tolarjev, sto tisoč pa sem obdržala kot garanci- jo za svojo plačo. O tem sem direktorja tudi obvestila, trikrat sva tisti petek govorila po telefonu, poslala sem mu po faksu številko svoje hranilne knjige, na katero naj bi mi v ponedeljek nakazal denar, jaz pa njemu njego- vega nazaj. To se ni zgodilo, namesto tega sem v četrtek videla njihovo objavo v časopisu in bila zgrožena. Poklicala sem ga in ga vprašala, zakaj je to naredil. Rekel je, da drugače ni mogel... Če bi šla kam drugam v službo, bi bilo v redu, ker pa sem šla k Oliveri, so sledile sankcije. Povedala sem mu, da se bom obrnila na svojo odvetnico. Predlagal mi je, da se dobiva na nevtralnem terenu in da mi da plačo, ki mi jo dolguje ter da se mi javno opraviči. Vendar na to nisem pristala, ker želim, da za takšno ravnanje odgovarja, saj nisem prva, ki se ji je zgodilo kaj takega. Pri njih nikoli nisem bila zaposlena, torej ne morejo pisati, da nisem več njihova delavka. Pri Policijski postaji Cel tudi nisem v nobenem kazenskem postopid vsaj tako so mi zatrdili. Če bi imela slabo ve: ali če bi bilo vse to res, bi se potuhnila! počakala, da zadeva mine, tako pa ne morei tega kar požreti. Starši so bili šokirani, tisti,i me poznajo, pa tako vedo resnico,« pravi Min na Gluvič, ki dodaja, da ne želi blatiti podjei Vanni, rada bi le zbrisala grdo etiketo, ki ji jo| omenjeno podjetje prilepilo. Očitno ji bR sodne poti ne bo uspelo. In kaj na vse to pravi direktor Aleksandi Huč? Tega nam ni uspelo izvedeti, saj je bil dneh, ko smo ga skušali dobiti k telefon nedosegljiv. TATJANA CVIK: ločki most bo Most v Lokah, ki povezuje oba bregovi! Savinje na cesti proti Mozirskemu gaj" že dlje časa predstavlja velik problem. Nf le da je precej dotrajan, ob vsaki priredili v gaju prihaja na njem do večjih promel nih zamaškov. , Zato so že pred časom ustanovili gradbei'^ odbor za izgradnjo novega mosta prel^^' Savinje. Projekti so že izdelani, nov mostp^ bo širok 8 in dolg 42 metrov, zgrajen v lol^jl in brez vmesnih podpornikov, kar bo oc narasli Savinji še kako pomembno. GradnP mostu naj bi veljala 45 milijonov tolarje^' skupaj s priključki in ostalimi deli pa ^^ dodatnih 10 milijonov tolarjev. Sama gr^^' nja tudi ne bo povzročala težav za prebiva ce Lok, saj so se odločili, da ga bodo zgrabi® na zgornji strani obstoječega mosta, zato P' bo potrebno urejati obvoza, s tem pa bo" odpadle tudi prometne zagate. Občino zirje in gradbeni odbor čaka sedaj zahtevi^^ naloga pridobivanja sredstev, naknadno Pj bodo opredelili tudi časovne roke. NASI KRAJI IN UUDJE 11 Ljubenski vevnik za občane v občini Ljubno so svetni- l^i imenovali različne komi- ^jjg^ ki bodo pomagale pri jjelu občinskega sveta. Komisijo za mandatna vpra- janja- volitve in imenovanja vodi Primož Budna; svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Božo Križnik; odbor za razpolaganje s sredstvi po- žarnega sklada Franc Terbov- jek; predsednik štaba civilne zaščite je Anton Ugovšek; od- bora za gospodarstvo, varstvo j,arave in javne službe pa Vin- ico Jeraj. Odbor za negospo- darstvo in javne službe druž- benih dejavnosti vodi Rajko Pintar, statutarno-pravno ko- misijo Francka Štiglic, nadzor- ni odbor pa Elica Novak. Na Ljubnem vsako leto iz- dajo krajevni časopis Ljuben- ski vevnik. Svetniki so se na zadnji seji dogovorili, da bodo v časopisu na kratko in v ra- zumljivi obliki predstavili v prejšnjem mandatu sprejete odloke in akte, ki so najbolj pomembni za občane. V sode- lovanju s Policijsko postajo Mozirje bo enkrat na teden na Ljubnem delovala policijska pisarna, v kateri bo Matjaž Povše, ki skrbi za ljubenski okoliš, odgovarjal na vpraša- nja v zvezi s prometno var- nostjo, predpisi in drugimi za- devami, ki zanimajo občane. V občini bo vsak prvi ponede- ljek v mesecu med 10. in 12. uri delovala tudi poslanska pi- sarna poslanca SLS Jakoba Presečnika. Na zadnji seji so ljubenski svetniki sprejeli zaključni ra- čun za lansko leto v višini 240 milijonov tolarjev. Županja Anka Rakun pričakuje, da bo letošnji občinski proračun približno za desetino višji, kar gre pripisati denarju, ki ga Ljubenci zberejo s samopris- pevkom. US Pomenkovanja z Leiico v orgelski dvorani velenj- ske glasbene šole bo danes , zvečer, 4. marca ob 19. uri, pogovor z dr. Slavenom Le- tico, ki sta ga organizirala poslanca ZLSD. Univerzi- tetni profesor, izvedenec OZN, komentator Globusa in nekdanji osebni svetova- lec predsednika republike bo med drugim spregovoril o odnosih med Hrvaško in Slovenijo ter o tožbah, ki sta jih zoper njega sprožila dr. Franjo Tudman in dr. Vladimir Šeks. K.L. Pitna voda namesto term v občini Ljubno že nekaj časa raziskujejo termalno vodo, ki izvira v zaselku Okonina, Doslej so izmerili tempera- turo vode v globini 120 me- trov, po nekaterih domnevah pa naj bi se v globini nad tisoč metrov nahajala zelo topla vo- da, tudi do 68 stopinj Celzija. To bi omogočilo gradnjo raz- ličnih turističnih objektov in ponujanje raznih storitev. Vendar so vrtine in tovrstne raziskave izjemno drage. Za dokončno ugotovitev tempe- rature vode bi Ljubenci potre- bovali 40 milijonov tolarjev, ki jih občina sama ne more zbra- ti. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti jim je lani za po- trebne raziskave namenilo 1,8 milijona tolarjev, kar je seveda absolutno premalo. Zaradi tega so se na Ljub- nem odločili, da bodo vodo iz vrtine porabili za oskrbo s pit- no vodo v Okonini, kasneje pa še v Juvanju in Radmirju. Vo- de je dovolj, njena prednost pa je tudi to, da zaradi globine ni občutljiva za onesnaževa- nje. Že lani so v Okonini ure- dili primarne in sekundarne vodovodne cevi, letos do jese- ni pa naj bi potegnili še pri- ključke do vseh hiš. Vodo, ki ima pri izviru 16 stopinj Celzi- ja, bodo zbiraH v večjem re- zervoarju nad naseljem. »Kljub takšni odločitvi se še nismo odpovedali nadaljnjim raziskavam,« pravi ljubenska županja Anka Rakun. »Tudi letos se bomo prijavili na razpis ministrstva za gospodarske de- javnosti in upamo na več sred- stev. Končno gre za geotermal- no energijo, ki je obnovljiv vir, in v slovenskih razvojnih planih namenjajo tovrstni energiji veli- ko poudarka. Hkrati se zaveda- mo, da bi, če bi raziskave potr- dile predvidevanja nekaterih strokovnjakov, na takšen način omogočili večje zaposlovanje in razvoj celotne občine Ljubno.« URŠKA SELIŠNIK Za cvetoče Celje Turistično društvo in Zdravniško društvo Celje pripravljata v soboto, 6. mar- ca, ob 20.30 uri v veliki dvo- rani Narodnega doma že 28. tradicionalni Valčkov večer. Glasbeni gostje letošnjega Valčkovega večera bodo člani Banda Petra Ugrina, celoten iz- kupiček prireditve pa bodo or- ganizatorji tudi letos namenili za ocvetličenje mesta Celja. 28. Valčkov večer so kot generalni pokrovitelji podpdi v novomeš- ki Krki, med pokrovitelje pa so se zapisali še v Leku, Novi Ljub- ljanski banki in Banki Celje. IS Novo stoletje brez tobaka Viktorija Rehar, nacional- na koordinatorica za tobak, se je z druge evropske konfe- rence Tobak ali zdravje, ki je bila od 23. do 27. februarja v španskem mestu Las Pal- mas, vrnila z dvema nagra- dama. Konference se je ude- ležilo več kot 2.000 udele- žencev iz skoraj 50 držav. Med 250 posterji je posebna žirija dodelila prvo nagrado izdelku Reharjeve in mu tako prisodila največjo sporočilno vrednost. Poster v obliki želve je simboliziral žival, ki se pre- mika počasi, a vztrajno in za- nesljivo, prav tako kot priza- devanja za vzgojo nekadilskih generacij; želva ima dolgo živ- ljenje, mi pa žehmo z nekaje- njem naše življenje podaljšati. V kategoriji predstavitev dr- žav centralne in vzhodne Evrope je predstavitev Viktori- je Rehar zasedla drugo mesto. Nacionalna koordinatorica je na konferenco odpotovala s podporo ministrstva za zdravstvo in Društva za pro- mocijo in vzgojo za zdravje Slovenije. Udeleženci so odpi- rali vizijo možnosti za življe- nje brez tobaka v 21. stoletju in še posebej opozorili na po- men skupnega delovanja. »Mlade je treba zaščititi pred tobakom in vzgojiti nekadil- ske generacije,« je bilo temelj- no sporočilo. Zvrstile so se številne delavnice, predava- nja, predstavitve in satelitski simpoziji, predstavniki iz mnogih držav pa so poudarili. kako pomembna je ureditev zakonodaje na tem področju in zaščita nekadilcev. Prva evropska konferenca o nekaje- nju je bila pred štirimi leti v Helsinkih. K.L. Izmenjajmo ideje, osvetlimo izkušnje »že pri rojstvu nam je bila zapisana vloga ženske. Ne pritožujemo se, ampak jo s ponosom opravljamo v poklicu in zasebnem življenju,« so pred dnevom žena zapisale štiri celjske mestne svetnice. V ponedeljek, 8. marca ob 18. uri, bodo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju pripravile srečanje, ki daje priložnost za izmenjavo ženskih idej in izkušenj, popestrile pa ga bodo tudi s kulturnim progra- mom. KL Na trgovski šoli - odprta šola Na Srednji trgovski šoli v Celju poteka izvenšolska aktiv- Jiost »odprla šola«, iz področja pravno-politološke delavnice iz programa demokracija in človekove pravice, kjer so se p posebej osredotočili na uresničevanje demokracije na 'okalni ravni. Odprto šolo bodo imeli v ponedeljek, 8.^ marca, ob 12. uri, ko v šolskih prostorih na vrsti teme: državna oblast, oblike jiresničevanja demokracije in volitve ter volilni sistem. Predava- ^Iji bodo predstojnik katedre za ustavno pravo Pravne fakultete ^ Ljubljani in redni profesor dr. Franci Grad, član ustavnoprav- katedre profesor dr. Igor Kaučič in profesor sociologije in Pf3va STŠ dr. Božidar Veljkovič. M. MAROT zbor društva kmečkih žena članice društva kmečkih žena Spodnje Savinjske doli- ne so se zbrale na letnem občnem zboru v Slomško- vem domu na Ponikvi. Iz obširnega poročila pred- sednice društva Ide Rojnik je razvidno, da so bile kmečke žene zelo aktivne. Predvsem so se izkazale pri sodelovanju na raznih prireditvah, ko so pripravile razne kmečke do- brote. S svojimi izdelki so se predstavile na Jožefovem sej- mu, na razstavi in ocenjeva- nju Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju in na sejmu Gostur v Mariboru. Bilo je tudi več predavanj, ki so bila dobro obiskana in ekskurzij. V pro- gram dela pa so zapisale po- novno vrsto tečajev, sodelo- vanje na sejmih in razstavah kmečkih dobrot, organizirale bodo že tradicionalno prire- ditev Kmečko popoldne pod lipo, nabiranje zdravilnih ze- lišč, pripravile strokovno ek- skurzijo, rade bi si ogledale vsaj eno kulturno prir^itev - operno ali gledališko itd. Ker dosedanji nadzorni odbor ni bil dovolj aktiven so izvolile novega. Občni zbor so popestrile s kulturnim programom, na ka- terem je nastopil moški pevski zbor Ponikva in predavanjem na temo do zgodnje zelenjave tudi v domačem vrtu, preda- vatelja Igorja Škerbota. T. TAVČAR Zbora se je iz osmih aktivov udeležilo več kot 140 članic. Dan, ko smo se (spet) vrgli stran Ne vem, ali vas navdušu- jejo ponudbe, pri katerih dobite več za enako ceno, ampak meni se včasih zaz- di, da je tisto »več« čisto odveč. To, kar se je v soboto dogajalo v hali Golovec in okoli nje, sicer ni iz čisto istega vica, ampak primer- jave so vseeno možne. Kdor je šel gledat rože na sejem Flora, je zraven dobil še (pre)prodajalce sobotnega Avto-sejma in navijače, ki so komaj dočakali tekmo z Barcelono; kdor je prišel po svojo dozo adrenalina na rokometno tekmo, se ni mogel izogniti mirnim vrt- narskim radovednežem in vsiljivim avtomobilskim snubcem. Eno od prvih pravil uspe- šnih prireditev je, da so do- bro ali pa vsaj korektno pri- pravljene od prvega do zad- njega trenutka vpletenosti obiskovalca. V soboto je bilo to pravilo kršeno pri vseh treh dogodivščinah na pro- storu pod Golovcem, kar je - zlobno upam - povzročilo nekaj želodčnih težav orga- nizatorjem, obiskovalcem katerekoli od prireditev pa - iskreno obžalujem - pustilo grenak priokus »drugora- zrednosti«. Tete z rožami smo težko razumele sicer po- stavne mladce z bobni in še težje dejstvo, da je treba že odtrgano vstopnico pokazati pri vsaki sejemski hali pose- bej. Navijačem so se ob ma- micah z vozički, obloženimi z vrečami bio-gnojil, vsaj zgodaj popoldne še oglašali za pravo vzdušje precej mo- teči čuti za spodobnost. Na- kupovalcem starih vozil pa tudi ni bilo jasno, zakaj jih lastniki avtomobilov, očitno potrebnih spravljanja v na- daljnjo obdelavo in promet, grdo gledajo, ko jim že na cesti ponujajo dober biznis. Bil je kaos, kakršnega si Celje-sejemsko mesto ob ne- kem vsaj deklarativno med- narodnem sejmu ne bi smelo privoščiti; bil je kontekst, ki si ga ni mogoče dovoliti ob polfinalni tekmi Evropske li- ge prvakov; in bila je zmeš- njava, kakršne si človek tudi v vlogi prodajalca ali kupca starega avtomobila ne bi mo- gel ravno želeti. Bil je dan, ki bi ga Celje lahko izkoristilo za svoj ugled, pa ga je prav po nemarnem vrglo stran... Verjamem, da bi odgovor- ni našli cel kup tehtnih opra- vičil za opisano stanje, am- pak mi je presneto malo mar zanje. Si pa res želim, da bi poleg denarja za nove hale, ki bodo itak in itak večino dni v letu samevale, našli še denar za več dobrih ločenih vhodov, od katerih bi vodile prav usmerjene poti na po potrebi ločena prizorišča v tem halastem kompleksu celjskega ponosa. Istoča- snost prireditev namreč sa- ma po sebi še ni kritike vred- na, če pa gre še za istopro- storskost, če se tri prireditve križajo na istem koščku as- falta... no, to je pa že druga, pa precej razglašena pesem. Veste, če bi mesto znalo živeti s športom, bi bil roko- metni žur v mestu in ob Go- lovcu že od ranih jutranjih ur; če bi mesto znalo živeti s sejmom Flora, bi ves teden cvetelo tudi na ulicah; in če ne bi bilo tako prekleto zaz- namovano z življenjskim po- menom cenenosti, bi se tudi avtomobilskemu sejmu vsaj za eno pomladno soboto znalo odreči. P.S.: Pa nikar prehitro ne sklepajte, da je vsega kriv samo Celjski sejem in nje- gova upravičeno v profit us- merjena miselnost. Solast- nik Golovca je, če me ved- nost ne vara, še vedno tudi Mestna občina Celje. V nje- ni pristojnosti je pa vendar- le tudi naš skupen ugled, ali ne? Piše: PIKA KUKERL 12 NASI KRAJI IN UUDJE Kriva je tombola 60 let skupnega življenja sta znova potrdila zakonca Avgust in Fanika Alauf iz Rečice pri Laškem Na slavnostnem kosilu so k slavljencema prisedli štir- je otroci, njuni vnuki in pravnuki z družinami ter prisluhnili slovesnemu tre- nutku, ko sta pred matičar- jem Pavletom Bukovcem in županom občine Laško Jo- žetom Rajhom ponovno po- trdila zakonsko zvezo. Njuno skupno pot zazna- mujejo nekateri trenutki, ki so jima bogatili življenje in izsto- pajo iz njunega vsakdana. Za- čelo se je, ko sta kot vneta igralca tombole namesto do- bitka odšla z nje z ljubeznijo v srcih, ob prvih pogledih, ki so kasneje obrodili sadove. Na tomboli sta se namreč spoz- nala. Ko sta se odločila za skupno pot, sta poskrbela, da je njun poročni dan ostal mno- gim v lepem spominu. Svatje so se z njima peljali k poroki z avtobusom na Dol pri Hrastni- ku. Bilo je pred 60 leti. Njuno skupno življenjsko pot je zaznamoval tudi rudar- ski poklic, tako Avgusta, ki je vse življenje delal kot rudar, kakor Paniko, ki je prav tako izhajala iz rudarske družine. Gusti pa je bil tudi eden prvih povojnih županov v takratni občini Krištof in tudi sicer se je velik del življenja posvečal delu v političnem in družbe- nem življenju v kraju in v občini Laško. Rudarska kolonija je bila in ostaja njun dom. Sedaj sta le preko zime pri sinu v Spodnji Rečici, na pomlad pa se vrneta v kolonijo. Pogrešata vrt, ki sta ga obdelovala več kot 40 let, vse dokler jima ga uprava rudnika ni vzela in sedaj na njem name- sto rož in zelenjave rastejo ko- prive in plevel. Na jesen življe- nja bi bilo lepše, če bi bilo zlasti Gustiju zdravje bolj naklonje- no. Sam pravi, da pride dan, ko mu ni za nobeno stvar. Vesel je bil, da to ni bil tudi dan, ko sta v družbi svojih najdražjih pro- slavljala biserno poroko. VLADO MAROT Zakonca Alauf pri poročnem obredu, ko sta si že tretjič v življenju izrekla »da«. Ko je treba, pomagajo Na 118. občnem zboru so se sestali člani PGD Žalec. Žalsko društvo je drugo naj- starejše v Savinjski dolini. »Za nas, gasilce, pomeni lansko leto veliko dela, marsi- katera odrekanja za dosega- nje zastavljenih ciljev, spreje- tih na preteklem občnem zbo- ru, ki so jih v celoti realizirali, medtem ko smo plan nabav, realizirali 60 odstotno, zlasti zaradi pomanjkanja sred- stev,« je v svojem govoru dejal. predsednik društva Franci" Naraks. Govoril je še o oprav- ljanju javne lokalne gasilske službe in pridobivanju člans- tva. Lani so ponovno ustano- vili člansko žensko desetino, servisirajo gasilne aparate, kjer si prizadevajo, za dogo- vor pokrivanja dejavnosti v občini Žalec in v novo nastalih občinah, za kar imajo koncesi- jo. Praksa namreč kaže na to, da gasilci opravljajo interven- cije na celotnem območju doli- ne, servisiranje gasilnikov in preizkušanje hidrantnega si- stema pa opravljajo drugi, ki pa v primeru intervencij ne sodelujejo, ampak samo zara- čunajo storitve opravljenih pregledov, medtem ko gasilci praviloma na celotnem ob- močju za opravljeno interven- cijo ne zahtevajo nadomestila oziroma plačila intervencije. Tudi iz poročil poveljnika Ja- koba Ugovška ter drugih je razvidno, da so bili lani žalski gasilci uspešni. Po izvedbi na domestnih volitev, sprejemi plana dela za letos, sprejemi aktov o novi organiziranost gasilske zveze Žalec, so pode lili priznanja GZ Slovenije. Ga silsko plamenico 3. stopnje st; prejela Robert Pšenič in Ma rija Vidmajer, gasilsko odli kovanje 3. stopnje pa Damja- na Poznič-Pikl. Za dolgoletno delo v gasilski organizaciji so priznanja PGD prejeli Marko Flajs, Anton Nahtigal, Miran Dekleva, Marija Vidmajer i Dora Čepin. T. TAVČKT' Konec lanskega leta so žalski gasilci prevzeli novo vozilo in s tem izboljšali požarno varnost. Na pragu 50-letnice s pesmijo so pevke žen- skega pevskega zbora Griže naznanile začetek občnega zbora Planinskega društva Zabukovica, ki je bil v dvora- ni doma upokojencev v Gri- žah, nato pa so nastopili še mladi planinci s svojim pro- gramom. O delu je govoril predsed- nik društva Srečko Čulk, ki je povedal, da društvo šteje 1007 članov, od tega 572 mla- dih in je drugo največje na Celjskem. Lani so pripravili več pohodov, izletov, planin- ski tabor, nastopili so v Sa- vinjski orientacijski ligi in za- sedli drugo mesto, uspešni pa so bili tudi na državnem pr- venstvu. Ponosni so na Dra- gov dom na Homu, ki ga iz leta v leto obišče več planin- cev. Dom je lepo vzdrževan, dobro oskrbovan, ima tele- fon, skratka vse, kar si po- hodnik lahko želi, ko pride na postojanko. Poleg tega imajo še bivaka na Komniku in Gozdniku. Zelo marljivi so tu- di markacisti. Na zboru so govorili tudi o pripravah na 50-letnico društva, ki bo dru- go leto. sprejeli so plan dela in plan pohodov, izletov in osta- lih prireditev. V nedeljo, 7. marca, bo že 12. pohod žena na Hom. Za prehojeno slovensko planinsko pot so prejeli znač- ke Henrik Krušnik, Martin Goršek in Dušan Banko, po- delili pa so še nekaj značk za prehojeno Savinjsko in Za- savsko planinsko pot in znač- ke Mladi planinec. T. TAVČAR Med govorom predsednika PD Zabukovica Srečka Culka. PLANINSKI KOTIČEK Na Snežnik Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 14. marca, na pohod na Snežnik. Odhod z Glazije bo ob 6. uri. Po prihodu v Ilirsko Bistrico, se začne cesta vzpenjati proti pla- ninskemu domu na Sviščakih, od koder je do oskrbovanega zavetišča na Velikem Snežniku za dobri dve uri hoda. Prijave sprejemajo v druš- tveni pisarni PD Celje. 12. pohod žena na Hom Planinsko društvo Zabu- kovica vabi vse planinke, že- ne, dekleta in njihove sprem- ljevalce, da se jim pridružite na tradicionalnem pohodu v počastitev dneva žena. Pohod bo v vsakem vreme- nu, začel se bo ob 13. uri iz- pred doma gasilcev v Matkah, zbirno mesto pa bo tud^ pri domu upokojencev v Grižah in pri Minervi v Zabukovici. Letni občni zbor PD Celje v petek, 12. marca, ob 17. uri, bo v stranski dvorani Narodnega doma v Celju let- ni občni zbor Planinskega društva Celje. Izvolili bodo organe zbora, pregledali finančno poročilo, prisluhnili poročilu predsed- nika, organov društva in nad- zornega odbora ter o njih raz- pravljali. Dopolnili bodo tudi Statut in Pravila društva ter volili nadomestne člane v or- gane društva. Zelene površine Celja Projektna pisarna Celje - zdravo mesto pripravlja 10, marca ob 13. uri v prostorih projektne pisarne na Slomš- kovem trgu 4 v Celju okroglo mizo na temo Zelene površine Celja in okolice. Sočasno bodo odprli razstavo risb na temo Pragozd, ki so jo pripravili učenci Osnovne šole Frana Roša. Razstava bo na ogled do 31. marca, med tednom od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Z okroglo mizo želijo poudariti pomen gozdov, parkov, zelenic in vrtov za zdrav in prijazen način življenja v mestu ter skrb za njihovo varovanje in ohranjanje. Sodelovali bodo strokovni delavci zavoda za zdravstveno varstvo, zavoda za gozdove, zavoda za ohranitev naravne in kulturne dediščine, pristojni iz Mestne občine Celje in Vrtnarstva Celje ter predstavniki osnovnih in srednjih šol oziroma mentorji eko in podobnih krožkov. K okrogli mizi in na ogled razstave vabijo vse Celjane, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. AB Ceijsica icoča vabi Pred kratkim sta minili dve leti, odkar sta na Celjski koči oskrbnika Agica in Franc Sinko, ki sta kočo prevzela potem ko je na prošnjo os- krbnikov gospodarska komi- sija pri Planinski zvezi Slove- nije to kočo uvrstila med pla- ninske domove, ki delujejo v njenem okviru. Koča ima 40 postelj v 20 sobah, sto gostinskih sedežev v koči in še petdeset na vrtu. V kletni etaži je dvorana, kjer se odvija športno rekreativna dejavnost, v bližini koče pa imajo tudi z elektriko in igriš- čem za košarko urejen tabor- ni prostor. Ob koči je urejeno smučišče z dvema žičnicama in progo, dolgo okrog tisoč metrov. Do koče vodi lepo urejena cesta iz smeri Celja preko Polul, Pe- čovnika in čez Vipoto, ki je dolga 10 km, iz Celja preko Štor pa je dolga 18 km. Cesta čez Vipoto je tudi prijetna ko- lesarska steza za popoldan- ske in nedeljske kolesarje, ^^ posebej v poletnem času. Do Celjske koče so dostop' iz smeri Zagrada, Pečovnik^' Zvodna, iz Štor čez Svetino, Šentjurja preko Resevne, Zagrada čez Suhi potok in ■Hudičev graben in iz sinef Laškega preko Tolstega Vrh^ Koča je odprta vsak da" poleti in pozimi, zato so org^' nizatorji številnih taborov, v naravi, tečajev, seminarje^'; planinskih srečanj, pohod^^ in izletov. Pri njih ima sedež tudi P'^' ninsko društvo Grmada, terega člani aktivno pomag^' jo pri delih na koči in skrbi)" za planinsko vzdušje na ko^'. NASI KRAJI IN UUDJE 13 Potnice za izlet na morje izžrebane fja kmečkem turizmu Fa- (iir v Slatini pri Ponikvi je l,ilo pod pokroviteljstvom župana občine Šentjur Juri- ja Malovrha javno žrebanje potnic za 27. izlet 100 kmeč- l(ih žensk na morje. "diiiH »>■ ' ■ Letos se je prijavilo 1291 lonečkih žena, med katerimi jih je bilo največ iz območja Šentjurja, 395! Po prijavah so sledila območja Šmarja, Ce- lja, Laškega in Žalca, močno pa so zaostajale območja Slo- venskih Konjic, Velenja in Mozirja. Nekaj prijav je prišlo tudi iz občin izven Celjskega območja. Tudi letos je bilo javno žre- banje dobro obiskano, med občinstvom pa sta bili celo dve kmečki ženi, ki sta bili izžrebani. Med letošnjimi potnicami bo najstarejša Ma- rija Tovornik iz Vodic, Dobje pri Planini, ki je bila rojena leta 1915 in je rodila šest otrok. Med potnicami sta še dve visoke starosti, saj sta ro- jeni leta 1917 in 1918! Najm- lajša bo letos Sabina Perčič iz lAbukovja pri Sevnici, ki je Md rojena leta 1973! Na izle- tu bo praznovala rojstni dan Marija Brenk iz Jakoba v šentjurski občini, saj je bila rojena 27. marca 1958. Vse izžrebane potnice so rodile 297 otrok ali v povprečju tri na žensko! Posebne nagrade je bila de- ležna Bernarda Zalokar, ki je z lepo napisano zgodbo omo- gočila potovanje na našem iz- letu svoji tašči Mariji Zalokar Ropert iz Šentjurja. Na javnem žrebanju smo se tudi spomnili Anice Pevec iz Slatine pri Ponikvi, ki je bila pobudnica za izlet 100 kmeč- kih žensk na morje pred sede- mindvajsetimi leti. Gospa Pe- vec zadnje mesece živi v Do- mu starejših občanov v Šmar- ju, kamor so ji udeleženci sre- čanja tudi poslali lepe pozdra- ve. Srečanja na kmečkem turiz- mu se je udeležila tudi ekipa Turističnega društva Dobrina, Loka pri Žusmu s predsednico Danico Recko, ki se je odloči- la, da bo letos 15. maja pripra- vila prvo srečanje vseh tistih kmečkih žena, ki so bile na dosedanjih izletih. Srečanje bo vsekakor prijetno in zani- mivo, o njem pa bomo še podrobno poročali. Pri javnem žrebanju so so- delovale številne kmečke že- ne pa Karel in Jožica Zidan- šek, ki imata pekarno v Ločah pri Poljčanah, župan Jurij Malovrh in znana televizijska osebnost Metka Šišernik, ki je bila nad prireditvijo in na- menom akcije izredno nav- dušena. Za imenitno veselje so po- skrbeli člani vse bolj priljub- ljenega mladega ansambla Štajerski objem, ki ga sestav- ljajo štirje mladi fantje Gregor Mlinar (vodja). Robi Podgor- šek, Simon Golčar in Silvo Pliberšek. Žrebanje je končano, zdaj je na vrsti izlet, ki bo 26. in 27. marca v Lucijo pri Portorožu. Srečnim izžrebankam pa osta- ne čakanje na poštarja z navo- dili za izlet! S TONE VRABL Bogata bera TD Rečica Minuli petek so se na Reči- ci ob Savinji na občnem zbo- ru zbrali člani enega najbolj dejavnih turističnih društev v Zgornji Savinjski dolini. Delo društva v minulem letu je predstavila predsednica Vi- da Orlovič, ki bo društvo vo- dila tudi v prihodnje. Rečičani so lani pripravili precej od- mevnih prireditev, letos pa so že pripravili gostovanje Var- poljskega pusta. Prihodnjo so- boto se obeta izjemno zani- miv čitalniški večer, saj so člani TD so v goste povabili generalnega konzula RS v Ce- lovcu, Jožeta Jeraja, ki je do- ma z Rečice. Program bo obo- gatil Slovenski kvintet, ki ga sestavljajo člani Slovenskega okteta. Med večjimi prireditvami se člani TD Rečica še niso odlo- čili, kaj bo z akcijo ocenjeva- nja zgornjesavinjskih želod- cev, saj izjemno stroga zako- nodaja na tem področju one- mogoča večje trženje in boljšo promocijo želodcev. Predvi- doma maja naj bi izšla knjiga Naše življenje, ki jo v sodelo- vanju z dr. Marijo Makarovič pripravljajo starejši Rečičani. Letošnje leto bo jubilejno, saj bodo pripravili že 20. tradi- cionalno turistično prireditev Od lipe do prangerja, ki jo bodo obogatili z razstavo zna- čilnih zgornjesavinjskih jedi. V sklopu te prireditve bo tudi druga slovenska prangeriada, torej srečanje krajev, ki se po- našajo s sramotilnim kam- nom - prangerjem. Čaka jih še organizacija Lenartovega sej- ma in več manjših prireditev, ki bogatijo življenje v krajevni skupnosti in ol3Čini Mozirje. Na občnem zboru so se do- govorili, da bodo v želji za čim boljšo uvrstitev v akciji Slovenija, moja dežela, lepa urejena in čista ocenjevali ureditev posameznih hiš in za- selkov, k sodelovanju pa pri- tegnili tudi druga društva v kraju. Delo društva, ki je lani prejelo zlato priznanje Turi- stične zveze Slovenije, sta med drugim pohvalila publi- cist Aleksander Videčnik in mozirski župan Jože Kramer ter številni gostje, ki so se udeležili občnega zbora. US Manjši obisk zaradi avto ceste člani Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini so na občnem zboru preteh- tali opravljeno in si postavili načrte. Zbora sta se poleg velikega števila članov ude- ležila tudi predsednik Turi- stične zveze Slovenije Mar- jan Rožič in Danica Korent, predstavnica TZ Spodnje Sa- vinjske dolin^e in podjetniš- kega centra Žalec. Iz poročil je sklepati, da so v društvu delali prizadevno, da so vzorno skrbeli za svoje ob- jekte Rimsko nekropolo, ja- mo Pekel in v sodelovanju z Enoto zavoda za gozdove iz Žalca za poučno gozdno pot. Kljub temu pa beležijo v lan- skem letu manjši obisk, kar pripisujejo avto cesti. Tudi ta ima namreč za Šempetrane dve plati. Zelo zadovoljni so, da se je tranzitni promet zelo zmanjšal, seveda pa mnogi ni- ti ne opazijo, da so se peljaU mimo Šempetra. Lani je nji- hova objekta obiskalo 27.441 obiskovalcev, kar je za 20 od- stotkov manj kot leto poprej, medtem ko je gozdno poučno pot obiskalo okoli 3000 obi- skovalcev. Pripravili so več prireditev in na večih sodelo- vali. Zadovoljni so, ker imajo dober podmladek na OŠ Šem- peter. Pri vzdrževanju objek- tov so opravili več kot 700 ur prostovoljnega dela. Tudi le- tos so na občnem zboru pode- lili priznanja za lepo urejeno okolje in društvena priznanja. Prva je prejelo deset družin, druga pa deset posameznikov. Marjan Rožič pa je podelil bronaste znake Turistične zve- ze Slovenije, ki so jih prejeli Katica Kline, Marija Hrovat, Stanko Jelen, Zvone Artnik, Franci Čretnik in Jože Jelen. Na zboru so na novo izvolili organe društva in predsedni- ka, ki je Zvone Artnik ter podpredsednika, ki je Silva Strukel. Program dela zajema vzdrževanje, predvsem pa po- stavitev reklamnih tabel na iz- hodu iz avto ceste v Šempetru. T. TAVČAR Marjan Rožič podeljuje priznanje novemu predsedniku Zvonetu Artniku. Seznam potnic na izlet 100 kmečkih žensk na morje Celje: Ana Cehner, Vizore 7, Nova Cerkev; Marjana Dobo- viČnik, Loka 7, Dobrna; Marija Drgajner, Lokovina 21, Dobr- na; Andreja Hrovat, Pečovnik 57, Celje; Amalija Klepej, Javornik 24, Štore; Anica Kovač, Cesta v Šmartno 6, Vojnik; Marija Lebič, Pepelno 25, Šmartno v Rožni dolini; Vida Podpečan, Podgorje 21, Celje; Olga Špegelj, Socka 47, Nova Cerkev; Kristina Štante, Pot v Lešje 8, Vojnik in Anica Zagrušovcem, Čreškova 6, Nova Cerkev. Laško: Gabrijela Frece, Lože 15, Rimske Toplice; Amalija Horjak, Šentrupert 92; Danica Jeran, Zg. Rečica 9, Laško; Cvetka Klinar, Dol pri Laškem 7, Rimske Toplice; Mihaela Knez, Selo nad Laškim 2; Barbara Kovač, Požnica 3, Laško; Pepca Oštir, Blatni Vrh 3, Jurklošter; Francka Pertinač, Zg. Rečica 12, Laško; Marija Planko, Velike Grahovše 18, Laško; Vera Platovnjak, Padež 7, Laško; Dragica Tomplak, Rifengozd 22, Laško; Jožica Videč, Šentrupert 59; Vida Vidic, Marijina Vas 15, Jurklošter; Minka Vorina, Sevce 3, Rimske Toplice; Stanislava Zeme, Stopce 1 a. Laško in Ivanka Zupane, Brstov- •lica 13, Rimske Toplice. Mozirje: Lenka Goličnik, Dol Suha 27, Rečica ob Savinji; Pavla Krumpačnik, Planina 19, Ljubno ob Savinji; Vida Orel, Poljane 48, Rečica ob Savinji; Ana Turk, Sp. Pobrežje, Rečica ob Savinji in Marija Ugovšek, Prekštan 10, Gornji Grad. Slovenske Konjice: Milica Hižak, Škalce 30, Slovenske Konjice; Marija Pišotek, Konjiška vas 34, Slovenske Konjice; Olga Podpečan, Ljubnica 25, Vitanje; Zdenka Špes, Tinjska ^ojra n.h., Zg. Ložnica in Jožefa Veranič, Hudinja 58, Vitanje. Šentjur pri Celju: Marija Brenk, Jakob 23, Šentjur; Rozika %lez, Srževica 14, Ponikva; Terezija Borštnik, Žagaj 4, Ponikva; Darinka Bukovšek, Jazbin Vrh 6, Kalobje; Martina Slatina pri Ponikvi; Terezija Flis, Šibenik 30, Šentjur; ?ilka Gaber, Laze 27, Dramlje; Rozalija Galuf, Cvetna 6, Šentjur; Terezija Golob, Tratna 5, Gorica pri Slivnici; Marica ^račner, Kranjčica 40, Šentjur; Ana Laubič, Luterje 19, Ponik- Marica Marinšek, Zg. Slemene 11, Dramlje; Slavica Pacek, Krivica 5, Prevorje; Cvetka Povalej, Trnovec 30, Šentjur; Jožica Rabuza, Kostrivnica 48, Kalobje; Silva Selič, Dobje 27, Dobje; Ana Selič, Voduce 12 a. Gorica pri Slivnici; Angela Stopar, Podgorica 1 b, Zabukovje; Marija Šket, Gorica 48, Gorica pri Slivnici; Fanika Štraus, Jakob 9, Šentjur; Marija Šturbej, Dobovec 13, Ponikva; Marija Tovornik, Vodice 19, Dobje pri Planini; Marija Tržan, Paridol 4, Gorica pri Slivnici; Angela Volasko, Brezje 8, Dobje pri Planini; Marija Zalokar- Ropert, Tončke Čečeve 4, Šentjur; Ivanka Zelič, Vodruž 14, Šentjur pri Celju; Ivanka Žlof, Dobrina 28, Loka pri Žusmu in Milena Žnidar, Dolga Gora, Ponikva. Šmarje pri Jelšah: Ana Belej, Hajnsko 4 a. Pristava; Frida Benetek, Bukovje 17, Sv Štefan; Marija Čobec, Žagaj pod Bočem 8 b. Rogaška Slatina; Marija Goručan, Pustike 14, Pristava pri Mestinju; Marija Grobelšek, Zastranje 10, Šmarje; Rozika Hostnik, Dol 1, Šmarje pri Jelšah; Antonija Kadenšek, Vodenovo, Šmarje pri Jelšah; Zofka Kužnar, Cmereška Gorca 34, Pristava; Brigita Lesjak-Avbelj, Orehovec 12, Sv. Štefan; Terezija Markuš-Kobale, Log 28, Rogatec; Jožica PEČNIK, Lastnič 39, Buče; Verica Petek, Dol 6, Šmarje pri Jelšah; Hermina Povalej, Babna Brda 10, Sveti Štefan; Julijana Ranči- gaj, Pustike 4, Pristava pri Mestinju; Ivana Sikošek, Kozje 196, Kozje; Marija Sodin-Smole, Mala Pristava 18, Šmarje; Anica Stiplošek, Stranje 24, Šmarje pri Jelšah; Štefka Šolinc, Belo, Šmarje pri Jelšah in Marija Šumeč, Vrh 25, Šmarje pri Jelšah. Velenje: Mira Bezovšek, Lopatnik 2, Velenje; Marija Cvikl, Prelska 18, Vinska Gora in Rozika Tajnšek, Rudniška 29, Velenje. Žalec: Nežka Borinc, Galicija 62, Žalec; Nežika Dolinar, Zabukovica 109, Griže; Nada Gaberšek, Dobrič 27, Polzela; Zdenka Horman, Založe 19, Polzela; Štefka Hudournik, Kale 26, Šempeter v Savinjski dolini; Terezija Kos, Studence 36, Žalec; Štefka Pesjak, Polzela 24; Jožefa Pohole, Železno 30, Žalec; Valentina Verdev, Andraž nad Polzelo 17, Polzela in Marinka Vošnjak, Podvin 33, Polzela. Ostale občine: Ana Arzenšek-Bračič, Planica 19, Fram; Otilija Hameršak, Bukovci 68, Markovci pri Ptuju in Sabina Perčič, Stranje 34, Zabukovje nad Sevnico. 14 NASI KRAJI IN UUDJE Rak pri moških Od 1.-7. marca je teden boja proti raku - Moške najbolj ogrožajo kadilsko-pivski raki Slovenija sodi med dežele s srednje visoko zbolevnostjo in umrljivostjo za rakom. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je leta 1996 zbolelo za rakom 7412 ljudi, od tega 3676 moških in 3736 žensk. Število zbolelih za rakom v Sloveniji še vedno narašča. Za rakom zbolevajo ljudje vseh starosti, a skoraj vse vr- ste rakov se pojavljajo pogo- steje v srednjih in zrelih letih kakor pri otrocih in mladih. Naše razumevanje vzrokov za nastanek raka je sicer še vedno nepopolno, a dobro ve- mo, da rak ni posledica nesreče in da ni nalezljiva bolezen. Na to, kdo bo zbolel in za katerim od rakov, vplivajo z medseboj- nimi učinki dejavniki iz okolja, način življenja, dednost in na- ključje. 70-90 odstotkov dejav- nikov, ki jih povezujemo z na- stankom raka, izhaja iz živ- ljenjskega in delovnega okolja posameznika. To so številne kemikalije, ki smo jim izpo- stavljeni zaradi naših navad in razvad (nezdrava prehrana, preveč alkohola, kajenje), pa tudi nekateri biološki (virusi, paraziti) in fizikalni dejavniki (razne vrste sevanj). Zveza slovenskih društev za boj proti raku si je že 1991 leta zadala cilj, da s progra- mom »Slovenija 2000 in rak« prispeva k zmanjšanju zbole- vanja in umrljivosti za rakom. Kako? S širjenjem poznavanja dejavnikov tveganja. Strnili so jih v Slovenskem kodeksu proti raku. Ta glasi: 1. Ne kadite in omejite pitje alkoholnih pijač. 2. Jejte sadje in zelenjavo in pazite na telesno težo. 3. Stop pretiranemu sonče- nju. 4. Spoštujte predpise o var- nosti pri delu. 5. Prisluhnite svojemu tele- su - zgodnejše odkritje rakov veča uspešnost zdravljenja. 6. Ženske, preglejte si dojke vsak mesec. 7. Ženske, redno hodite na ginekološke preglede. Priporočila so jasna in ne varujejo le pred rakom, pač pa tudi pred drugimi kronič- nimi boleznimi, predvsem pred boleznimi srca in ožilja, ki so za Slovence še kako usodne. Zato bi moralo upo- števanje priporočil kodeksa izboljšati zdravstveno stanje nasploh. Resnica je drugačna. Med rake, za katerimi obo- leva iz leta v leto več ljudi, sodijo tudi vsi tisti, katerih nastanek je močno povezan s kajenjem (pljučni rak, rak gr- la, rak mehurja in ledvic), še prav posebno pa tisti, ki jih zasledimo pri kadilcih, ki pije- jo alkoholne pijače v preveliki meri (raki jezika, ustne votli- ne, žrela, grla, požiralnika, pa tudi trebušne slinavke in je- ter). Veliko več pozornosti kot doslej bi morali v Sloveniji nameniti pivskim rakom, saj je njihov porast večji v sred- njih kakor zrelih letih. Zaradi načina življenja so to predvsem raki moških. Torej ni naključje, da je slogan le- tošnjega tedna boja proti ra- ku: Rak pri moških. Možnosti preprečevanja ka- dilsko-pivskih rakov so jasne. Omejitev količine popitega al- kohola in opustitev kajenja. Naloga ni lahka. Človek pije alkoholne pijače in uporablja tobak že stoletja. Pridelava vi- na in piva ter proizvodnja to- bačnih izdelkov, pa so tudi po- membne gospodarske panoge v naši državi. Verjetno se ravno zaradi tega možna primarna preventiva teh bolezni omejuje le na premišljeno oziroma kul- turno pitje vina in piva ter na vzgojo nekadilskih generacij. K temu poleg zdravstveno-vzgoj- nih programov, ki jih v Sloveniji ni malo, lahko bistveno dopri- nese razumevanje države za preprečevanje pretiranega pitja alkoholnih pijač in izvajanje Za- kona o omejevanju tobačnih izdelkov. CVETA AVGUŠTIN, dr. med. Zavod za zdravstveno varstvo Celje Strojni krožek dobro dela v soboto so se v dvorani Zadružnega doma v Šempe- tru zbrali člani združenja za medsebojno pomoč - Strojni krožek Savinjske doline. Krožek šteje 211 članov, so- deč po poročilih na zboru pa so lani opravili vse naloge. Kot sta povedala predsed- nik strojnega krožka Bojan Četina in vodja Simon Gaj- šek, so lansko leto začeli z izdajo glasila Orač, pripravili so prikaz pršilnika Myers, or- ganizirali strokovno ekskurzi- jo v tovarno traktorjev Zetor v Brnu, predstavili so se na tek- movanju v oranju in uspešno izvedli DEMO 89 - demonstra- cijo silažnih kombajnov, ki je iz vse Slovenije privabila kakih 500 udeležencev. Nekaj čla- nov si je ogledalo prikaz delo- vanja Claasovih strojev na Ma- džarskem. Organizirali pa so tudi skupino, ki opravlja kmečka dela po naročilu na domu. Uspeh je tudi dvig članstva s 193 na 211 ^anov. Na zboru so sprejeli plan dela za letos. Med naloge so zapi- sali izobraževanje in skrb za varnost članov, pridobivanje novih članov, demonstracijo trosilnikov, eno ali dve ekskur- ziji, organizirati kolektivno za- varovanje, še naprej bodo iz- dajali glasilo Orač in si poma- gali v primeru bolezni katere- ga od članov. Nadaljevali bodo z delom skupine za pomoč pri delu na kmetiji itd. Ob koncu zbora je bilo predavanje o hi- bridnem izboru koruze za le- to 1999 podjetja Agrosat, pred zborom pa so si ogledali tovar- no kmetijskih strojev SIP v Šempetru. T. TAVČAR Stroj za drobljenje kamenja, za katerega skrbi Alojz Rojnik. Finžgarjeva Veriga na Polzeli v okviru 100-letnice Kulturno umetniškega društva Polzela bo gledališka skupina, ki je tudi sicer med najbolj delovnimi sekcijami društva, uprizorila ljudsko zgodbo v treh dejanjih Frana Šaleškega Finžgarja, Veriga. Premiera bo v soboto, 6. marca, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma na Polzeli, ponovitev pa naslednji dan ob 17. uri. Tudi tokrat se je režije in scene lotil Jaka Jeršič za kostume skrbi Urška Jeršič igrali pa bodo Edi Masnec, Igor Pungartnik, Angela Mastnak, Andreja Lesjak, Brina Krašovec, Vlado Marjetič, Marija Romih, Marko Lesjak, Franci Uratnik, Blaž Jelen in Sandi Mlakar. Sodeloval bo tudi kvintet Lastovka, za luč in efekte bosta skrbela Matjaž Jeršič in Simon Skalič, šepetalka bo Mateja Vrtnik. T. TAVČAR Alenkin korak v J* • zmjenje ženam za praznik, vsem pa v veselje, bo v ponedeljek, 8. marca, ob 19.30 v Dvorani II. slovenskega tabora Alen- ka Lesjak predstavila CD ploščo Korak v življenje, Alenka Lesjak sicer sodeluje v skupini Happy band in vodi Glasbeno šolo La la v Taboru, za CD ploščo pa je uglasbila pesmi Mete Rainer. Na pred- stavitvi zgoščenke in, kakor je zapisano v vabilo na prireditev, Alenkinem koraku v življenje, pričakujejo Damjano Golav- šek, skupino Hiša, Boža A. Ko- leriča, Ksenijo Steblovnik in Ire- no Vrčkovnik. US DESKANJI PO SPLETU Prvi april Marec se je šele začel, in skoraj cel mesec bo treba ča- kati, da si bomo lahko ob pr- vem aprilu privoščili kakšno potegavščino. Dan norcev, kot mu tudi pravijo, je našel svoje privržence tudi na svetovnem spletu. Zato je prav, da se pra- vočasno pripravimo na ta dan, »žrtev« pa tokrat za spre- membo obdelamo elektron- sko. Končno si po vseh brska- njih po iskalnikih in bazah po- datkov omislimo tudi kaj po- polnoma nesmiselnega, in ne- koristnega, mar ne? Na AprilFools.com (http:// aprilfools.infospace.com) si boste prvoaprilsko šalo pri- voščili tudi v spletni verziji. Lahko izberete enega izmed mnogih bolj ali manj posreče- nih člankov, v katere lahko vstavite ime prijatelja (ki je dovolj nesrečen, da se ga spomnite tudi ob prvem apri- lu), ter mu pošljete povezavo do lažnega spletnega časopi- sa. Tam bodo potem lahko prebrali, kaj meni o njih Bili Gates, Arnold Schvvarzeneg- ger ali Jim Carrey. Stvar zveni predvsem nedolžno, zato vam za boljši učinek priporo- čam, da pošte z obvestilom o članku ne pošljete le nedolžni žrtvi, temveč poskrbite, da bo zanj izvedelo čimveč ljudi. Elektronska sporočila s pa- ničnim opozorilom o tem ali onem lažnem virusu so »out«, čeprav jih je na spletu še ved- no polno, in to ne samo ob prvem aprilu. Namesto tak- šnih in podobnih vicev z bra- do, so na AprilFools postavili servis, ki žrtvi pošlje sporoči- lo, v katerem je, na primer, vabljena na stran, kjer je moč poiskati bogate daljne sorod- nike, po katerih naj bi podedo- vala malo goro denarja. Scena- rij je seveda prvoaprilski, dalj- ni bogataški sorodniki padejo iz vedrega neba in od številk se lahko komu zavrti v glavi. Če se vam zdijo takšne šale premile, obiščite prvoaprilsko sekcijo na strani z brezplač- nim softvvareom, The Free Si- te (www.thefreesite.com/ aprilfools.htm). Na njej se na- haja kakšna dva ducata pro gramčkov, ki jih lahko instali rate v računalnik vaše žrtve. H programi potem izvedejo raz ne potegavščine, od občasne- ga zamenjevanja funkcije tipi na tipkovnici, do lažnih sporo- čil o napakah v računalniku, Še najbolj kruta je tista, ki izvede lažno formatiranje di- ska, in sem jo tudi preizkusil na svojem računalniku. Po- vem vam, čeprav sem vedel, da gre za potegavščino in da z diskom ne bo nič narobe, me je ob izvajanju programčla oblil mrzel pot. Svetujem vam, da si to šalo privoščite samd pri tisti osebi, za katero veste, da vam ne bo zamerila. Lahko pa si tudi samo po- gledate nekatere izmed bolj uspelih internetnih prvoapril- skih potegavščin. Na naslovu April fools on the Net (www.2meta.com/^pril- fools) boste našli arhiv uspe- lih šal ter vrsto drugih zadev, povezanih s praznikom ša- Ijivcev. Sicer pa je na Internetu toliko strani s tovrstnim hu- morjem, da bi lahko serijo rubrik posvetili samo njim, pa bi načeli le majhen delček vseh možnih potegavščin. Za konec še dve opozorili: pri internetnih šalah bodite seveda pozorni, da ne boste po nepotrebnem posredovali elektronskih naslovov vaših prijateljev. Še najbolj varno bo, da naslove teh strani poši- ljate sami in ne preko poštnih servisov, ki jih običajno imajo takšne strani. S tem boste onemogočili, da bi se vaš pH" jatelj po nepotrebnem znašel na enem izmed mnogih poŠt; nih seznamov, ki jih te strani na takšen način dopolnjuje)" in jih potem uporabljajo direktno reklamiranje. Če p^ boste na svoje računalnike prenašali kakršnekoli pr"' gramčke ali kakšne druge da; toteke, jih pred uporabo tudi obvezno preglejte z antivirU' snim programom. Tako t'" prvoaprilska šala zares ostala samo prvoaprilska. Vasja Ocvirl^ vasja@eurocom'S' Krvodajalske akcije Danes je krvodajalska akcija v Šoštanju, 9. marca bo ^ Zrečah, 12. v Pivovarni Laško, 19. v Vitanju, 20. v Žalcu, 21- 22. in 23. marca v Velenju, 22. v Korsu v Rogaški Slatini, 25- ^ Podčetrtku in 26. marca še v Radečah. NASI KRAJI IN UUDJE 15 Ta svet je pesmi vreden Trije pesniki na Srednji trgovsl0 statičnega z veliko asi- ®cami in dalekometnimi ^ektili na celjski ter kom- l^tornega s hitrimi protiu- ina drugi strani, je trenerja ®3nefendiča hitro primoral korekture. Manaskovin 'Srinec sta se preselila na "P. Puc in Šerbec pa vnesla "febno mirnost, kajti špan- ski napadi po krilih z Ortego in kasneje še Guijosom na če- lu so se preveč razbohotili in smrdelo je na ponovitev do- godkov izpred dveh let. Obrambi sta bili ob toliko go- lih komajda omembe vredni. Celjska se je morala večkrat prerazporediti, španska je s postavitvijo 6-0 malce prese- netila. Puc je še enkrat več dokazal, da mu na področju »zaposlovanja soigralcev« ni para. Podobno, kot na tekmah z Volgogradom, se je Škrbič lahko razmahnil šele ob nje- govih žogah, ki so pogostokrat letele v navidezno prazen pro- stor. Tudi najbolj nemogoče odbitke je Dragan med Dedu- jem, Šepkinom, Čavarjem in Urdangarinom uspel uloviti. Srečanje se je mnogokrat lo- milo, najbolj morda pri izidu 22:24 in celjski seriji 6:0, ka- kršno Barca zlepa ne doživi. Odtlej ni več vodila, četudi izhod tekme dobro minuto in pol pred koncem še ni bil znan. Pungarnikov »ostanek« v zadnji sekundi spet mojstr- sko pobere Škrbič za +3. Barcelona slabo prenaša po- raze. Vidno razočarani so ob zvoku sirene odhiteli v slačil- nice, od tam pa v peti prestavi na Brnik, tako da niti trener Valero Rivera ni utegnil veliko povedati: »Videl sem odlično tekmo, predvsem v napadu. Po mojem sta se sestali ta čas najaktualnejši ekipi. Čestitam Celjanom! Vsako leto dviguje- jo igro in vsakič so bližje na- slovu evropskih prvakov.« Ob tem je celjskemu strategu celo pozabil stisniti roko, nič bolje se niso obnašali niti njegovi igralci. Vrhunsko predstavo sta z zbeganim sojenjem ponovno pokvarila Norvežana Hogsnes in Oie. Zato ne čudi, da je vse več tistih, ki se nagibajo k omejitvi pristojnosti sodni- kov oziroma njihovega vpliva na igro. Vrhunec neumnosti sodniškega para je bil neopa- zen Stefanovičev zadetek v 47. minuti, ko je žoga zadela gor- njo prečko, se odbila za golo- vo črto in nato na igrišče, ter nedosojen prekršek nad Pu- com nekaj trenutkov zatem. Razjarjena množica se je us- pela dokaj dobro zadržati. Proti sodnikoma je poletelo le nekaj pločevink in vžigalni- kov. V Zagrebu bi nanju naj- brž streljali. Fizioterapevtu Miletu Mak- simoviču gre levji del zaslug. Polomljeno četo je usposo- bil, se ves zadnji teden pred tekmo potil ob mizi, masira- joč predvsem Puca, Pungart- nika, Jelčiča, Tomšiča in Pe- riča. Začetna zadržanost in neodločnost je najslabše vpli- vala na nepripravljenega Ma- naskova. Pasiven nastop, iz katerega je bilo moč predvi- deti prav vsako potezo, ni prepričal zahtevne celjske publike. »Psihično in fizično sem bil slabo pripravljen. Hotel sem najboljše, toda po poškodbi na tekmi s Treb- njim sem malo treniral. Moje napake so nasprotniki znali kaznovati,« je razložil. Bo Makedonec v Barceloni še lahko popravil bled vtis? Ha- sanefendič meni, da bi Pepi lahko bil ključ do uspeha. S Pungartnikom običajno' zabi- jata 5 do 7 golov. Vsekakor začetek ni bil v skladu s pred- videvanji. »Težko bi dejal, da je bila začetna obramba sla- ba. Prej bi se strinjal s trditva- mi, da smo v preveliki želji in spoštovanju preveč grešili. Barcelona ima veliko večji vpliv na sodnike. Prednost treh golov ni nikakršna ga- rancija, zato v Španiji meri- mo na zmago. Rezervo ima- mo vsi, najbolj seveda v obrambi,« je razmišljal Stefa- novič. Trener Hasanefendič bi takoj podpisal zmago tudi z manjšo razliko: »Igralci so zdržali v vseh pogledih, bili so dovolj prožni, da niso od- nehali. Barca zagotovo ni boljša in nimamo ji kaj zavi- dati. Hiter prehod iz faze obrambe do nasprotnega gola je njihova značilnost. Tega ne morejo storiti, če prejmejo zadetek, na postavljeno obrambo pa niso pretirano učinkoviti.« Po njegovih be- sedah so taktične rezerve še v kombinaciji z dvema krožni- ma napadalcema, zunanji igralci pa lahko prevzamejo del »krilnih« nalog. Pivovar- jem je slednje deloma že us- pevalo. Sicer pa dirigent celj- ske igre ne želi kaj dosti pole- mirizati o taktiki na povratni tekmi, kjer bodo eni in drugi doživljali padce in vzpone, enotno mnenje pa je, da bo odločala psiha. »Smo eni red- kih, ki imajo z Barcelono po- zitiven količnik. Motiv ni vprašanje! Ne bojimo se jih in napadli jih bomo tudi v gosteh,« je zaključil kapetan Uroš Šerbec. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIČ Celjska odprava se bo v Barcelono napotila v petek ob 7. uri, pristanek v Katalo- niji je predviden ob n.30. Isti dan ob 17. uri bodo roko- metaši opravili lažji trening, po tekmi pa takoj potujejo domov, tako da jih na Brni- ku pričakujejo v soboto oko- li polnoči. Charter s 168 se- deži je razprodan, na pot pa bodo krenili še 3 avtobusi z navijači iz Celja in Radeč. Stroške potovanja Florjanov si bosta razdelila klub in občina. V Golovcu še zdaleč ni bilo dovolj prostora za vse, ki so si želeli ogledati tekmo. Vstopnice so na črnem trgu veljalo preko 200 mark, pri- jeli pa so tudi več oseb s ponarejenimi vstopnicami. Tekmo v dvorani Blaugra- na, ki sprejme 8 tisoč gledal- cev, sodita Šveda Hansson in Olsson, delegat je Francoz Domenge. Sead Hasanefendič je bil dolgo zaskrbljen. Razvedril se je šele nekaj minut po končani tekmi. Ko ni šlo. je reševal Rastko Stefanovič - vrline vrhunskega rokometaša. ^^rcelona je podobno kot košarkarski kolegi minute odmora opravljala kar na sredi igrišča. Posebnost ali varnostni razlogi? Draganu Škrbiču je pretepanje na črti že prišlo v navado. Aleksander Dedu s soigralci se bo v soboto nanj še bolj »obesil«. 20 ŠPORT Aris spustil zapornico? V prvi tekmi cetrtfinala Pokala Saporta je solunski Aris visoko s 95:72 (48:37) odpravil Pivovarno Laško. Laški košarkarji imajo zdaj neprimerno manj mož- nosti, da bi v tej sezoni še videli polfinale. Zakaj je eki- pa po prvi četrtini solunske tekme tako močno padla, pa bo strokovni štab s trener- jem Alešem Pipanom verjet- no uspel ugotoviti do torkove revanše v Treh lilijah. Zeleni so Grkom na začet- ku tekme uprizorili pravo ko- šarkarsko malo šolo in začet- na nervoza je hitro popustila. Nekdanji evropski velikan, pri katerem je manjkal poško- dovani NBA-jevec Gary Grant, je kljub širokemu iz- boru igralcev (in tujcev) lah- ko »operiral« le s sedmorko. Napovedi iz laškega tabora, da niso povsem brez možno- sti, so postale oprijemljive pri najvišji prednosti 25:17. De- setkratni grški prvak se je spr- va opiral na protinapade, ob postavljeni agresivni coni pa so bili brez moči. Ceno je plačal Jurak, ki si je hitro nabral 3 osebne napake in ga je moral zamenjati Kune, medtem ko je Lisica še naprej pobiral žoge pod obema obročema. Pipan je s klopi znal umiriti podivjane in vodstva željne pokalne zma- govalce Grčije, katere je bo- drilo le kakšnih 2 tisoč sra- mežljivih navijačev. Goljoviča je zamenjal z Dončičem, Beči- roviča pa s Hafnarjem. Nato je sledil nerazumljiv padec v igri, ki je zmagovalcem Kora- čevega pokala (1997), vajenih naletov v valovih, vrnil pobu- do. Razigrali so se center Mik- hailov, branilec Liadelis ter Angelidis in met za 2 točki na koncu približali 70 odstotkom (PIL 45). Obdobje nepoveza- ne igre Laščanov se je zavleklo v drugi del, pomagala pa ni ne vrnitev Juraka, niti borben na- stop Goljoviča in kapetana Li- sice. Premočno je manjkal de- lež tokrat izjemno nerazpolo- ženih branilcev Dragšiča, Haf- narja in Bečiroviča. Strelci za PIL: Goljovič 22, Lisica 17, Bečirovič 9, Dragšič 8, Kune in Dončič 6, Hafnar 4. PRIMOŽ ŠKERL Velika Banexova serija Košarkarji konjiškega Ba- nexa so tudi po gostovanju v Šentjurju ostali neporaženi, njihova serija pa se je podalj- šala na 8 zaporednih zmag. Proti Kemoplastu, ki ga pe- stijo velike težave s poškod- bami in boleznimi, so gostje srečanje preobrnili v dru- gem delu. Agresivna obramba je Šent- jurčanom vzela moči. Trener Pučko ni mogel spremeniti ni- česar, kajti osebne napake so bile preveliko breme, klop pa prekratka. »Med odmorom sem igralce opozoril, da brez agresivnosti ne bomo štrli od- pora domačinov. Veseli me, da so upoštevali moja navodila. Kdor nas želi premagati, se bo moral potruditi. Tudi ambicij več ne skrivamo. Slovenske Konjice si zaslužijo vrhunsko košarko in prvo ligo, zato bo- mo zdaj lovili sosede iz Zreč, ki nam uhajajo za dve zmagi. To- da z njimi igramo še trikrat in vse je v naših rokah,« je pripo- vedoval Banexov trener Franc Perkič. Kolega v nasprotnem taboru Igor Pučko pa bolj raz- mišlja o slabši inačici zadnjih dveh krogov: »Žal nas poškod- be in bolezni nikakor nočejo zapustiti. Glede na minimalne razlike na lestvici in slabši ko- ličnik z večino nasprotnikov se celo bojim, da bomo v zad- njem srečanju s Hrastnikom lovili neposreden obstanek v ligi, četudi nas od četrtega me- sta loči le zmaga. Serija sedmih zmag je zdaj že zgodovina«. V dvorani v Hruševcu si je derbi ogledalo 400 ljubiteljev košar- ke, več kot polovica jih je prišla iz Slovenskih Konjic. Je košar- karjem ponovno uspelo za- strupiti športne privržence na Konjiškem? JANEZ TERBOVC Vivod znova na stopničkah? Celjski atletski veteran Branko Vivod je včeraj odpotoval v Malme, kjer se jutri pričenja drugo evropsko veteransko dvoransko prvenstvo. Lani je na istem tekmovanju v Birminghamu v skoku v višino zmogel 170 cm in osvojil srebro, enak dosežek je ponovil tudi na World Masters games v ZDA, kjer je zmagal in na EP v Cincinatiju v Italiji (2. mesto). Vivod meni, da bo na Švedskem za novo medaljo spet potrebno skočiti okoli te znamke, za največje konkurente med 20 tekmovalci pa je označil Nemce Wolfa, Spielvogla in Zahariasa ter Rusa Tarmaka. Nekdanji celjski šampijon bo v svoji kategoriji (50-55 let) nastopil zadnji dan prvenstva v nedeljo. PRIMOŽ ŠKERL Dvojne prvakinje V senci sobotnega roko- metnega derbija so na Go- lovcu pripravili privlačno kegljaško prireditev. Na mladinskem DP dvojic se je pomerilo najboljših 16 pred- tekmovalnih parov. Kegljavke Miroteksa so dosegle dvojni uspeh. Novi prvakinji sta po- stali Polona Koštomaj in Maja Ratajc (1752 kegljev) pred An- drejo Razlag in Danielo Stojič (1714). Bron je pripadel Novo- goričankama Danieli Miškovič in Ireni Hladnik (1703). Preo- stali Miroteksovi tekmovalni pari so se uvrstili na 6. (Zorica Gluvič, Dobrila Vučenovič - 1613), 8. (Barbara Fidel, Rada Savič - 1585), 11. (Sabina Ko- Ijič, Jasna Pajič - 1519) in 13. mesto (Anja Kosmos, Natalija Šeško - 1589). Najboljši posa- mični rezultat je z 910 podrti- mi keglji uspel Andreji Razlag. JOŽE KUZMA Rogaška v 2.SK| Košarkarji Rogaške 98 so v prvem letu po obnovitvi ko- šarke v zdraviliškem mestu naredili velik korak in se preko kvalifikacij obeh sku- pin vzhodne 3.SKL uvrstili v 2.SKL. Slatinčani so v odločilnem srečanju v Murski Soboti ug- nali domači Creativ z 68:65 in tako razveselili številne do- mače privržence košarke. Moštvo trenerja Milana Ba- stašiča je dobilo vse kvalifi- kacijske tekme, enako kot Pli- ma Prebold, ki pa je zaradi slabšega količnika ostala na drugem mestu. Vendar Plima ne bo igrala dodatnih kvalifi- kacij, kajti pred prvenstvom so na KZS podpisali izjavo, da ne bodo napredovali v višji rang. Vzrok je neustrezna dvorana v Preboldu, le pod tem pogojem pa jim je zveza dovolila nastop. V novi mini ligi bodo tako Tolmin, Plama Pur, Črnomelj in Creativ. Ro- gaška 98 je zasluženo napre- dovala, kajti bila je najuspe- šnejša med vsemi 36 ekipami v štirih skupinah 3.SKL. Moš- tvo, ki so ea po enoletnem premoru ustanovili p. tanko letom dni, je w no in v glavnem sesav! domačih igralcev. iJ Polzelan in najboljši j Janez Štahl, ki je v U cijah v povrečju dose. točk in 12 skokov. Ob 3 največje breme nosili! ni Petovar, Tabak, Kri] Kosovec, presenetila. Iršič in Čonžek, ki sta^i dobro zapolnjevala vr; mestu prvega branilca,] bu že razmišljajo o pri| sezoni. Predstavili §0 gram, po katerem bi v letih napredovali do Zato želijo okrepitev n stu centra (Jadranko č in seveda močnega spo ja, pri čemer naj bi jinij gala tudi občina, ki jev kar končani sezoni zanji la dovolj posluha. Roga| namerava KZS vrniti m tisoč mark dolga pn^ Rogaške Donata MG in tako, da bodo reprezei Slovenije v svojem omogočili petdnevne p ve za nastop na EP v Frj JANEZ TFl Dunajski zmagi Špoijat in Bratčeve Na tretjem kriteriju mla- dih drsalcev Evrope na Du- naju sta Anja Bratec in Janez Špoljar osvojila velika zma- govalna pokala. Med 450 nastopajočimi je Bratčeva slavila pri kadeti- njah, Špoljar pa med mladin- ci. Uspeha sta za mlada celj- ska drsalca velikega pomena, saj na domačih tekmovanjih po čudnem kriteriju ljubljan- skih sodnikov osvajata slab- ša mesta, medtem ko na mednarodnih tekmah redno premagujeta domače tekme- ce. Ostale uvrsitve DK Ce^e-i dinke: 17. Anja Kolar, IK^ Pevnik. Kadetinje: 18. Uil madnik. Deklice 1985'. la Šolinc. Deklice 1988: 2U Kroflič. Deklice 1989: 21. Uspenski, 23. Maja Kezič.l ce 1990: 12. Daša Grm,; 1988: 7 Urban Kalšek. Prvi kriterij, ki bi v moral biti že v decembru ga zaradi poplavljenega lišča morali preložiti, b sporedu v drugi polovici meseca. Doslej je prijavi že 350 drsalcev. JOŽE M Svet OSNOVNE SOLE LJUBECNA Kocbekova 40 a, 3211 Škofje vas razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organiza- ciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS št. 12/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili in opisonn dosedanjega dela naj kandidati pošlje- jo v 8. dneh po objavi na naslov šole s pripisom »ZA RAZPIS«. O izboru bodo kandidati obveščeni 15 dni po končanem postopku. ŠPORT 21 ^ajhilreiši P Partizan Liboje je lO pripr^^^J tradicio- sm"'^ ^^ Šmohorja v "L Kljub pomanjkanju ^ca na posameznih de- ''oge (zaradi česar je udeležba nekaj slabša) ^je uspelo prireditev iz- jjti brez težav. J 7,5 km progo z višin- 'fazliko 350 m se je poda- la smučarjev. Med tekmo; je slavila Nina Vola- ."pn mladincih je bil naj- ■jjji Anton Kitek, pri sta- ijj, članih Dušan Čretnik, 'jg z 32,05 dosegel tudi jjgljši rezultat, med člani tjaž Krk in Franjo Balon [jied mlajšimi člani Aleš Na krajši progi so tek- ivali osnovnošolci. Pri de- jjli je slavila Sara Želez- , med mlajšimi dečki An- Gijavž in med starejšimi Boštjan Markovič. V.LIPOVŠEK, T. TAVČAR Prvi vrhunec polsezone v prejšnjih sezonah v I. SNL so celjski nogometaši nestrp- no čakali na obračune z Mari- borom Teatanicom, SCT Olim- pijo, Muro, Rudarjem... To- krat bodo v eni najpomem- bnejših preizkušenj sezone na Skalni kleti gostje nogome- taši kranjskih Živil TViglava. Gre za derbi z^dna in spo- drsljaj v takšnem obračunu je lahko celo usoden. Točke iz sobotnega srečanja bodo šte- le dvojno, saj sta tekmeca ne- posredna nasprotnika v boju za obstanek v elitni druščini. Celjani bi v »normalnih raz- merah« zagotovo bili v vlogi favorita, toda Kranjčani imajo v nogah tekmo minule nede- lje, ko so rumeno-modri poči- vali. Vsekakor za Publikuma igra le zmaga, vse ostalo bi bil neuspeh in morda že kar na začetku pomladi znak za opozorilni alarm. Velenjski Rudar se je znašel v podobno nezavidljivem polo- žaju kot Publikum, vendar pri »knapih« ne gre za iskanje re- šilne bilke, temveč za pomanj- kanje motiva. Velenjčani nima- jo tako rekoč nobenih možno- sti za uvrstitev na sam vrh, za izpad pa se jim tudi ni več treba bati. Torej bodo navijači Ob jezeru spet priče »mrtvi« sezo- ni, v kateri pa bodo zagotovo spremljali lep nogomet. Rudar je s trenerjem Branetom Obla- kom na čelu napovedal popol- no spomladansko ofenzivo že pred sezono, v Murski Soboti so v prvem krogu manjkali za- detki, odprlo pa se bo že poju- trišnjem ob 18. uri pod žarome- ti, ko bo gost Korotan. T.L. Cankar celo med favoriti Gregor Cankar bo v Maebašiju na Japonskem v nedeljo lahko potrdil dobro zimsko formo. Čeprav ni izpolnil norme za svetovno prvenstvo (zmanjkalo je 8 cm), ga je lAAF tja uvrstila, saj ima sedmi rezultat sezone in velja za enega tihih favoritov. Letošnja najboljša znamka celjskega skakalca 817 cm bi bila že blizu odličij, drugo poglavje pa je, kako bo Gregor ujel zalet in odskok, kar ga pesti že nekaj sezon. Na 6. dvoran- skem SP v Parizu je najboljši slovenski atlet zadnjega obdob- ja doskočil na 7. mesto (v letošnjem Grand prixu je bil tretji), kar bi na otoku lahko zlahka ponovil. Strokovnjaki dajejo prednost seveda trikratnemu svetovnemu prvaku Kubancu Ivanu Pedrosu (837 cm), Američanu Ericu Walderju (835) in Jamajčanu Jamesu Beckfordu (822), prav skok v daljavo pa bo ena najmočnejših disciplin, saj bo med lovci na medalje manjkal le Rus Kiril Sosunov. PRIMOŽ ŠKERL Tudi Frecetova ujela normo Slovenska reprezentanca v judu je sodelovala na tretji tekmi Svetovnega pokala v avstrijskem Leondingu. Članica Sankakuja Maja Frece je s 5. mestom izpolnila normo za svetovno prvenstvo in se tako pridružila klubski kolegici - prav tako mladinki - Petri Nareks. Frecetova je bila v 1. krogu prosta, nato pa je premagala peto na svetovni jakostni lestvici Kitajko Juo Ying in Američanko Bachlerjevo. Pot v polfinale ji je preprečila izvrstna Japonka Nakamura, vendar šele po odločitvi sodnikov, saj sta bili borki enakovredni. Nareksova je tokrat zasedla 9. mesto. Ugnala je Avstralko Raguzovo in Avstrijko Schusterjevo, potem pa izgubila s Kubanko Calderonovo in v repesažu še s Korejko Hie Sok. Ostali slovenski predstavniki niso zabeležili vidnejših rezulta- tov. VLADO LIPOVŠEK Hrzica na SP 'reboldčan Rok Hržica je na mladinskem šahovskem DP alegoriji desetletnikov premagal vse nasprotnike in se stil na svetovno prvenstvo. dijaškem domu Drave v Mariboru je v žep pospravil 8 točk, je zadostovalo za pot na SP v Španijo. Ker je lani že nastopil evropskem prvenstvu in končal na 11. mestu, ima pravico 'opa tudi letos (3.-11. september). Uspeh je v konkurenci do let s 3. mestom dopolnila Ksenja Novak. TT, JG ŠPORTNI KOLEDAR Nogomet 'SNL, 18. krog - Celje: Pub- Jni-Živila Naklo (14,30), Jnje: Rudar (V)-Korotan Košarica Kolinska, II. del, 4. ■ Novo Mesto: Krka-Pi- Laško (20,30) '•^SKL, 21. krog - Zagorje: S°ne-Elektra, Slovenske l^jice: Banex-Ilirija (obe ob (ž), 11. del. 9. krog - Ingrad Celje-Imos Je- M19). od 1. do 4. mesta, 2. ^ ■ Celje: Celje-Yurij Plava guna. ^ Rolcomet prvakov, polfinale "^^na tekma) - Barcelo- °^rcelona-Celje Pivovar- j^^ko (16,30). 17. krog - Ljublja- , ^'ovan-Gorenje, Radeče: l.DRL (Ž), 14. krog-Žalec: Juteks-Jelovica. Odbojica 1.DOL, 17. krog - Šempeter pri Novi Gorici: Salonit-Šo- štanj Topolšica. 2.DOL, 19. krog - Šempeter: SIP Šempeter-VC Portorož. 2.D0L (Ž), 19. krog - Ko- per: Kemiplas Koper 11.-Zgor- nja Savinjska, Solkan: Sol- kan-Kajuh Šoštanj, Šempeter: B&L Utrip Šempeter-Bene- dikt. Košarica Liga Kolinska, II. del, 4. krog - Škofja Loka: Loka ka- va-Savinjski Hopsi (19). l.B SKL, 21. krog - Šempe- ter pri Novi Gorici: Nova Go- rica-Rogla Atras (17), Krško: Krško-Kemoplast (19). TOREK, 9.3. ...............................................lir- Košarka Pokal Saporta, četrfinale (povratna tekma) - Laško: Pi- vovarna Laško-Aris (20). NA KRATKO Celje: V ŠKL so danes na sporedu prve tekme osmine finala. Pari - dijakinje: Srednja trgovska šola Celje-SŠ Postoj- na, Sred. ekon. šola MB-ŠC Celje, 111. Gimnazija MB-Gim- nazija Celje Center, Gimnazija Ptuj-1. Gimnazija Celje. Dijaki: ŠC Celje-SŠ elektr. in račun. LJ, Gimnazija Škofja Loka-1. Gimnazija Celje, Gimn. F. Mi- klošiča Ljutomer-Srednja tr- govska šola Celje, SEUAŠ Kranj-Srednja ekonomska šo- la Celje. Povratne tekme bo- do prihodnji četrtek. Slovenske Konjice: Urša Groleger (Comet) in Boštjan Sivka (Banex) sta postala športnika minulega leta, pri ekipah pa je ta naslov pripa- del njunima kluboma. Žalec: Na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol v streljanju z zračno puško so največ uspeha imele strelke OŠ Polzela (493) in strelci OŠ Žalec (542). Vrstni red - učen- ke: 1. Maja Guček 173, 2. Ka- rih Hofman 170, 3. Jahja Kolar 150 (vse OŠ Polzela). Učenci: 1. Dani Markovič 183, 2. Uroš Vogrinc 180, 3. Matej Drobne 179 (vsi OŠ Žalec). Celje: Po osmih izbirnih tek- mah za sestavo ženske mla- dinske kegljaške reprezentan- ce, ki bo maja nastopila na SP na Češkem, so med šesterico kar tri Celjanke. Vodi Polona Koštomaj, Maja Ratajc je tret- ja, Žana Gluvič pa šesta, ven- dar je po novih propozicijah premlada za nastop na SP. Za- gotovo pa bo v izbrani vrsti ta čas najboljša slovenska mla- dinka Andreja Razlag, ki mora v dveh zaostalih nastopih (za- radi bolezni) porušiti skrom- nih 788 kegljev. Hrastnik: Na regijskem pr- venstvu za pokal Strelske zveze Slovenije so tekmovalci lovili norme za finale aprila v Ljubljani. Standard zračna pi- štola - člani: 1. Simon Veternik (Mrož Velenj^ 578 krogov, 2. Peter Tkalec (Rečica) 575, 3. Renato Sterman (Mrož) 561, 4. Andrej Brunšek 558, 5. Pauli Knez 551 (oba Rečica). Članice: 4. Maja Dular 579, 15. Vojka Matek 557 (obe Reči- ca). Celje: Na 10. boksarski re- viji v organizaciji BK Celje se je za naslove pomerilo 9 pa- rov. Jeseničnik (Celje) je v polsrednji kategoriji ugnal Bi- stričana Vekiča, medtem ko je Dimec (Celje) v poltežki izgu- bil z Ačkom (SI. Bistrica). Dubai: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik se je po zmagi v finalu kvalifika- cij nad Južnoafričanko Van Rooyer (7:6, 6:2) uvrstila na glavni turnir z nagradnim skladom 75 tisoč dolarjev. Celje: Mlajši rokometni se- lekciji Celja Pivovarne Laško in avstrijskega HSG Remus sta se pomerili v treh prijateljskih tekmah. Igralci trenerjev Milo- ša Rovšnika in Matjaža Gučka so prikazali lep rokomet in slavili s 35:15, 24:15 in 27:12. Šentrupert nad Laškim: Na občinskem prvenstvu smučarjev skakalcev je nasto- pilo 42 tekmovalcev. Zmago- valci - dečki do 11 let: Mitja Mlakar. Dečki do 15 let: Aleš Marot. Mladinci; Boštjan Kle- pej (vsi Šentrupert). Člani: Sandi Rezec. Veterani: Srečko Škoberne (oba Vrh nad Laš- kim). Najdaljša skoka je imel mladinec Boštjan Klepej, ki je na 25 meterski skakalnici do- skočil na 24,5, na 45 meterski pa 34 m. Juršinci: Na meddruštveni tekmi smučarjev skakalcev do 12 let so prva štiri mesta osvojili člani SSK Velenje Žiga Urlep, Igor Žižek, Nejc Kokolj in Aljoša Čutuk. PANORAMA NOGOMET 1.SNL 17. krog: Mura-Rudar (V) 0:0. Korotan-Publikum (pre- loženo). Vrstni red: Maribor Teatanic in HIT Gorica 33, Mura 29, SCT Olimpija 28, Pri- morje in Korotan (-1) 25, Ru- dar (V) 23, Potrošnik 18, Ko- per 17, Publikum (-1) in Živila Triglav 15, BST Domžale 14. "" ROKOMET m«."|"" . .■jKiLiiiiiim , "ViT— Liga prvakov Polfinale, prva tekma: Ce- lje Pivovarna Laško-Barcelo- na 35:22 (18:18) Stefanovič 11, Puc in Škrbič 6, Jelčič 4, Šer- bec 3, Tomšič 2, Pungartnik, Manaskov in Vugrinec 1. 1.A DRL 16, krog: Gorenje-Radeče 26:21 (13:6) Sovič 8, Plaskan 6, Bedekovič in Tome 4, Tam- še 2, Krejan in Gavriloski 1 za Gorenje, Cvijič 9, Šantl 5, Žvi- žej 3, Privšek 2, Kozomara in Plazar 1 za Radeče. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško (- 1) 28, Prevent (-1) 23, Trebnje in Gorenje 22, Prule 67 19, AFP Dobova (-1) 18, Radeče 15, Termo 14, Slovan 11, Izola 9, Andor 4, Krško (-1) 3. l.DRL (Ž) 13. krog: Vegrad-Juteks 18:19 (10:9) Krajnc 7 Jukič in Topič 4, Raukovič, Stevanovič in Ibralič 1 za Vegrad, Uran- ker 6, Derčar 4, Zidar, Vydri- na. Kline in Strmšek 2, Randl 1 za Juteks. Vrstni red: Krim Electa NR 26, Robit Olimpija in Juteks 22, Gramiz Kočevje, M Degro Piran, Vegrad, Jelo- vica in Baje Daevvoo Izola 11, Branik 5, Burja. KO^ŠARKA l.B SKL 20. krog: Kemoplast-Banex 85:102 (43:41) Urbanija 25, Su- šin 18, Jovanovič 11, Košar 9, Gajšek 8, Košak in Josipivič 6, Lapornik 2 za Kemoplast, Ri- tonja 32, Ravnihar 21, Sivka 17, Novak 12, Jesenek 10, Keblič 8, Lušenc 2 za Banex. Rogla Atras-llirija 93:64 (51: 35) Temnik 21, Zinrajh 15, Pučnik 12, Herman 11, Ravni- kar in Benič 9, Hrženjak 6, Sedminek 5, Šrot 4, Petrovič 1. Elektra-Radenska 78:65 (40: 27) Božič 27, Rizman 22, Med- vešek 14, Zupane 6, Tajnik 4, Maličevič in Črešnik 2, Divjak 1. Vrstni red: Zagorje 37, Ro- gla Atras 34, Banex 32, Union Olimpija ml. in Kemoplast 30, Radenska, Ilirija in Krško 29, Elektra, Hrastnik in Nova Go- rica 28, Gradbinec Radovljica 26. 2.SKL od 1. do 4. mesta 1. krog: Bežigrad-Celje 86: 65 (44:26). Vrstni red: Beži- grad in Yurij Plava Laguna 2, Koper mladi in Celje 1. I.SKL (Ž) od 1. do 6. mesta II. del, 8. krog: ADD llirija- Ingrad Celje 65:77 (34:39) Va- sic 28, Grobelnik 17, A. Vodo- pivec 11, Jurše 10, Obrovnik 7, Veble in Ramšak 2. Vrstni red: Imos Ježica 43, Igrad Ce- lje 42, ADD Ilirija 33, ŽKK Ma- ribor 32, Odeja Marmor in SKB Ježica ml. 29. SKL (Ž) od 7. do 12. mesta 3. krog (zaostala tekma): BTC Legrand Sežana-Comet 96:85 (42:32) Groleger 41, Ar- beiter 25, Sodržnik 11, Čede in Ribič 4. Vrstni red: BTC Le- grand Sežana 8, Comet 7, Domžale 5, ŽKK Šentvid 4. Pri|atel|ski tekmi Pivovarna Lipnik-Savinjski Hopsi 83:97 (40:58). Ingrad Celje-Hrvatski Dragovoljac 81:72 (41:40). 1.D0L 16. krog: Šoštanj Topolšica- Fužinar GOK IGEM 0:3 (11:15, 9:15, 7:15). Vrstni red: Pom- grad 26, Salonit in Fužinar GOK IGEM 24, Stavbar IGM in Elvo Bled 20,_01impija in Titan Kamnik 18, Žužemberk 6, Šo- štanj Topolšica 4, Krka 0. 2.D0L 18. krog Granit-SIP Šem- peter 3:0. Vrstni red: Astec Triglav 32, Brezovica 30, Gra- nit 28, IGM Hoče 24, SIP Šem- peter 22, Termo Lubnik 18, Kovinar Kočevje in GLŠ Črnu- če 16, Hoteli Simonov Zaliv i2, Ljutomer, VC Portorož in Vuzenica 6. 2.D0L (Ž) 18. krog: Zgornja Savinj- ska-Kajuh Šoštanj 3:1 (10:15, 15:11, 15:11, 15:8). Partizan Prevalje-B&L Utrip Šempeter 0:3 (6:15, 15:17, 6:15). Vrstni red: Bell Rogoza (-1) 34, Fru- pi ŠOU K2 Šport (-1) 30, Asics Tabor (-2) 28, Infond Branik 20, Zgornja Savinjska (-1) 18, Kemiplas Koper II. 16, B&L Utrip Šempeter (-1), Solkan (- 1) in Benedikt 14, Kajuh Šo- štanj (-2) 10, Ruše 8, Partizan Prevalje (-1) 0. 22 ZA RAZVEDRILO PISMA BRALCEV 23 ODMEVI j ^^kod informacija SDS? Članka predsedstva MO 5 Celje, objavljen v prejš- Movem tedniku, je vse Ljjeti, da ima predsedstvo J 5[}S Celje probleme z re- ico. Iz mojega pisma ne izha- „obena »pritožba«, ampak ufva za informacijo, kako predsedstvo MO SDS Celje Jfabilo za črtanje iz članstva ■. 5. in 7. člen Statuta SDS, lakih črtanj Statut SDS v teh jfiih ne predvideva! i pakako je »bogokletno« da si ' nekdo upal napisati pismo j(]sedniku Janezt Janši! Pa bolj »bogokletno«, da je nek- celo mislil, da mu bo pred- iliiik Janez Janša osebno od- jvoril! členu Statuta SDS med tudi piše: »Član SDS pravico, da: ... daje vsem ganom SDS predloge in za- 3vlja vprašanja s pravico, da odgovore...« Ofitno pa je predsedstvo MO DS Celje sprejelo popolnoma fojstatut za svoje potrebe. 'Pred leti, ko je imela stranka ;D5 še prejšnjo kratico 5DSS«, sem na nekem volil- lemplakatu videla, ko je nek- 10 iz kratice prečrtal črki •jIV.Kako neokusno se mi je zdelo takrat. Danes pa sem da si SDS v svojem uim ne zasluži črke »D-de- ckracija«, vsaj po ravnanju idsedstva MO SDS Celje ne! J. N., naslov v uredništvu Obračun stroškov ogrevanja Ker je bil v pismih bralcev »novno objavljen prispevek nemo o obračunu stroškov fevanja z določenimi vpraša- P. želim nanje odgovoriti av- ¥ prispevka in tudi drugim 'jemalcem toplote, če jim to poznano. Dejstvo je, da v Sloveniji na področjih zaostajamo s Prejemanjem ustrezne zako- ki je v veljavi v EU, in odročje energetike ni nobena •iema. obračun stroškov ogreva- la je pripravljen predlog Pra- o zajemanju in obraču- ^ stroškov za ogrevanje in pri- '^vo tople vode v stavbah in ^spodinjstvih po porabi, ki ga pripravil Gradbeni inštitut ■^K decembra 1997. Predlog 011 posredovan na ministrs- '•^za okolje in prostor in mini- ^[vo za gospodarske dejavno- kjer pa je še v proceduri, ker ^ pripravi nov energetski za- ki bo osnova za sprejetje ^ pravilnika. Izdelovalec ne ;^kuje njegove uveljavitve ^^^ letom 2000. Po predlogu ^^Inik naj ne bi bil obvezen, Wveč bi veljal le za tiste objek- J^^ier se bo večina lastnikov ■ ^vorila za v pravilniku na- ^'^^ni način zajemanja in ohra- njevanja podatkov. Mko je v Evropi? V nekaterih p^vah je regulativa urejena (v Danski, Franciji, Av- striji, Švici), v drugih pa ne, čeprav je EU v letu 1993 izdala smernice, ki zahtevajo ureditev tega področja. V Nemčiji je zvezna vlada že v letu 1981 sprejela ustrezen predpis, ki po eni strani uporabnike zakonsko obvezuje (obvezna vgradnja razdelilnike^^ in obračun preko njih v večstanovanjskih objek- tih), po drugi strani pa ščiti, ker so relacije med lastniki, upo- rabniki in dobaviteljem toplote precizirani. V Celju smo torej s sprejetjem ustreznih aktov v letu 1994, če lahko tako rečem, prehiteli dr- žavo in omogočili uporabni- kom obračun po dejanski pora- bi toplote tudi po stanovanjih, če se bodo odločili in vgradili ustrezne delilnike porabe to- plote. Predpogoj za gornje pa pred- stavlja meritev porabe toplote za celoten objekt preko glavne- ga toplotnega števca v toplotni postaji stanovanjskega bloka. V Celju so vsi bloki opremljeni s temi meritvami in obračun pre- ko teh glavnih števcev zadovo- ljivo teče že drugo ogrevalno sezono. Obširnejše informacije o tej problematiki dobite v našem podjetju, poznajo pa jo tudi upravniki stanovanj v Celje. IVO JURAK, Energetika Celje Pritožbe iz Pristave I. Res ni bilo težko ugotoviti, kdo si je drznil pisati o nepravil- nostih in diskriminatornem od- nosu v KS Pristava. Do nedavne- ga si nihče od krajanov v revnej- šem območju KS ni upal opore- kati g. Srečku Gobcu. Vsebin- sko odgovor g. Gobca z mojo pritožbo nima nikakršne pove- zave. Če bi g. Gobec razumel vsebino mojega pisma, ne bi nanj odgovarjal neumnosti in žalitev. V pismu sem izrecno navedla, da smo »vsi krajani v KS vredni enakih pravic«. Me- nim, da ste v KS dolži poskrbeti za najosnovnejše probleme kra- janov na vseh območjih KS. To velja tudi za pluženje in vzdrže- vanje krajevne ceste, a ne samo do tja, do koder je le-ta asfalti- rana. V bogatejših predelih KS si privoščijo pravo razkošje in razsipništvo, za nas pa ni niti peska za nujno posipanje ceste. V odgovoru se je g. Gobec osredotočil na stvari, ki niso pomembne in niso bistvo prob- lematike. So pa značilne za nje- gov karakter, saj se je kot žaljiv človek izkazal že v najinem osebnem stiku. Ob tej priliki mu svetujem, da se nikoli več ne drzne spuščati v moje zasebno življenje, ne glede na najino dol- goletno znanstvo. Natolcevanje g. Gobca glede fizičnega obraču- navanja z njim je čista laž. Resni- ca je ta, da sem mu po telefonu relda^da bomo videli, kako dol- go bo nosil svoj »gobec« okrog, misleč na ustavni spor, ki ga ima z nekaterimi krajani v KS. Tudi z neko živaljo sem ga imenovala, katerega simbola ni vreden. Raz- log za takšno izražanje je znan iz prejšnjega pisma. Laž je tudi, da je sam pridobil odstopne izjave krajanov za morebiten potreben del zemljišča pri razširitvi ceste, saj sem mu pri tem pomagala in sodelovala, kolikor je bilo v mo- ji moči. Zato ponovno izpostav- ljam dvom o njegovih moralnih vrednotah, njegova strokovnost pa je razvidna iz navedene prob- lematike. Dvomim tudi, da bi g. Petovar danes razmišljal druga- če, kot je ob priliki ogleda ceste na kraju samem, ko je razširitev ceste ocenil kot nestrokoven in samovoljen pristop, ob nepra- vem letnem času, ter da bo le-to takoj, ko bodo vremenske raz- mere dopuščale, vzpostavili v prvotno stanje. Gradnja ceste se bo izvajala strokovno, skladno s finančnimi možnostmi, na os- novi pridobljene tehnične doku- mentacija in pod strokovnim nadzorom in ne kot sedaj, črna gradnja. Tako naj bi predlagal županu g. Drofeniku. V kolikor najin razgovor ni potekal v tem smislu, naj g. Petovar sam na to odgovori. In kakšne so bile moje nemo- goče zahteve? Ali morda to, da so nestrokovno in v toliki meri posegli v moje zemljišče, da sploh nimam dostopa do njega in moram avto parkirati sredi ceste ali nekaj sto metrov pred svojo domačijo? Ali morda to, da bo potrebno nad delom zem- ljišča, nad katerim stoji objekt (čeravno v ruševinah), izvesti škarpo? Stvari so videti dokazlji- ve, zato naj g. Gobec ne išče drugje grešnega kozla. In kakšne so moje negativne zasluge pri pluženju ceste? Najin prvi spor je bil pred dvema letoma, ker sem drugače kot g. Gobec misli- la, da je treba plužiti celotno cesto in ne samo asfaltirani del, kot so to počeli vsa leta nazaj. G. Gobec naj odgovori na kon- kretno predočeno problematiko v Cmereški in Roginski Gorci, ne pa da si poje samohvalo in uspešnost drugod, kar nisem ni- koli oporekala. Očitam mu sa- mo to, da v dveh mandatih pred- sedovanja v našem najrevnej- šem in Imialu skoraj neobljude- nem predelu ni naredil nič. Ape- liram na župana, g. Drofenika, da sodeluje pri razrešitvi proble- matike v Cmereški in Roginski Gorci, v smislu predvolilne ob- ljube v najinem telefonskem po- govoru. Ta je, da bo v tem letu tudi za ti dve območji ukrepal na področju cest. Naslov v uredništvu Pritožbe iz Pristave II. K pisanju me je vzpodbudilo nespodobno in lažno pisanje predsednika KS Pristava v oId- čini Podčetrtek,, ki posega v zasebno življenje navedene av- torice. Le-ta ga v svojem član- ku ni z ničemer žalila ali se spuščala v njegovo zasebno življenje. Napisala je samo re- snico in problem na tem ob- močju živečih krajanov, za ka- tere se do sedaj ni nihče zavzel. Gospo Jelko zelo dobro poz- nam, že kot majhno deklico, ki je zahajala na počitnice k svoji omici. Bistvo problema, na katere- ga je opozorila, in ki se tiče nas krajanov v Cmereški in Rogin- ski Gorci, je ignorantski odnos predsednika KS g. Gobca do tukaj živečih krajanov, v smi- slu zagotavljanja najosnovnej- ših potreb, to je pluženja in vzdrževanja ceste, kar je prob- lem že več let nazaj, pa je g. Gobec prezrl in nanj nič odgo- voril. Nas ne zanima njegovo zasebno življenje in njegovi us- pehi drugje, odgovori naj na konkretno predočen problem, ki ga avtorica navaja. Pa še to: če uživa kakršnekoli sadove, so to sadovi njene po- kojne omice, ki jih je potrebno negovati in vzdrževati, kar pa sedaj pridno opravlja sama s svojim partnerjem. MARIJA TOVORNIK, Roginska Gorca PREJEU SMO Kraja intelektualne lastnine Pred približno tremi leti sem se, kot že priznan pesnik, glasbe- nik in interpret (Kladivo, konj&voda, Sfinker, Lokalna TV...) povezal z žalskim pesni- kom, bohemom in medijsko osebnostjo Gorazdom Matelo. Z združenimi močmi sva posnela material za tri nosilce zvoka, od katerih sta dva že izšla (Paranoja v kondomu. Poljubi kot jesen), tretji pa je tik pred izidom. Vsi najini izdelki so v strokovnem glasbenem tisku, predvsem pa med mladino, naleteli na prese- netljivo ugoden odziv, ne nazad- nje tudi zaradi izvirnosti kon- cepta. Delujeva namreč pod imenom Shithead Folk Trio, uk- varjava pa se z globalno kritiko obstoječih razmer (eskalacija socialne patologije, za Slovence značilna zaprtost in strah pred novim...) na sarkastičen, vulga- ren in inventiven način, začinjen z dobro merico zdravega hu- morja. Že kar nekaj mesecev nazaj (z natančnejšimi podatki razpola- gata Gorazd Matela in policija v Žalcu) pa se je pojavila na »sce- ni« skupina mladih, domnevno uspeha željnih glasbenikov, med katerimi sta celo dva člana že uveljavljene skupine Inter- ceptor. Skupina naj bi se ime- novala Tramal curice in pod tem imenom izvedla že kar ne- kaj nastopov; po podatkih, ki sem jih pridobil od poslušalce\f njihovih koncertov, pa naj bi že omenjena skupina v veliki meri privzela koncept skupine Shit- head Folk Trio. Še več: na na- stopih naj bi celo izvajali sklad- be in priredbe skladb, katerih avtorja in aranžerja (kar je tudi avtorsko delo) sva z Gorazdom. Vsa svoja dela in priredbe ima- va seveda ustrezno prijavljanje (v skladu z Zakonom o avtor- skih in sorodnih pravicah, 1998) pri SAZAS. Gorazd je omenjeno sporno skupino sprva celo ustanovil, nakar je skupino zapustil in ji prepovedal izvajanje najinih del. Sam z dogajanjem nisem bil natančno seznanjen in, od- krito rečeno, še sedaj nisem, vendar pa gre za preprosto dejs- tvo, da mene kot avtorja malo- dane vseh priredb, nekaterih tekstov in glasbe ni nihče pov- prašal, če sme moje delo izvaja- ti na koncertih ali ga kakorkoli drugače uporabljati, spremi- njati etc., kar bi bilo seveda v skladu z že citiranim zakonom in bi jim brez dvoma v srcu vse povedano z veseljem dovolil. Tako pa gre, žal (de iure in de facto), za krajo intelektualne lastnine, kar je kaznivo dejanje. Stvar je sedaj v rokah kriminali- stov in SAZAS, fantje (torej »curice«) pa bodo morali pove- dati svoje. Meni vse skupaj kar lepo »dol visi«, vendar z Goraz- dom tujega nočeva, svojega pa ne dava. Jaz osebno zoper »curi- ce« nimam nič, najbrž so (ime- nu navkljub) kar fejšt pobje in upam, da bodo z leti dosegli tisto stopnjo izvirnosti in avtor- ske kreativnosti, ki jo, hvala Bogu, z Gorazdom premoreva v zadovoljivi meri. Vendar naj vse povedano dosegajo z last- nim delom in na osnovi lastnih idej. Zaenkrat skušajo svojo de- javnost promovirati kot (citi- ram) »največjo nekulturno slo- vensko svinjarijo«, kar je za naju, v kolikor gre za četudi zelo majhne delčke mojih idej, odlomkov mojih aranžmajev in/ali tekstov ali pa za ideje in skladbe skupine Shithead Folk Trio kot take, žaljivo samo po sebi. Iskreno tudi upam, da se bo stvar končala vsem v prid in v mejah strpnega ter kulturnega dialoga, seveda v skladu z zako- nom. Morebitnih osebnih žali- tev, podcenjevanj in insinuacij v stilu »lejga, sej te je Matela napumpu...«, pa ne bom prena- šal in bom ukrepal po lastni presoji. DANUEL BEDRAČ, Žalec Ob pesmi in besedi Težko si predstavljamo živ- ljenje brez glasbe, saj je del našega vsakdanjega življenja. Včasih je ljudsko petje sprem- ljalo naše prednike na podeže- lju, pesem se je velikokrat ogla- sila ob delu, kjer je bilo potreb- no veliko pridnih rok. Ljudsko petje se je prenašalo iz roda v rod, saj so ljudje v teh pesmih izražali svoja čustva, svojo bo- lečino in žalost, svoje veselje in humor. V zadnjem času stare pesmi vse bolj tonejo v pozabo in z njimi delček nas, delček našega jezika, običajev in na- vad. Poznajo jih le še starejši ljudje, ki pa jih le redko zapoje- jo, saj je za to vedno manj priložnosti. Dosti mladih teh pesmi sploh ne pozna več. Zato je toliko bolj razveselji- vo, da se ljudje zberejo in se odločijo iztrgati zobu časa del naše dediščine in ohranjajo ljudsko petje. Lani se je na Ponikvi pri Žalcu zbralo deset žensk, ki so iz predalov poteg- nile stare pesmi in jih začele na vajah prepevati z namenom, da bi se ljudsko petje ohranilo in se preneslo na nove generacije. Ljudske pevke s Ponikve druži veselje do petja in že lani so se odločile, da pripravijo samo- stojen nastop. V sodelovanju s kulturnim društvom so pred kratkim v Zadružnem domu na Ponikvi pri Žalcu pripravile proslavo, ki so jo poimenovale Ob pesmi in besedi. Pevke Ma- rija, Fanika, Anica, Jožica, Mir- jam, Darja, Tatjana, Sonja, Gel- ca in Lojzka so izbrale 18 pe- smi, ki so jih člani kulturnega društva s šegavo igro o kmeč- kem življenju nekoč povezali v zanimiv in pester večer. Ubrano petje se je razlilo po polni dvo- rani na Ponikvi in razveselilo vse poslušalce: starejše, ki so se živo spomnili svoje mladosti, in mlajše, ki takšne pesmi sliši- mo zelo redko. Prireditev je pospremil dolg aplavz kot poh- vala in nagrada za ves trud, ki so ga pevke vložile v ta nastop. Marsikdo je pevkam po nasto- pu stisnil roko in jih pohvalil; marsikatero oko se je zarosilo ob tej ali oni pesmi in ob doži- veti igri kmečke,družine. V imenu Marjane, Gele, Francke in Simona bi rada še enkrat pohvalila ljudske pevke s Ponikve za lep večer ob doma- či pesmi in besedi ter jim česti- tala za njihov nastop. Le po- gumno naprej, vam želim, da bi osrečile še srca mnogih ljudi ter in bi ljudska pesem še dolgo živela. TATJANA ZALOŽNIK, Vitanje ZAHVALE- POHVALE Uresničene želje Ker so se mi na očeh začele starostne težave, sem po dol- gem čakanju dobila obvestilo za sprejem na očesni oddelek in med drugimi navodili je bil pripis: »Potrudili se bomo, da se boste pri nas dobro počutili«. Z dobro merico strahu sem se javila v sprejemni pisarni in ob prijetnih ter vzpodbudnih bese- dah dr. Hrušovarjeve in sestre Lidije mi je srce že kar bolj korajžno utripalo. Na oddelku so me sprejele prijazne sestre Ruža, Marija in Maja, v opera- cijski sobi pa sta mi preostali strah pregnali sestri Sneža in Lidija. Seveda bi brez spretnih rok dr. Janiča ter asistenta dr. Meha bila moja usoda še naprej zavita v sivino. Hvala. Pri viziti so mi sneli obvezo in vse je tako lepo in svetlo. V dvomih sem pogledala dr. Jani- ča, dr. Meha ter predstojnika oddelka dr. Zeliča. Ko mi je ta z nasmehom povedal, da je vse v redu, sem se šele zavedla, da sem dobila najboljše darilo. In zdravilne kapljice, za v oko, se zmešajo s kapljicami sreče. Kasneje sem začela sprem- ljati delo na oddelku. Zjutraj se zberejo na posvet in nato odbitij o vsak na svoje delovno mesto v operacijsko sobo in ordinacije. Ostane glavna se- stra Ruža, ki hiti s papirji sem in tja, ter prijavlja in odjavlja. Sestri Marina in Maja urejata postelje, delita zdravila, čaj, zajtrk, kosilo in ustrežeta še vsem našim željam. Ko pa se oddelek umiri, za opoldanski dremež, pride sestra Mira, ki ji tudi cel popoldan ne zmanjka dela. Nočna sestra Milena nam je zaželela lahko noč in dobro jutro z merilcem vročine. Ko pa se je rodilo novo mrzlo jutro, so bili že vsi zbrani in pripravljeni za nove naloge. Za administracijo poskrbi ga. Jo- žica, dvakrat na dan pa so nas obiskale tudi čistilke. Pri naslednji viziti sodelujejo dr. Vrhovšek, dr. Podgorškova in dr. Drev. Tako spoznam vso osebje, ki tako spretno in pri- jazno opravljajo svoje delo. Po- noči, ko rne noče obiskati spa- nec, se zazrem v mrzlo noč in si močno zaželim, da bi v Celju dobili velik očesni oddelek, da bi lahko vsi čakajoči bolniki čimprej pogledali v boljši jutri. Z mano bi se verjetno strinjali predstojnik dr. Zelič in vsi na oddelku. Preživela sem teden med prijaznimi ljudmi. Besedi- ca hvala je izrečena iz srca, v upanju, da se vsaj delček želje uresniči. MARTA KAMŠAK, Velenje Zahvala Zahvaljujem se dr. Šmidu s Planine pri Sevnici, vsem kirur- gom, ki so me uspešno operirali in vsemu zdravstvenemu oseb- ju Enote za intenzivno terapijo ter osebju Traumatološkega od- delka Bolnišnice Celje. Kličem vam iz vsega srca preprosto hva- la za vašo prizadevanja in požr- tvovalnost ob moji hudi poš- kodbi ter vam želim še mnogo uspehov pri vašem delu. JOŽE TOVORNIK, Planina pri Sevnici 24 INFORMACIJE - ROMAN ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 19.2.: Anica MASTNAK iz Loke pri Žusmu - deklico, Brigita TAJNŠEK iz Gornjega Grada - dečka. 20.2.: Danica BELEJ iz Laš- kega - deklico, Marjana GAJ- ŠEK iz Celja - deklico, Helena POTOKAR iz Laškega - dekli- ca, Tatjana Helena KRAGEU iz Štor - deklico, Jerica VO- DEB iz Šempetra - dečka. 21.2.: Valerija JESENIČNIK iz Šmartnega ob Paki - dečka, Alenka SVETELŠEK iz Vojni- ka - deklico, Simona BUDIŠA iz Celja - dečka, Petra MLA- KAR iz Štor - dečka. 22. 2.: Gordana ŠIŠMANO- VIČ iz Celja - deklico, Alek- sandra PAJK iz Zabukovlja - deklico. Jelena ŠKODA iz Žal- ca - dečka, Magda PUNCER iz Griž - deklico. 23.2.: Milena MIKLAVČIČ iz Celja - deklico, Katja KA- LAJDŽISKA iz Šentjurja - de- klico, Irena VERONIK iz Griž - deklico, Sabina KLANČNIK FIJAVŽ s Stranic - dečka, Met- ka VODEB iz Štor - dečka, Sabina OŠLOVNIK iz Šmart- nega v Rožni dolini - dečka, Saša OBREZ iz Celja - dekli- co, Liljana MAČINKOVIČ iz Petrovč - deklico. 24.2.: Darinka NAREKS iz Nove Cerkve - dečka, Renata PUNCER iz Šmartnega ob Pa- ki - dečka, Petra PARADIŽ- NIK iz Slovenskih Konjic - dečka, Milena POTOČNIK iz Velenja - deklico. Barbara MOSER iz Šentjurja - dečka, Mojca SITER s Ponikve - deč- ka. ^ 252j Rezka KOLAR iz Šmartnega ob Paki - dve de- klici, Aljuška ŠTRUCL iz Ve- lenja - deklico. POROKE Šmarje pri Jelšah Poročila sta se Ferdo POD- HRAŠKl iz Brezne Gore in Kristina POTOČNIK iz Čer- možišča. Velenje Poročila sta se Ferdo HRO- VAT in Dragica URTELJ, oba iz Velenja. Zlato poroko sta sklenila dva para in sicer: Jožef in Alojzija ŽEVART iz Velenja ter Jožef in Ana KRAJNC iz Velenja. SMRTI Celje Umrii so: Alojzij TURN- ŠEK iz Zg. Gorč, 72 let, Jurij HRASTNIK iz Zg. Roj, 69 let, Agnes ŠUSTER iz Kristan Vr- ha, 94 let, Ana LAZAR iz Leskovca, 78 let, Avguštin TANŠEK iz Levca, 86 let, Šte- fanija CVENK iz Rogaške Sla- tine, 88 let, Franc KOVAČIČ iz Penoj, 86 let, Melita RA- KOČEVIČ iz Ljubljane, 88 let, Marija ROŠKAR iz Vele- nja, 76 let, Alojzija TEPEŽ iz Virštanja, 88 let, Franc DO- BERŠEK iz Koble, 74 let, Al- bin MRAK s Polzele, 69 let, Frančiška KARNIČNIK iz Prekope, 89 let, Marija NOVAČAN iz Trnovelj pri Celju, 96 let, EUzabeta KA- DILNIK z Lopate, 83 let, Ana GREGORC iz Straže pri Dolu, 75 let, Antun POMARČINO- VIČ iz Celja, 73 let, Petar PLANČES iz Celja, 62 let, Marija REBERNAK iz Špitali- ča pri Slovenskih Konjicah, 67 let in Terezija ANDER- LUH iz Celja, 91 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Franc ŽAVSKI iz Sel, 55 let, Alojzija ISKRAČ iz Turnega, 74 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Anton REMUS iz Celja, 66 let, Elizabeta FRAS iz Šentjurja, 94 let, Jožefa KLADNIK iz Javorja, 91 let. Jožefa KOŽUH iz Spodnjih Slemen, 83 let in Frančiška FERMEVC iz Šentjurja, 90 let. Velenje Umrli so: Alojzija ŠTINGL iz Celja, 68 let, Miroslav Slav- ko KRUŠNIK iz Bevč, 53 let, Jožef PETRIČ iz Velenja, 53 let, Cecilija VIZJAK iz Celja, 81 let, Marija MLINAR iz Ve- lenja, 66 let, Stanislav SALO- BIR iz Celja, 64 let, Štefanija RAMŠAK iz Trnovelj pri Ce- lju, 80 let, Marija KOREN iz Hrastovca, 84 let, Marija JA- VORNIK iz Velenja, 88 let in Pavlina HUDOLETNJAK iz Velenja, 76 let. Žalec Umrli so: Marija VERDEV iz Prebolda, 41 let, Marija MRAK iz Dobriše vasi, 89 let, Štefan FRECE iz Liboj, 78 let, Franc SVETKO s Polzele, 48 let, Bernarda BOLKO iz Pod- gorja pri Letušu, 75 let, Janez MIKLAVŽIN iz Vrbja, 83 let, Frančiška STRNIŠNIK iz Pra- preč, 83 let. PROSTA DELOVNA MESTA Območna enota Celje Celje: pomožni delavec, snažilka, strojni obdelovalec kovin, mizar, stavbni klepar, monter vodovodnih naprav, strojnik, elektri- kar energetik, zidar, strojnik gradbene meha- nizacije, prodajalec živilskih-prehramb. arti- klov, prodajalec tekstilnih-usnjenih artiklov, prodajalec železnine, grad. mat., pohištva (2), natakar (4), strojni tehnik za vrzdrževanje, računalniški tehnik, trgovinski poslovodja, ekonomski tehnik, diplomirani inženir raču- nalništva, dipl. inž. gradbeništva za prometne zgradbe, diplomirani ekonomist za računo- vodstvo in diplomirani bibliotekar. Laško: kuharski pomočnik, šivilja, inženir strojništva, inženir tekstilno-konfekcijske teh- nol., inženir gradbeništva, inženir arhitekture, diplomirani inženir farmacije in diplomirani inženir gradbeništva (vs). Slovenske Konjice: pomožni delavec, voz- nik avtomehanik (3), prodajalec živilskih-pre- hramb. artiklov, kuhar (2), natakar (3). Šentjur pri Celju: elektromonter, ekonom- ski tehnik, komercialist, inženir kmetijstva za rastlinsko proizv. in ekonomist za komercial- no dejavnost. Šmarje pri Jelšah: čistilec vozil, zidar za zidanje in ometavanje, zidar (7), metalurški tehnik, ekonomski tehnik in ekonomist za komercialno dejavnost. Žalec: živilskopredelovalni delavec, lesarski delavec (4), pomožni delavec, snažilka, po- možni klepar, pomožni keramik, pleskar, strojni pletilec (3), poljedelec, slaščičar, obli- kovalec kovin, strugar, varilec (5), strojni mehanik, elektrikar elektronik, računalniški tehnik, ekonomski tehnik, ekonomsko komer- cialni tehnik in sanitarni inženir. Podrobnejše informacije po telefonu, šte- vilka 442-630. Območna enota Velenje Pek, mizar, ključavničar, varilec (2), strojni mehanik, avtomehanik, zidar, strojnik grad. mehan. za zemeljska dela, prodajalec, elektro- tehnik, trgovinski poslovodja, ekonomsko ko- mercialni tehnik, diplomirani inženir elektro- tehnike, zdravnik, gradbeni delavec (2), dela- vec brez poklica, pomožni delavec, pomožni žerjavar, mesar - sekač, monter ogrevalnih na- prav, strojni mehanik (2), elektromehanik, že- lezokrivec, tesar (2), zidar (2), strojnik grad. mehan. za zemeljska dela, voznik avtomehanik, natakar (2.), ekonomski tehnik, inženir strojniš- tva, inženir gradbeništva in informatik. Podrobnejše informacije po telefonu, šte- vilka 855-421. TRŽNIC Cene na celjski tržni^ 1. marca 1999 »Kam se ti mudi?« je končno prebil molk oče Marko in opazoval sina, ki je prav ihtavo iskal svoj klobuk. »Na vas stopim, da ljudem povem, kaj se je zjutraj pri fari zgodilo!« je govoril med vrati. »Rad bi, da zvedo ljudje resnico prej, preden bodo preveč napleteničile vaške klepetulje!« Ne da bi čakal še kakšno besedo, je odločno zastavil korak na poti, ki je peljala proti Osojnikovi hiši. »Peter!« je zaklicala za njim mati z glasom, ki je ustavil njegov korak. »Počakaj! Rada bi govorila s teboj prej, preden prideš do konca te poti, na katero stopaš!« »Kaj pa je tako važnega, da ne more počakati toliko časa, da se vrnem iz vasi domov?« je navidez ravnodušno vprašal Peter, čeprav je dobro vedel, o čem želi mati govoriti z njim. »Sin, premisli še enkrat, preden storiš odločilen korak v svojem življenju!« se je oklenila njegovih močnih rok in mu zrla globoko v oči kot še nikoli do zdaj. »Vi, mati, govorite in mislite tako, kot bi jaz že stopal z muziko in svati po svojo nevesto! V resnici pa mi ni Anka še nikoli rekla, da sploh mara zame!« »Tam, kjer govore srca, ni potrebno veliko besed, sin moj! Dovolj sem videla zjutraj vajine zgovorne oči in slišala Ankine besede po poti domov, da vem, s kakšnim žarom gori ogenj v vajinih srcih!« je govorila z glasom, ki je Petru povedal še veliko več kot izrečene besede same. »Peter moj!« ga je še močneje stisnila za roko. »Ti me dobro poznaš in veš, da bi ne nasprotovala vajini ljubezni, saj navsezadnje vem, da bo Anka s svojo pridnostjo gotovo dobra gospodinja in ljubeča žena svojemu možu.« »Potem je pa vse v redu, če tako dobro mislite o njej!«je želel Peter ves razgovor obrniti na šalo.«Rekla sem ti, da bi ne imela nič proti vajini ljubezni,« je ostala mati resna, »le posvariti vaju želim oba, ker se je vame, res ne vem, zakaj, naselila slutnja strašne nesreče! Verjemi mi, da ne govorim tja v en dan in tudi današnji strašni dogodelc, v katerem si le za las odnesel živo glavo, je znamenje nesreče!« »Dajte no, mati!« je zdaj skušal Peter potolažiti razburjeno mater. Že dosti takšnih gostilniških pretepov je dobilo svoje krvavo plačilo. V vsem vam pa zares ni potrebno iskati skrivnostnih namigov!« Izvil je svoje roke iz materinih, ki bi ga rade še kar držale in odšel dalje po poti. »Zakaj me noče nihče poslušati?« se je tiho, sama zase vprašala mati. »Kaj ste še hoteli reči?« se je Peter še enkrat ozrl proti njej. »Ah, nič!« je odvrnila in gledala za odhajajočim sinom. »Reci Anki, naj mi ne zameri prehudo mojih besed in še enkrat vedita oba, da sem vaju želela samo obvarovati pred nesrečo, kateri se pa najbrž ni mogoče izogniti!« si je pobito govorila mati Francka še takrat, ko je Peter že zavil mimo Pim-pomove hiše in ni mogel več slišati njenih preroških besed. »Kaj neki je odkrito očem materine duše in zakaj vidi namesto sonca, ki bi moralo sijati na pot, po kateri želim peljati svojo Anko, zame temo in pogubne strele, ki groze požgati najino srečo že pri koreninah?« se je spraševal Peter in zares je za hip pomislil, da bi morda bilo bolje prisluhniti svarilnemu materinemu glasu kot pa hrepeneči pesmi Ankinega ljubečega srca. A kdor je že videl, kako glas lovčeve piščali, s katero oponaša glas ljubezenskega khca srne, privabi še tako opreznega srnjaka naravnost pred cev puške, iz katere plane potlej nanj okrutna, ognjena smrt, ta se gotovo ne bo zmotil, kateri glas bo zmagal v srcu zaljubljenega fanta. Hitro se je odločil Peter med obema klicema svojega srca in odločno potrkal na vrata Osojnikovega doma. Iz hiše se je slišal gromek Pim-pomov smeh med njegovimi burkaško naravnanimi besedami. Danes se je še posebno trudil, da s svojo groteskno šaljivostjo pokrije tisti del svoje resnične podobe, ki jo je zjutraj odkril Anki. »Le zakaj toliko prikriva svojo podobo?« je pravkar premiš- ljevala, ko jo je vznemiril ropot po vežnih vratih. »Nekdo trka!« je vzkliknil mali Jožek, ki so ga bila sama ušesa. »Naprej naj stopi, če je poštenjak!« je povabil neznanca oče kar dovolj glasno v hišo. Vsi so se začudeno spogledali, ko so med podboji vrat, ki so se počasi odprla, zagledali Dolinarjevega Petra, ki zares ni bil prepogost gost v njihovi hiši. »Bo že moralo biti kaj prav posebnega, da se je podal k nam v goste na samo veliko nedeljo, ko le redki motijo sosedov družinski mir,« si je pri sebi mishl oče Ivo. Nič ni opazil rdečice, ki je šinila v zali Ankin obraz, ko ji je Pim-pom nagajivo pomežiknil izpod košatih obrvi. Materi pa ni ušla hčerina zadrega! Samo enkrat je s pogledom premerila od Anke do Petra in že je, z nezmotljivo materinsko občutljivostjo, uganila pomen Petrovega obiska. »Sem k mizi sedi, fant, zakaj si kar obstal pri vratih?« je povabil k mizi Petra, ki je nerodno, brez besed obstal pri vri »Dober dan vsem skupaj, no in vesele praznike vam vošfi je končno premagal prvo zadrego Peter. »Pim-pom! Veliki ponedeljek je tisti dan, ko se hodi na obi in nosi pisanke v voščilo naokrog!« se je oglasil Pim-pom vž da oživi zastali pogovor. »Tebi, Peter, se je pa tako mudilo,il že danes prišel? Pisanko si pa tudi pozabil prinesti! Pimf da si jo pozabil!« »Danes se mi je enkrat že prav zares mudilo!« je dvoufl odgovoril Peter in sedel za mizo na prostor, ki mu g^ pripravila Anka. j »Za pisanko pa upam, da jo tukaj dobim in da bo vsaj lepe barve kot so lička vaše Anke!« je šaljivo odgovori vprašujoče Pim-pomove besede. »Povem ti, fant, preveč si želiš, če meniš, da lahko di pisanko tako lepe barve kot so lička tvoje ljubice! O pim-{ Ti stara buča pijana!« se je nalašč udaril po glavi in se d kot bi se zagovoril. »Le kaj ne pride ven iz tebe?!« se je še tleskal po čelu, da so vsi planili v smeh, ob njego' spakovanju. Samo Anka je vedela, kako dobro ve Pim-pom, kaj govo kako spretno, z navidezno nevednostjo, speljuje pogoV pravo smer. »Dobro, okrog pisank in prave barve, ki mora pisanke krs se bodo že mladi zmenili tako, da bo prav!« se je zdaj oglasi' Ivo. »Bolj me zanima Peter, zakaj bi se ti danes že tako presi mudilo, kot si prej povedal? Toliko te že poznamo, da ve kako mora priti na tesno, da se tebi mudi! Saj razumeš, I'' sprašujem?« je pomenljivo dostavil. »Vidim, da še ne veste, kaj se je zjutraj zgodilo v gostiln" fari...,« je pričel, še vedno ves pod vtisom strašnega dogC pripovedovati Peter. »Vedite, če bi ne odmaknil dovolj hitro svoje glave, bi gotovo ubil mene, kakor se je namenil in bi zdaj že jaz leŽ^ parah, namesto nesrečnega Krivega Poldeta!« »O, Jezus križani!« se je, še vedno neverujoča v str^ resnico, pokrižala mati Mara. »Da se more kaj takšnega na sam velikonočni praznik?« »Pim-pom! Hudiču je prav malo mar za praznike! Vedn| hitro odzove, če ga kdo kliče in vabi s svojo hudobiji; dostavil svojo modrost Pim-pom. , Nihče mu ni ugovarjal, njegove besede pa so najglobje s^" Ankino dušo in se spajale s tistimi besedami matere Frand^^ je govorila: »Nesrečo kličeš nad vse nas!« »Zdaj vem, da je gotovo slutila nesrečo, ki je grozila PetfJ*; je le malo za tem ušel smrtni nevarnosti!« ji je odmeva', glavi in zbežala je ven iz hiše, saj se ji je zdelo, da jo bo zatl, v utesnjenosti štirih sten. MALI OGLASI - INFORMACIJE 25 26 MALI OGLASI - INFORMACIJE MALI OGLASI - INFORMACIJE m MALI OGLASI - INFORMACIJE INFORMACIJE 29 30 KRONIKA Varne počitnice, nevarni vozniici Čas brez smrtnih nesreč v prometu - Poostreni popočitniški nadzori v bližini šol Prometna varnost je bila v času minulih zimskih počitnic na območ- ju UNZ Celje ugodna, so ocenili v celjski upravi, kjer so poostrili nad- zor v prometu tudi v prvih dneh po počitnicah. V času od 13. do 23. februarja, ko je policija s številnimi preventivno-opera- tivnimi nalogami zagotavljala kar naj- boljšo varnost naših otrok, udeležencev v cestnem prometu, se je pripetilo 150 ne- sreč, kar ni več od povprečja, pomem- bneje pa je, da so to bile večinoma pro- metne nesreče, ki so se končale le z gmotno škodo na vozilih. V glavnem je šlo za nesreče zaradi neprilagojenih hi- trosti zimskim razmeram. Prometnih nesreč s smrtnim izidom v navedenem času ni bilo, zgodilo pa se je pet nesreč s hudimi telesnimi poškodba- mi udeležencev, vendar med temi poško- dovanci ni bilo otrok ali mladoletnikov. Nesreča z udeležbo otroka se je zgodila le v križišču Mariborske in Kidričeve ceste v Celju, ko je voznik zaradi vožnje v rdečo luč zbil pešca - otroka, ki je pravilno prečkal vozišče. V tej nesreči je otrok utrpel lahko telesno poškodbo. Policisti so v počitniških dneh skrbeli tudi za varne prevoze otrok na smučišča in nazaj domov. V nadzorih takšnih vozil so policisti ugotovili, da so letos vozniki (pre- vozniki) bolje poskrbeli za tehnično opremljenost in brezhibnost svojih vozil, saj večjih nepravilnosti niso ugotovili. V zvezi s smučišči pa je tudi prometna nesre- ča, ki se je zgodila 23. februarja na regional- ni cesti na Rogli, ko je smučarka zapeljala preko ceste in trčila v mimovozeče osebno vozilo. Smučarka je utrpela hudo telesno poškodbo, drugih nesreč na smučiščih pa policija v času počitnic ni obravnavala. V prvih dveh dneh po počitnicah so policisti UNZ Celje poostrili nadzor pro- meta v bližini osnovnih šol in otroških vrtcev. Ugotovitve policistov, povezane z upoštevanjem prometne signalizacije in drugih zapovedi in prepovedi v prometu, pa so precej zaskrbljujoče. Več kot 60 voznikov je namreč v samo dveh dneh vozilo hitreje, kot bi smeli. Med kršitelji so tudi takšni, ki se bodo morali, zaradi večjih prekoračitev hitrosti, soočiti s sod- nikom za prekrške. mmmmmmmmmmimmmmmmmmm M.A. Pogrešani je bil mrtev 1 Minulo nedeljo popoldne se je nek občan iz oj. Velenja sprehajal po gozdu v Kavčah pri Velenju zagledal osebni avtomobil, v njem pa moškega, ki znakov življenja, zato je poklical policijo. j Pohcisti so potem ugotovili, da gre za truplo 36-^ Edija Rižnarja iz Škal pri Velenju, ki so ga svojci pogj^ že tri tedne pred tem. Pogrešanega Rižnarja so nazj, videli 5. februarja zjutraj na območju Velenja, po zdravnika pa se je v avtomobilu zadušil z ogljij^ monoksidom, to domnevo pa podkrepljuje dejstvo, d bila v notranjost vozila speljana cev iz zunanje izp^ cevi. Pri pregledu trupla je zdravnik še ocenil, da jj Rižnar mrtev že vsaj dva dni, sledi vozila pa kažejo, (j je v gozd pripeljal že v času pred zadnjim mo(j sneženjem. Pohcisti pri pregledu trupla niso našh zn] nasilja. i MINI KRIMIČI Tri kartone cigaret Policisti so bili 23. februarja obveščeni o tatvini v skladišču trgovine Rio na Prešernovi uli- ci v Celju. Neznani storilec je tam kradel 19. februarja, ko je odnesel 3 kartone, v katerih je bilo za okoli 125 tisoč tolarjev različnih vrst cigaret. Po pijačo v brunarico v noči na 25. februar je nez- nani storilec vlomil v brunari- co Ivana D. v Šmartnem ob Paki. Potem ko je preiskal no- tranjost objekta, je odnesel 3 pločevinke piva, 9 litrov doma- čega žganja in dva zavojčka cigaret. Lastnik je oškodovan za okoli 10 tisoč tolarjev. Kradel v klubu upokojencev v noči na 23. februar je nez- nani storilec vlomil v gostišče kluba upokojencev na Kidri- čevi cesti v Velenju. Odnesel je steklenico vinjaka in stocka, ročno uro, telefonski aparat in različne vrste cigaret. Omenje- no gostišče je oškodovano za okoli 40 tisoč tolarjev. Napadena nexia, jugo Neznani vandal se je v času od na začetku minulega tedna lotil osebnega avtomobila Daevvoo Nexia, parkiranega na dvorišču na Starem trgu v Slovenskih Ko- njicah. Z neznanim predmetom je vozilo močno porisal, lastnico Mileno J. pa oškodoval za prib- ližno 100 tisoč tolarjev. V noči na 25. februar je nez- nani storilec z ostrim predme- tom poškodoval osebni avto Zastava Jugo, parkiran pred stanovanjskim blokom v Dobr- teši vasi. Z vozila je tudi odtr- gal zunanje ogledalo, razbil ve- trobransko steklo in poškodo- val okrasni pokrov na kolesu. Lastnik Viktor B. je oškodovan za približno 70 tisoč tolarjev. Tatvini z vozil v noči na 24. februar je bilo osebno vozilo R5 campus tar- ča neznanega storilca, ki je z vozila, parkiranega na Zla- kovški cesti v Zrečah, demon- tiral pokrov motorja, obe sprednji luči, sprednji odbi- jač, obe zadnji luči, avtoradio in oba zvočnika. Lastnica So- nja M. je oškodovana za prib- ližno 200 tisoč tolarjev. Podobno se je zgodilo z osebnim avtomobilom Opel Vectra 1,8 ICD, parkiranim pri velenjskem premogovniku. Neznani storilec je z vozila demontiral desno zunanje og- ledalo, lastniku Kemalu K. pa povzročil za okoli 30 tisoč to- larjev gmotne škode. Philips in tolarji iz picerije v noči na 26. februar je nekdo vlomil v picerijo Salvador na Os- trožnem v Celju. Tam ga je zami- kal prenosni telefonski aparat Philips, skupaj s centralno enoto, pobral pa je tudi okoli 30 tisoč tolarjev menjalnega denarja. Lastnik Jernej S. je oškodovan za približno 70 tisoč tolarjev. Poškodoval napis v času od torka popoldne do srede zjutraj je nekdo namerno poškodoval svetleči reklamni napis mesarstva Valand na Pod- javorškovi ulici v Celju. Lastnik Alojz Valand je oškodovan za približno 270 tisoč tolarjev. Roparska Dva neznana mlajša moška sta 24. februarja popoldne na Teharski cesti v Celju dohitela občanko Silvo M. in ji iz rok iztrgala torbico ter pobegnila v smeri centra mesta. Silva M. je oškodovana za približno 10 tisoč tolarjev. Meso, žganje v dneh od 19. do 25. fe- bruarja je nekdo vlomil v vi- kend v Gavcah. Storilec se je založil z domačimi suhome- snatimi izdelki in domačim žganjem. Lastnik Alojz R. je oškodovan za okoli 10 tisoč tolarjev. Ukradel puhovko v noči na 26. februar se je v lokalu Teater na Ljubljanski cesti v Celju nahajal nekdo, ki ga je pritegnila puhovka Mont, ki jo je Frida:G. odložila na polico. V ukradenem obla- čilu je bila osebna izkaznica lastnice in nekaj denarja. Pri- da G. je oškodovana za prib- ližno 30 tisoč tolarjev. M.A. Po nasvet na policijsk( stojnico Na letošnjem sejmu Avto in vzdrževanje na sejmišču Golovca bo ponovno sodelo- vala tudi celjska uprava za notranje zadeve. Na prostoru v hali A bodo obiskovalcem sejma policisti na voljo ves čas sejma, letos pa bodo posebno pozornost posvetili policijskim poobla- stilom oziroma odgovorom na vprašanja obiskovalcev v zve- zi s to problematiko. Na ogled bo novo specialno vozilo za video nadzor v prometu, sicer pa bodo policisti in kriminali- sti pripravljeni odgovarjati tu- di na vprašanja, ki so poveza- na z nakupom rabljenega vo- zila. Prav pri takšnih nakupih namreč pogosto prihaja do ra- zočaranj zaradi naivnosti, po- vršnosti in nevednosti. UNZ Celje je pripravila tudi okroglo mizo na temo kakšne so pred- nosti krožnih križišč. Na gli mizi, ki se bo 11. j pričela ob 10. uri, bodo lovali predstavniki proje tov, celjske upravne enoti tošol in policije. Ubežala ognjenim zubljem v ponedeljek okoli dveh zjutraj je izbruhnil požar na stari stanovanjski hiši na Ce- sti na grad 74 v Celju. Na kraj požara so prispeli gasilci iz Zagrada, Teharij, Pečovnika in gasilci celjske poklicne brigade, ki so med gašenjem mrzlično iskali stanovalko. Vedeli so namreč, da v tej hiši živi sama 82-letna Tere- zija Č. Ogenj se je hitro širil, saj je bila hiša večinoma iz lesa, za- radi česar je bil dostop do notranjosti nemogoč. Ko so požar delno pogasili, je eden izmed poklicnih gasilcev sto- pil v ozek ograjeni predel tik ob hiši in našel prestrašeno Terezijo Č., ki se je tja zatekla pred ognjem. Ker je bila slabo oblečena in mokra, je bila močno podhlajena, sicer pa brez opeklin, le njeni lasje so bili osmojeni. V takšnem sta- nju so jo z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na opazovanju. Gasilcem je do 3.20 ure us- pelo požar omejiti, do jutra pa pogasiti. V pogovoru z oško- dovanko so policisti in gasilci izvedeli, da ženska ponoči ni mogla zaspati, zato si je sku- hala kavo, ki jo je pila v kuhi- nji in si pri tem prižgala ciga- reto. Verjetno je v kuhinji zas- pala, saj se od takrat dalje ni ničesar več spomnila, zbudila pa se je šele potem, ko je bila hiša že vsa v ognju. Na srečo ji je uspelo ubežati na varen kraj, kjer jo je našel gasilec Igor Ratajc. Od pogorele hiše ni ostalo vehko, le zunanji zidovi in del kleti. Po prvih ocenah je škode za okoli 2 milijona tolarjev. Vzrok požara še raziskujejo, verjetno pa ga je povzročil ci- garetni ogorek. M.A. Ognjena nesreča v Konjiški vasi v torek, 2. marca par mi- nut pred peto, so bili policisti obveščeni o večjem požaru v Konjiški vasi. Konjiška patrulja, ki je odšla na kraj požara, je ugotovila, da gori gospodarsko poslopje Martina C. in da je ogrožena tudi bližnja stanovanjska hiša. Dva policista sta najprej zbu- dila lastnika, nakar so vsi trije pričeli reševati živino in pre- moženje. Prispeli so tudi gasil- ci iz Slovenskih Konjic, Loč, Tepanja, Žič in Zreč (skupaj 51 gasilcev z osmimi vozili), požar pa se je medtem že raz- širil na leseno garažo in os- trešje stanovanjske hiše. Pri gašenju je lažje opekline utr- pel gasilec Franc Č. iz Sloven- skih Konjic. Na gospodarskem poslopju, garaži, ostrešju stanovanjske hiše in v mansardnem stano- vanju je po nestrokovni oceni nastalo za okoli 10 milijonov tolarjev gmotne škode. Komi- sija je pri ogledu kraja požara ugotovila, da je pričelo goreti na nadstropnem delu gospo- darskega poslopja, kjer so pod lesenimi legami potekali elek- trični vodniki do vtičnic in sti- kal. Na električnih vodnikih so bili najdeni kratkostični sledovi, kar kaže, da je bil vzrok za nastanek požara na električni napeljavi. Foto: SHERPA Pogorišče. Na srečo so iz hleva uspeli rešiti vso živino. Podjetje NT&RC direktor: Jože Cerovšek.^ poslovni sekretar: Suzana R Podjetje opravlja časopisi založniško, radijsko in ageng tržno dejavnost. Naslov: Pn^ va 19, 3000 Celje, telefon (i 422-50, fax: 441-032,3 Novi tednik izhaja vsak cm Cena izvoda je 280 tolm Naročnine: Majda Klana Mesečna naročnina je 930 td Za tujino je Jetna naročnina 22 tolarjev. Številka žiro račun 50700-601-106900. Nenaroče rokopisgy ifl fotografij ne vrai Tisk: Delo, Tisk časopisov in d.d., Ljubljana, Dunajska! direktor: Alojz Zibelnik, Na podlagi mnenja Ministrsti informiranje z dne 23.6J992 časopis Novi tednik med pro: informativnega značaja, za ka plačuje 5% davek od proni proizvodov. j Odgovorni urednik-; Branko Stamejčič. ■ Urednica Nov^a tedniki Milena B. Poklič. ^ Urednica Petice: Tatjana C^ Uredništvo: Marjela Agrež, Jai Intihar, Brane Jerariko, Ksenga If Gregor Katič, Ui^ka Selišnik, 1« Stamejčič, ŽeljkoZule. ' Tajnica uredništva: Mojca M3 Tehnični urednik Franjo Bof Računalniški prdom: RoW Kojterer, Igor Šarlah. ' Oblikovanje: Minja Bajagii! E-niail: tednik@NT-RC.sf Odgovorna urednica: Nataša Geri; Opravlja trženje oglasnega pro-^ Novem tedniku in Radiu Cfl ter nudi ostale agencijske stoni^ Vodja Agencije: Franček Pu^S® Propaganda: Valter Leben, Grabar, Zlatko Bobinac, CaJ* Koprivica, Vesna Matjaž"^ Koordinator trženja: Mitja Ui^ Telefon: 063/422-50 ; fax: 441-032. 443-511 ? E-mail: AgencijaC^NT-RC-^ KRONIKA 31 rNOČNE IcVETKE četrtek, 25. februarja po- ]ne, je v trgovini Milena v liku rogovilil Vinko H., se Ltojno obnašal in težil Ljšnjim kupcem. Ker si Jal dopovedati, da se mora ■^vnem kraju spodobno ve- ga v roke vzeli policisti povedali, da se bo mo- ^govarjati pri sodniku za ilcrške. jioči s četrtka na petek se „a policijski postaji oglasil ^or R., ki je povedal, da ga [ja Ljubljanski cesti pred ^inom pravkar napadel ^anec. Ko je patrulja stopi- fez cesto, je na kraju prijav- nega napada ugotovila, da ,se sprla in stepla Laščan ^C. in taisti Gregor, ki je (jevo prijavil. Ker torej Gre- irpri napadu ni stal križem se bo moral, tako kot iž, zagovarjati pri sodniku prekrške. I'bloku na Čopovi je Vida K. ila pred vrati sosede Lucije neumorno pritiskala na sn zvonec ter tolkla po vra- ; Vse skupaj je bilo toliko Jjzoprno, ker se je dogajalo tasu, ko so ljudje še spali: v [tek ob pol štirih, »^ia dvorišču pred trgovsko- ^tinskimi objekti na Gre- fenbrojski so se v soboto zve- liei s pestmi obdelovali Dam- jjanR, Matej J. in Jure G. pielii javnega reda in miru pMo zagovarjali pri sodni- 1 za prekrške. M. A. Policijsko poročilo med svetniki Na območju upravne enote Slovenske Konjice je bilo v minulem letu storjenih tristo petinšestdesed kaznivih de- janj, kar je skoraj deset od- stotkov manj kot v letu po- prej. Med hujšimi kaznivimi dejanji so konjiški policisti zabeležili zaseg tristo kilo- gramov marihuane v Vita- nju. Poročilo o delu PP Slo- venske Konjice so obravna- vali tudi konjiški občinski svetniki za zadnji seji. Največ časa pa so na po- dročju kriminalitete posvetili raziskovanju velikih tatvin. teh je bilo petinosemdeset, ra- ziskanost teh primerov pa je okrog petdeset odstotna. Poli- cisti so zabeležili tudi odvzem osmih motornih vozil, od šti- rih tatvin vozil pa so eno tudi raziskali. Ob tem je konjiškim policistom uspelo razbiti tudi združbo oseb,, ki so se na širšem območju ukvarjale s predelavo vozil in njih nadalj- njo prodajo. V lanskem letu je policija zabeležila tudi 673 primerov kršitve javnega reda in miru, kar je za enajst od- stotkov manj kot v letu po- prej. Največ kršiteljev javnega reda in miru ni med mladolet- niki, temveč v starostni skupi- ni od štiriindvajset do štiriin- trideset let, takšnih je bilo sto šestinpetdeset, mladoletniki pa so javni red in mir kršili le osemindvajset krat. Policisti opažajo porast kršitev pred- vsem med nezaposlenimi. V bodoče nameravajo več miru in varnosti dosegati tudi s peš patruljiranjem. Lani se je na območju PP Slovenske Konjice zgodilo 507 prometnih nesreč, kar je za dobro petino manj, kot v letu 1997. V teh nesrečah sta lani umrli dve osebi, predlani pa kar šest. Med vozniki je vse več alkoholiziranih oseb, ugo- tavljajo konjiški policisti. Kar štirinajst odstotkov ustavlje- nih in alkoholiziranih vozni- kov je imelo v krvi več kot 1,5 promile alkohola, povprečna koncentracija pa je bila 156 promile na gram izdihanega zraka. Največ prometnih nesreč se na Konjiškem zgodi med dva- najsto in sedemnajsto uro. Največ povzročiteljev je v sta- rostni skupini od štiriindvaj- set do štiriintrideset let, naj- manj nesreč pa storijo mladi vozniki v starosti od osemnaj- stega do štiriindvajsetega leta. Največ prometnih nesreč še vedno povzročajo vozniki osebnih vozil. Lani se je zgo- dilo tudi oseminpetdeset ne- sreč s pobegi s kraja nesreče, od tega je v šestih primerih prišlo tudi telesnih poškodb, policisti pa so vse te nesreče raziskali. Vprašanja, ki so jih konjiški svetniki postavljali predstav- nikoma PP Slovenske Konji- ce, so bila predvsem povezana s prometno varnostjo na ob- močju. Na cestah naj bi bilo preveč patrulj, kar ni dobro, ker s tem policisti odganjajo turiste. Na ta očitek je pomoč- nik komandirja Robert Cug- mas odgovoril, da jim tisti, ki so v prometnih nesrečah utr- peli poškodbe, postavljajo vprašanja, zakaj policijske kontrole na naših cestah niso še pogostejše. A.Mr. PROMETNE NEZGODE Smučarka na cesti Na regionalni cesti na Rogli se je v torek, 23. februarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe. Uroš K. (42) iz Dola pri Hrastniku je vozil osebni avtomobil iz smeri Peska proti Bohari- ni. Ko je pripeljal v bližino hotela Planja na Rogli, kjer so bila na obeh straneh ceste parki- rana vozila, se je na zasneženo cesto s smučmi pripeljala 32-letna Brigita S. iz Domžal. Smu- čarka je padla pred avtomobilom in s smučmi trčila vanj. Voznik je zapeljal čez smuči in smučarkine noge, nakar so jo, hudo telesno poškodovano, prepeljali v celjsko bolnišnico. Oplazila pešca Na Hmeljarski cesti v naselju Prebold se je v četrtek, 25. februarja dopoldne, pripeti- la nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen pešec. Viktorija B. (48) iz Dolenje vasi je vozila kombinirano vozilo iz Dolenje vasi proti Mari- ja Reki. Ko je peljala po klancu navzgor, je blizu stanovanjske hiše z njene leve strani prečkal vozišče pešec, 69-letni Anton J. iz Prebolda, ki ga je vozilo oplazilo, pri tem pa je pešec padel po vozišču. Presekal pot mopedistu v Slovenskih Konjicah se je v ponedeljek, L marca zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe utrpel voznik kole- sa z motorjem. Tomislav M. (30) iz Dobrave pri Konjicah je vozil osebni avtomobil po dovozni cesti iz smeri otroškega vrtca na Slomškovi ulici proti Vino- gradni ulici. Ko je pripeljal v križišče s Slomško- vo ulico, je presekal pot vozniku kolesa z motor- jem, 16-letnemu Matiji Z. iz Škalc, ki je pripeljal iz smeri Škalske ceste proti Oplotniški ulici. V trčenju, ki je sledilo, je voznik kolesa z motorjem utrpel hude telesne poškodbe. M. A. Radarji bodo • v petek, 5. marca dopoldne na območju Velenja in Šmarja pri Jelšah, popoldne pa na območju Laškega in Celja, • v soboto, 6. marca popoldne na območju Šentjurja pri Celju in Rogaške Slatine, • v nedeljo, 7. marca popoldne na območju Velenja in Celja, • v ponedeljek, 8. marca dopoldne na območju Žalca, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v torek, 9. marca dopoldne na območju Velenja, popoldne pa na območju Celja in Laškega, • v sredo, 10. marca dopoldne na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju in Žalca ter • v četrtek, 11. marca dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Celja in Velenja. Laserski merilnik hitrosti bo od 4. do 15. marca pogosteje nameščen na območju Mozirja in Slovenskih Konjic. 32 ZANIMIVOSTI Polom celjskih glasov Pa je za nami. Ema 99 ali finalno tekmovanje za na- stop na evrovizijski popev- ki, ki bo v izraelskem Jeru- zalemu. Od vsega skupaj je bil še najboljši sprejem v so- bi, kjer navadno modrujejo modreci Sveta RTV, pa če- prav je bil tudi ta okrnjen, saj je bilo hrane dovolj, le pijače je, za žejna pevska grla, ki so se tri ure sušila v oblaku cigaretnega dima za odrom Studia 1, kmalu zmanjkalo. Ni ga, ki bi po- gasil pevsko pivsko žejo. Zmagala je štajersko-primor- ska naveza, če temu lahko tako rečemo, saj je bila spet prva Darja Švajger, zadnje čase bolj Ljubljančanka kot Mariborčan- ka, saj si je v Ljubljani kupila stanovanje, samo da bi več časa preživela v prestolnici, kjer se dogaja pravzaprav vse, kar je v tej ljubi Sloveniji pomembne- ga. Za Darjo so bili strokovnja- ki prepričani, da bo zmagala, vsaj tako se je po ljubljanskih popevkarskih ičogih govorilo že dobra dva tedna. Sama je seveda povedala, da je silno presenečena, ker je ponovno zmagala in da se poti v Jeruza- lem boji, kajti s seboj bo nosila največjo odgovornost doslej. Če se ne bo uvrstila visoko na lestvici, bo Slovenija za nekaj let izgubila rdečo nit sodelova- nja na popevki Evrovizije. Koli- ko let bo morala čakati, da se bo lahko spet pridružila evropske- mu popevkarskemu vrhu, da- nes še ne vedo, saj tudi evrovi- zijska pravila spreminjajo, tako kot se jim ljubi, beri, kot pač paše vodilnim, ki si iz evropske popevke vedno kujejo dobiček. Celjski glasovi so tokrat doži- veli popolni potop. Najprej je doživel pravcati fiasko glavni glasbenik, šef televizijske za- ložbe kaset in plošč Ivo Umek. Saj ga poznate, to je tisti iz dinastije Umekov, ki se še ni poskusil v politiki in pravi, da bo kandidiral za celjskega žu- pana na naslednjih volitvah. Vso zadevo si je zamisUl pre- krasno. Nekaj dni pred priredi- tvijo naj bi televizija izdala ka- seto, na kateri naj bi bilo vseh 17 finalnih skladb. Pevci naj bi peli zastonj, posamezne založ- be, ki imajo s temi pevci pogod- be, pa naj bi se odrekle avtorski pravici. T^evizija pa bi pobrala denar. Ni kaj, zanimivo, le s to napako, da takšne sijajne zami- sU ni mogel uresničiti in zdaj ni ne kaset in ne denarja. Potem je doživela potop celj- ska skupina Nude s pesmijo »Ši'z d bes«. S skupino je slabo kazalo že pri novinarskih sta- vah, ki jih je z izredno pozna- valsko žilico vodila in nad de- narjem skrbela Janina novinar- ka Branka Grujičič, drugače Mariborčanka na stalnem delu v Ljubljani. Niti eden od dokaj številnih novinarjev in fotore- porterjev ni za Nude plačal niti tolarja. Pa čeprav so se fantje šopirili v kreacijah najbolj ope- vanega slovenskega modnega kreatorja Petra Thalerja, ime- noval jih je Egoist. Peter je na prireditev prišel v novi obleki in s 24-letno prikupno prijateljico Milo, za katero sam pravi, da bo njegova bodoča žena, tudi zato, ker obeta postati dobra pevka in Thalerjevo pevsko odlcritje. O tem, ali hoče Mila res postati Thalerjeva žena, ni rekla nič, le kislo se je nasmehnila. No, da ne bi skupine Nude kar tako devali v nič, povejmo, da so od strokovne žirije, ki jo je vodil neuničljivi Mojmir Se- pe Mojzes (šele v penziji je Ugotovil, koliko dela imajo ne- kateri penzionisti, $aj ga žena, nekoč najbolj znana pevka Majda Sepe le poredko vidi doma, saj je nenehno član te ali one strokovne žirije), dobili vsega tri točke in da je zanje glasovalo 1431 poslušalcev. Tretji celjski potop so dožive- le tri lepotice. Sanja Mlinar, Damjana Golavšek in Irena Vrčkovnik, ki so, oblečene v obleke modne kreatorke Tjaše Lupine, zapele pesem »Igra je končana«. Uglasbil in aranžiral jo je glasbena legenda Karli Novak, zasebno soprog gospe Damjane, besedilo pa je napisal Janez Zmazek. »Zdaj bo tekla kri,« je napovedala pegasta Mojca Mavec, za katero je naj- bolj znani Delov glasbeni izza kulisar Dejan Vodovnik, ta je že napisal prvo knjigo (zdaj piše že drugo) o dogajanjih izza odra, podkupovanju, nevoščlji- vosti in seksu, no, ta je spraše- val, kje vse ima to dekle pege, pa je ostal brez strokovnega odgovora. Mojca je torej rekla: »Kri bo tekla, kajti prihajajo tri Štajerke.« Pa bi res skoraj tekla rdeča kri, pomešana z laškim pivom, kajti Dejan je gospo Ireno Vrčkovnik, ki je čedalje bolj prikupna, vprašal, če ima- jo vse tri silikonske prsi, tako visoko jih nosijo. Pa ga je Irena samo grdo pogledala in zamr- mrala, da današnji modrčki de- lajo čudeže. Nakar so se punce sicer dobro odrezale, saj so do- bile 14 točk od strokovne žirije, zanje pa je glasovalo kar 3396 poslušalcev, zato so dobile do- datnih osem točk, vendar je bilo to za kakšen vidnejši uspeh premalo. K neuspehu celjske regije lah- ko še dodamo popolni potop pevke Tatjane Mihelj, ki je ne- koč pela v narodno zabavnem ansamblu Vrtnice. Zapela je pe- sem »Dlan okrog srca«, za fetero je napisal besedilo velenjski pe- snik Marjan Kukovec, ki je pisal besedila tudi za znano sku- pino Šank ročk. Tatjana je dobi- la samo eno točko strokovne žirije, zanjo pa je glasovalo le 344 ali najmanj poslušalcev in televizijskih gleddcev. NINA J. KAVRAN Foto: GREGOR^^KATIČ Irena, Damjana in Sanja. Celjska skupina Nude. NASMEI PROSIM! Franc Hrovatič s Te ja je naš nagrajenec, javljamo dve njegovi & Računanje šef novi tajnici: »Ali z, računati?« »Seveda!« »Potem pa pojdite v sednjo sobo, se sleciti ležite na kavč in računi da bom zagotovo prišel Prednosti Lastnik razkazuje štm tu kletno stanovanje: »V no stanovanje ima št&, prednosti.« »Me prav zanima, i šne!« »Kruh se vam nikoli posuši« Človek, ki ga nikoli ne zebe Marka Kamenickega iz Velenja menda nikoli ne sti^ mraz. V dneh, ko je zapadlo veliko snega, smo ga srece' na velenjskih ulicah, oblečenega le v tanko srajco s kraj mi rokavi, lahke hlače, bil je brez nogavic in kar v sanda' »Zimske garderobe sploh ne premorem,« je dejal in pi''® vil, da svojega stanovanja ne ogreva, prehlajen doslej ^^ bil in tudi s kakšno gripo se v življenju še ni srečal. Svoj' je bil zaposlen v podjetju ESO, kjer je delal pri talilni p silni vročini. Pozimi ga ne zebe in poleti mu ni nil^ prevroče. LOJZE OJSTER^ REPORTAŽA 33 Zdravljenje z rokami loenergetik Magi pomaga zvezdnikom in navadnim smrtnikom - »Vem, kaj zmorem in komu ne morem pomagati« \lagbul Mušič. Ime zveni nekako magično, pa saj ga ličejo kar Magi. Mostarsko-zagrebški kiropraktik, bioener- ftik in radiestezist zadnje čase preseneča gledalce lokalne ilevizije in poslušalce radia na Celjskem, ko jim po telefo- u razlaga: »Bodite pozorni na svoj pritisk. Vidim, da imate ižave z žolčem.« Poslušalka prizna, da je bila operirana in la še vedno ni v redu. »Kot otrok ste videli nekoga, ki je brl in takrat so se začele vaše težave - strahovi, depresije, Lgrabi vas panika, ves čas ste v stresu,« razlaga drugi. Ta U pritrjuje. Naslednjemu poslušalcu pove, da ima pod posteljo škatlo in v bližini hiše izvor sevanja. Prizna, da je transformator nekaj metrov od hiše in tudi tisto s škatlo drži,.. I Tisti, ki na takšne diagnoze ledajo veliko, zamahnejo z iloKo in rečejo, da to ni nič osebnega, saj ima skoraj ak kakšno od najpogostej- ihdravstvenih težav, ki jih ttežko uganiti. Drugi manj ■epričani še vedno ne vedo, itjj verjeti. Tretji, ki so preiz- isili zdravljenje uradne me- dne in niso zadovoljni z re- "Itati, poskusijo vse, da bi ffibilo bolje. In Magijevi pa- tati trdijo, da jim je bolje. "Nekateri mislijo, da je do- 4 da prebereš literaturo o "energiji in že se lahko s ro ukvarjaš,« pravi Magi. felim, da mora imeti člo- fk osnovno znanje o medici- '■vsak, ki se s tem ukvarja, 'ora poznati anatomijo člo- da lahko zdravi. Sam '''iim za tistim, kar delam, kaj zmorem. V mojem ■lesu je veliko več energije J' pri večini ljudi, hkrati pa se jo naučil uporabljati. V f^ je vsa skrivnost,« pravi '^gi. ^sak človek ima okoli sebe ^^Bnetno polje in vsak izža- energijo, pozitivno ali ^gativno. To vpliva na člove- zdravje, njegovo razpo- , ^^je. Vsak z manj energije I sprejme energijo od ^'eka z večjimi zmoglji- Bolan človek se zato, pO počuti bolje in celo oz- Vendar nikomur ne ob- ! nemogočega. Treba je r bedeti, kako prenašati bi- [.^■"Sijo na drugega, da ne L" sam ogrožen. Zato mora yo bioenergijo stalno nad- M^vati in prečiščevati ener- r^*^' sistem. Od sosede do zvezdnikov Da ima več bioenergije kot drugi, je odkril po naključju, še ko je živel v Mostarju. Sose- da, ki je prihajala k mami na kavo in je imela pogoste mi- grene, je ugotovila, da ji je v njegovi bližini bolje. O bioe- nergiji in drugih alternativnih oblikah zdravljenja ni vedel ničesar. Iz tujine je začel naro- čati strokovne knjige, šel na razne tečaje. Najprej je zdravil ljudi v Mostarju, se od tam preselil v Zagreb in nato še v nekatera hrvaška mesta. Zad- nje leto je v Rogaški Slatini, kjer ima v hotelu Sava svojo ordinacijo (vsak dan med 10. in 13. uro ga dobite na telefon- ski številki 811-47-49, ali na (041) 736-182). Pomaga bolni- kom z ledvičnimi in žolčnimi obolenji, boleznijo ščitnice, ljudem, ki trpijo zaradi išijasa, nizkega ali visokega pritiska, gastritisa, migrene, s kiroprak- tičnimi metodami popravlja hrbtenico... Pomaga tudi pri psihičnih težavah, zlasti pri premagovanju različnih stra- hov. »Po naravi sem veder člo- vek in vsak, ki mu je do zdravja, bi moral misliti pozi- tivno. Negativne misli se na- mreč vračajo kot žogica, ki jo vržeš v zid. Človek lahko zbo- li tudi zaradi tega. Zato pri terapiji pacientu ne samo, da mu dam svojo energijo, s svo- jo metodo budim njegovo po- zitivno energijo, ki je zaspa- la,« pojasnjuje Magi. Je član mnogih mednarod- nih združenj bioenergetikov in radiestezistov. »Moja bioe- nergetska zmogljivost je do- kazana, o tem priča Kirilijano- va'fotografija, ki prikazuje ve- liko sevanje bioenergije iz mojih rok.« Pomagal je tudi številnim znanim ljudem, od umetni- kov, uglednih politikov, zdravnikov in novinarjev. »Najbolj nejeverni popustijo, ko jim po telefonu povem, kaj vse z njimi ni v redu. Večina je šokirana, ker jim je zdravnik povedal nekaj podobnega.« Tako je pomagal Severini, Zrinku Tutiču, Danijeli..., pa športnikom, kot je sloviti Michael Schumacher, ki je imel težave s hrbtenico, no- gometašem, kot sta Šuker in Mamič ter mnogim drugim. Tudi slovenski estradni umet- niki hodijo k njemu, Simona Weiss na primer. Mleko na televizor Magi pa se ukvarja tudi z radiestezijo, kar pomeni, da ugotavlja nezdrava sevanja v bivalnem okolju. Človekovo zdravje je lahko porušeno, če večino časa preživi na mestu, ki seva negativno energijo. To pomeni, če dolgo sedi pred te- levizijo, če živi v hiši, kjer tečejo podzemne vode... »Že naši predniki so imeli metode ugo- tavljanja zdravih mest za grad- njo«, pravi. Položili so temeljne kamne in če so bile pod njimi čez dan ali dva žuželke, so gradili, sicer ne. Na takšnih nezdravih energetskih prede- lih se tudi živina ni hotela pasti, medtem ko se človek in mačka žal rada zadržujeta prav na takšnih mestih. Vendar mački- na dlaka takšna sevanja vpija in jo varuje pred boleznimi, pri človeku pa ni tako. Magi odkriva takšna nez- drava mesta in ljudem svetuje, kako naj si postavijo posteljo, da bi se izognili bolezni. Poleg tega priporoča, da odložijo zlat nakit pred spanjem. Pono- či namreč zlato odvzema ener- gijo našemu telesu, enako te- levizor in drugi električni in elektronski aparati. Da bi od- stranili ta škodljiva sevanja, je priporočljivo nanje postaviti kozarec mleka, pravi Magi. Sam se nikoli ne odreče ti- stemu, kar ga veseli. Tudi on ima stresne trenutke, pravi, da je rešitev v ukvarjanju s samim seboj. Meditacija je eden najbolj popularnih nači- nov in odličen način za dose- ganje psihofizičnega ravno- težja. Priporoča jo vsem. Ljubezen je največja sila Verjetno pa svojih sposob- nosti ne bi nikoli razvil do te mere, če ne bi v zgodnjem otroštvu zbolel za otroško pa- ralizo in za menigitisom. Zdravniki so rekli, da gre za neko vrsto gripe in ga niso ustrezno zdravili. Paraliza je zajela levo nogo in roko. Po zdravljenju je leva noga ostala krajša za štiri centimetre in pol. Začel je krepiti svojo du- ševno moč. Iz tujine je dobil medicinsko in duhovno litera- turo. Pri 13. letih je tako bral knjige o transcendentalni me- ditaciji in jogi. Zaradi krajše noge je imel precej komplek- sov, zaprl se je vase in v svoj svet. Takrat se je zaljubil v lepo dekle iz razreda, ki je bila všeč mnogim, vendar se ji ni upal približati. Dolgo je raz- mišljal, kako naj premaga svo- jo slabost. Začel je vaditi krepi- tev duha in telesne moči. Hotel je dokazati sebi, da zmore. Ugotovil je, da lahko največ doseže z jogo. Intenzivno je vadil štiri leta. Njegova leva noga je postopoma začela ra- sti. Po zelo napornih nekajlet- nih vajah je noga ostala krajša le še pol centimetra. »Ne vem, od kod moja spo- sobnost, sam se s tem ne obremenjujem. Očitno je vsak nadarjen za kakšno stvar, tako tudi jaz. Verjetno pa ne bi bil to, kar sem, če ne bi bilo moje bolezni in velike skrite ljubezni do prelepega dekleta. Moj primer kaže, kaj lahko človek doseže z veliko voljo. Pri tem pa je ljubezen največja sila na svetu,« pravi Magi. TATJANA CVIRN Bioenergetik, kiropraktik in radiestezist Magi. Foto: GREGOR KATIČ Magi v družbi s hrvaško pevko Danijelo. 34 NASVETI Palačinke na 101 način Moka, jajce in voda (ali mle- ko, pivo ali sirotka) in samo namazana ponvica (lahko pe- čemo tudi na tisti, ki ne potre- buje olja) in pred nami je poslastica za vsak dan in vsak letni čas. Kolikor je različnih nadevov, toliko je palačink. Osnovni recept za testo za 15 do 20 palačink: 3 jajca, 25 dag moke, 1/2 žličke soli, 2,5 dl mleka, maslo ah olje za peko. V globoki posodi z električnim mešalnikom zmešamo jajca in sol. Mleku dodamo enako količino vode. Dodamo moko in vse sestavi- ne gladko zmešamo. Pustimo počivati vsaj eno uro. Jabolčni nadev Potrebujemo: 10 dag rozin, 1/2 dl ruma, 75 dag jabolk, 5- 10 dag sladkorja, 2 žlici masla, cimet, malo belega vina. Priprava: rozine operemo pod curkom mrzle vode in zalijemo z rumom. Operemo in olupimo jabolka in jih bolj grobo naribamo ter spražimo na maslu, dodamo sladkor in cimet in nazadnje zalijemo z vinom. Zamešamo rozine in namažemo s tem nadevom palačinke. Jagodni nadev Potrebujemo: 1/2 kg jagod, 3 dl sladke smetane, 3 žlice sladkorja v prahu. Priprava: v sezoni jagod palačinke namažemo s slad- ko smetano in povrhu poraz- delimo cele ali nasekljane oprane in odcejene jagode. Ponudimo takoj. Sadni nadev Potrebujemo: sveže sadje - lahko tudi kompot, rum, li- monin sok, sladkor v prahu. Priprava: iz sadja naredi- mo po svojem okusu sadno solato, posladkamo in izbolj- šamo okus z rumom. V mlač- ne palačinke nadevamo na- dev, izboljšamo jih lahko še s sladko smetano. Džemov nadev Najbolj enostavno je pala- činke namazati z džemom ali marmelado, jih zaviti, okus pa jim lahko izboljšamo, da jih še premažemo z prepraže- nimi mandeljni. Mesni nadev Potrebujemo: 2 mali čebu- li, 15 - 20 dag pečenega ali kuhanega mesa, 1 rdečo in 1 zeleno papriko, 2 - 3 žlice paradižnikove mezge, česen v prahu. Priprava: spražimo nase- kljano čebulo in primešamo narezano papriko. Ko se zmehča, dodamo mleto me- so, paradižnikovo mezgo, za- čimbe in vse skupaj poduši- mo. Nadev nanesemo na pa- lačinke in jih zvijemo. Lahko jih prelijemo s kislo smetano in v pečici zlatorumeno zape- čemo. Skutni nadev Potrebujemo: 50 dag sveže skute, malo drobnjaka, malo peteršilja, sol, beli poper, 2 - 3 paradižnike. Priprava: dobro odcejeni skuti primešamo sesekljan drobnjak in peteršilj, posolimo in popopramo. Namažemo jih z nadevom, zvijemo in okrasi- mo z ploščicami paradižnika. Gobe in šunka v nadevu Potrebujemo: 25 dag kuha- ne šunke, 20 dag šampinjonov, malo sira, malo majarona. Priprava: narezane šampi- njone spražimo, dodamo tan- ke rezine šunke, narezane na rezance, namažemo palačin- ke in jih samo enkrat prepog- nemo. Zeliščni nadev Potrebujemo: šopek peter- šilja, malo drobnjaka, malo ostalih zelišč (majaron, timi- jan...), 20 dag ementalerja, nekoliko oliv, 2 žlici majone- ze, 1 žlica jogurta. Priprava: v testo zameša- mo sesekljana zelišča, speče- mo palačinke, potrosimo z naribanim sirom, zvijemo in okrasimo z olivami. MAJDA KLANŠEK LEPOTA IN ZDRAVJE Jogurt spodbuja odpornost Zdravilnost in koristnost jogurta strokovnjaki pozna- jo že dolgo. Najbolj čislan in koristen je domač jogurt, ki ne vsebuje kemikalij in ga pripravimo na dokaj enosta- ven in organizmu prijazen način. Receptov je veliko, oglejmo si dva najbolj kla- sična in preprosta izmed njih: - okusen in zdravilen jogurt si lahko na tradicionalen kmečki način pripravimo tudi doma, tako da liter toplega neprevretega mleka cepimo z lončkom svežega jogurta in pustimo pokritega stati na sobni temperaturi okrog 12 ur. - malce bolj natančen pa je recept za izdelavo domačega jogurta, za katerega potrebu- jemo: 1 1 neposnetega mleka, 2 žlici mleka v prahu in 2 žlici navadnega jogurta. Mleko se- grejemo do vrelišča, da uniči- mo bakterije, ki bi ga skisale, nato ga prelijemo v lončeno, stekleno ali emajlirano skle- do (ne kovinsko) in ga ohladi- mo. Gostejši, slajši in kvalitet- nejši jogurt polnejšega okusa dobimo, če v posebni skodeh- ci zmešamo 2 žlici mleka v prahu z 2 žlicama mlačnega mleka in ga dodamo preosta- lemu mleku. Ko je to ohlajeno (38 - 46 stopinj C, izven teh temperatur ostanejo mlečno- kislinske bakterije neaktiv- ne), zmesi dodamo še 2 žlici kvalitetnega domačega (kup- ljenega) jogurta in vse dobro zmešamo z metlico za stepa- nje beljakov. Nato prelijemo v stekleno (kvalitetno lončeno) posodo, ki se dobro zapira in pustimo pokrito stati 10 ur na višji sobni temperaturi (24-29 stopinj C, lahko ga pokrijemo z brisačo ali postavimo na toplo). Ko je jogurt nar^ ga dobro stepemo z mg^ za sladko smetano (beijj ali pa ga zmešamo v niejj ku, da bo gladek. Do upot ga shranimo v hladilnik^ cer lahko postane prekis^ dodatkom sadja, sokov, 5 melade in sirupov dobj okusne sadne jogurte in gurtove napitke. Doma n, jeni jogurt je povsem ni ven, relativno poceni, | svež in bolj blagega okusa industrijskega. Sicer pa okus in konsistenca jog; odvisna od vrste mleka, u rabljene kulture mlečm slinskih bakterij in od časa ga potrebuje jogurt, da se di. Jogurt lahko izdelujemo klasičnem postopku, ro ali pa s pomočjo elektriil pripravic (strojčkov za gurt), ki ohranjajo sta temperaturo in poskrbijo, je jogurt bolj enakomerer čvrste konsistence. Jogurt uživamo hladen hladilniku ostane svež tri štiri dni. Oreh za vsak dan Oreh gojijo skoraj po vsem svetu. V Sloveniji raste takorekoč povsod ob morju in v notranjosti do višine tisoč metrov. Znali so ga ce- niti že starodavni narodi. Ta- ko so ga Stari Grki uporab- ljali v kozmetične namene, v antični dobi so z jedrci kre- pili moč onemoglih in sla- botnih, Rimljani pa so ga cenili kot živilo in zdravilo - razglašali so ga celo za sveto drevo. Tudi danes ima oreh izred- no uporabno vrednost. Je ka- kovostno živilo, v katerem je veliko maščob (62 %), belja- kovin (16 %), ogljikovih hidra- tov (12 %), celuloze (2,5 %), rudninskih snovi (1,5 %) in vitaminov, predvsem A, B, C in E. Dejansko so uporabni skoraj vsi deli orehovega dre- vesa. Zelene lupine, listje, lub- je in korenine se uporabljajo za barvanje tkanin in lesenih izdelkov ter strojenje kož, saj vsebujejo 20 do 22 % tanina. Zaradi antiseptičnega učinka orehovih listov le-te uporab- ljajo za zdravljenje sklepov, živcev, gnojnih ran, za izbolj- šanje teka, glistavosti itn. Čaj, skuhan iz orehovih listov, je primeren za zdravljenje sla- bokrvnosti, rahitičnosti, bo- lezni jeter, znižuje pa tudi ko- hčino krvnega sladkorja. Vo- da, v kateri kuhamo liste (10 minut), je uporabna za oblo- go proti vnetju hemeroidov, za izpiranje grla, pomaga pa tudi proti znojenju nog in omrzlinah.' Lupine ponekod uporabljajo za pripravljanje orehovega likerja, orehov les pa je cenjen v mizarstvu. Poleg precejšnje uporab- nosti pa so odhke oreha tudi, da ni občutljiv za skladišče- nje in prevoze ter se ga lote- va zelo malo bolezni in ško- dljivcev. Z močnim vonjem namreč odganja številne ško- dljivce, pa tudi voluharji, zaj- ci, srne in jeleni ga ne objeda- jo. Zaradi visoke prehrambe- ne vrednosti orehovih jedrc lahko torej večkrat posežemo po njih ali jih uporabljamo za pripravo raznih sladic, kruha, štrukljev, raznih nadevov, so- lat in likerjev. Kot sredstvo za krepitev organizma je učinkovit na- slednji pripravek: še zelene plodove (velikost lešnika) damo v med, in sicer 40 plo- dov na 1 kilogram medu, po štiridesetih dneh pa se uživa po en plod z medom dnev- no. SIMONA RUČIGAJ, dipl. inž. BIO ^ KOLEDAR NASVETI 35 Vlažen zrak variife pred prehladom pozimi vse kiha, se useku- Ifin kašlja. To je čas prehla- dov. Ob besedi »prehlad« po- Liimo na nahod, vneto gr- J bronhitis in gripo, to je I kratkotrajne bolezni, ki !|,po navadi spremlja vroči- la. ) i^e »prehlad« se je udoma- jlo zato, ker so ljudje včasih jjjislili, da zboli človek zato, se iz takega ali drugačne- ga vzroka prehitro ohladi. Ko J v preteklosti odkrili bole- ,puške klice, bakterije in vi- use, so spoznali, da človek 15 zboli zaradi prehitre ohla- - litve, marveč zato, ker se ilcuži z bolezenskimi klicami, (eteh ni, tudi zboleti ne mo- eš, Pač pa je res, da je telo , nanj odporno proti kužnim Jicam, če se prehitro ohladi- jio, in zato laže podležemo bolezni. Naslednji vzrok za prehlad pa je tudi suh zrak. leta pospešuje prehlad. To ni nič novega, saj se marsikdo pritožuje, da je venomer Iprehlajen, odkar živi v to- ■ plem, centralno ogrevanem ■ stanovanju. Vsakdo tudi ve, dagizačne žgečkati v nosu in se mu izsušijo sluzni- je nekaj ur v toph sobi, kjer je zrak zelo suh. ■ Naloga sluznice v nosu, gr- lu in sapniku je, da nepresta- no čisti, vlaži in greje zrak, ki enamenjen v pljuča. Sluznica zadrži prah in razne klice ter s tem varuje telo pred bolezni- jo. Če pa dlje vdihavamo zelo suh zrak, se sluznica polago- ma izsuši in zraka ne more več čistiti. Bolezenskim kli- cam je zdaj odprta pot v plju- ča, kjer izzovejo bolezen. A tudi izsušena sluznica je la- hek plen za kužne klice in se kaj hitro vname. A kako to, da se pozimi v toplih prostorih zrak tako zelo izsuši? Vemo, da je v njem vedno nekaj vlage. Če je zrak topel, je je več, če je hladen, je je manj. Vlažnost zraka meri- mo v odstotkih. Kadar je v zraku pri določeni temperatu- ri toliko vlage, da je zrak ne more več vpijati, se začne zato kot rosa nabirati na hladnih predmetih, tedaj pravimo, da je v zraku 100 odstotkov vlage. No, toliko vlage je le malok- daj. Po navadi je je samo 90, 80, 70 odstotkov ali še manj. Vzemimo, da je lep zimski dan. Temperatura zraka je nič stopinj Celzija, vlažnost pa 80 odstotkov. V sobi zakurimo in segrejemo zrak na 20 sto- pinj Celzija. Zrak prihaja v sobo seveda od zunaj. Ko se v sobi segreje na 20 stopinj Cel- zija, je v njem samo še 20 odstotkov vlage, zakaj pri 20 stopinjah Celzija je zmožen vsrkati štirikrat toliko vlage kot pri nič stopinj Celzija. A 20 odstotkov vlage je odločno premalo. Biti bi je moralo vsaj 40 odstotkov. Ljudje bi se bo- lje počutili in bi laže kljubova- li prehladu. S poskusi so na primer do- kazali, da pnevmokoki, ki povzročajo pljučnico, kar hi- tro poginejo, če je v zraku 50 odstotkov vlage. Ugotovili so tudi, da so poskusne miške bolj odporne proti gripi, če vdihavajo zrak, v katerem je 50 odstotkov vlage. Iz vsega tega je videti, da se človek v suhem zraku prej prehladi kot v vlažnem. Zato bi morali v vseh kurje- nih ogrevanih prostorih zrak stalno vlažiti. Povsod bi morale biti- na radiatorjih posode z vodo ali pa v pro- storih nameščeni vlažilci zraka. BOJAN SEŠEL Kozmetične delavnice v okviru projekta Celje - zdravo mestd' pripravljajo za Mladostnike vsak torek od 13. do 15. ure brezplačne kozme- tične delavnice. Mladi bodo izvedeli vse o pravilni negi kože. felavnice potekajo na Slomškovem trgu 4 v Celju v projektni pisarni Celje - zdravo mesto. Zeliščni vrtiček v stanovanju Gorcica in kresa Ti dve zelišči je izmed vseh najlaže gojiti. Kreša raste hi- tro. Teden dni od setve jo boste že lahko rezali za pri- pravo solat, krompirja in sendvičev. Semena nasujte na ovlažen gospodinjski papir in jih pustite ves čas na vlaž- nem. Zasejte po več posod v časovnih razmikih, da boste imeli vselej lepo svežo krešo. Peteršilj Peteršilj je za vsako kuhi- njo obvezen. Toliko jedi je, kjer je nepogrešljiv. Vendar raste počasi, zato ga je treba pravočasno posejati. Koper Koper raste zelo hitro. Sadite ga v presledkih po nekaj ted- nov, tako da boste imeli vse leto svežega na voljo. Rad ima vlago pa bogato prst. Če pose- jete koper takoj na prostem, morate seme poprej obdelati, da bo hitreje vzklilo. Denite ga v vodo, tako da je po teži 100 delov vode na 70 delov seme- na; vzemite za to skledo s po- krovom. Pustite čez noč pri sobni temperaturi. Seme pusti- te, da se nekoliko posuši in to obdelavo še trikrat ponovite. Potem je seme pripravljeno, da ga posejete. Koper lahko posu- šite ali zamrznete za zimo. Drobnjak Raste hitro, če posejete okrog 10 semen v isti lonček. Sadike prenesite maja ali juni- ja na prosto. Drobnjak, ki ra- ste na okenski polici, je treba jeseni postaviti na hladen prostor, potem pa konec leta prenesti nazaj na okno. To je dobro za rano bero. KrebHljica . Krebuljica raste hitro, tako da jo lahko poleti večkrat re- žete. Jemljite liste, ravno pre- den rastlina začne cveteti. Po cvetenju listi izgubijo okus. Pehtran Pehtranove rastlinice rastejo hitro, tako da lahko dobimo listke za začinjanje hrane že zgodaj poleti. Čez zimo ga de- nemo v klet in nazaj na oken- sko polico pride spet spomladi. Rožmarin Rožmarin raste dobro v cvetličnem loncu. Jeseni ga denite v klet, spomladi pa spet nazaj na okensko polico. Bazilika Bazilika sovraži mraz in prepih, lahko pa jo z uspe- hom gojimo na. okenski poli- ci. Na prostem jo je treba saditi na toplem, zavetnem prostoru. Seme zraste zelo počasi. Najboljši čas za setev je marec. Liste lahko uporabi- te, ko doseže vsa rastlina viši- no 20 cm, predtem bodo imeh izrazito grenak okus. MK Moj zdravnik 99 Revija Viva letos že tretjič zapored skupaj z lokalnimi radijskimi postajami iz vse Slovenije izbira najbolj cenjenega zdravnika splošne prakse pri nas. Tej akciji, ki bo trajala tri mesece, se pridružujemo tudi mi, saj menimo, da je tudi na našem območju dovolj zdravnikov, ki bi si zaslužili ta laskavi naziv. Na glasovnico napišite, koga predlagate, in nam jo pošljite na Novi tednik Prešernova 19, 3000 Celje. 36 GLASBA Darja Švajger potuje v Izrael Minuli petek je bila v studiu 1 TVS Ema 99 - izbor slovenske predstavnice za pesem Evrovizije Zmagjovalka letošnjega izbora je Darja Švajger. Ve- teranka slovenskih izbo- rov za Evrosong se vrača s Primožem Peterco in skladbo Še tisoč let. Pred izborom je zatrdila, da ne pričakuje ničesar. To- da njena naloga bo odgovor- na, saj bo od nje odvisno, ali bomo Slovenci ostali v igri ali pa za nekaj let pozabili na ta festival. »Hvaležna sem vsem, da so se tako odločili, kaj pa bo, bomo videli,« pra- vi Darja in pred odhodom v Izrael ne želi ničesar napo- vedovati. Ve, da je tak na- stop velika odgovornost in na nek način tudi loterija. Po novih pravilih lahko Dar- ja pesem poje v katerem koli drugem jeziku. Kaj pa sama meni o tem? »O tem se bomo vsekakor še pogovarjali. Gre za skupno odločitev celotne- ga tima.« Če bi ocenjevalo samo ob- činstvo, bi bila zmagovalka letošnjega izbora Tinkara Kovač, ki je že leta 97 s svo- jim nastopom na Emi s sklad- bo »Veter z juga« pokazala, da je tisti prvi veter prinesel no- vo, izvirno, drugačno glasbo in interpretacijo. Besedilo za drugouvrščeno skladbo »Za- kaj« je nastalo v plodni glavi Draga Misleja - Mefa, glasbo pa je tokrat prispeval Marino Legovič. Pevec skupine Vic- tory je dejal: »Kar ni zmaga, je poraz.« Kaj pa je povedala Tinkara, ki ji je občinstvo namenilo kakšnih 200 glasov več kot zmagovalki? »Res je, da je bila razlika med Darjo in mano samo dve točki. Nisem razočarana. Sem zelo zado- voljna, saj sem pesem dobro odpela in tudi z imidžem, ki je bolj odštekan, sem bila za- dovoljna. Predvsem pa me je zelo razveselilo, da mi je pub- lika dodelila največ točk, kar je vzpodbudno predvsem za moj načrt imeti čim več kon- certov v Sloveniji.« Na Emi so se predstavili tudi Celjani, skupina Nude s skladbo »Ši'z d bes«. Raču- nali so predvsem na dobro predstavitev, ki jim je ob tako živahni skladbi tudi us- pela. »Bili smo zelo presene- čeni, dobili smo veliko šte- vilo glasov občinstva. Glav- no je, da smo naredili dober komad, da smo pripravili dober nastop,« pravi pevec Boštjan. Štajerke Sanja Mlinar, Damjana Golavšek in Irena Vrčkovnik so se predstavile s skladbo »Igra je končana«. Tri poskočne Štajerke so prepri- čane, da so s Karlom Nova- kom in Janezom Zmazkom ustvarile skladbo, ki se bo še vrtela. Razmišljanja bo v prihod- njih mesecih burilo pred- vsem glasovanje. Nekateri glasbeniki menijo, da bi ob- činstvo moralo imeti večji vpliv kot strokovna žirija (v njej so bili Mojmir Sepe, Miša Molk, Andrej Karoli in predstavnik tujega dela ko- misije Marc Roberts), ki je prispevala štiri šestine gla- sov, s telefonskim glasova- njem pa sta bili izbrani saj dve šestini. Voditeljica Mojca Mavec znala enostavno obrazložitij čina glasovanja, ampak je »Jt kala«, kot se je tudi sama izrj la. Nekateri ostajajo ob tj brez komentarjev, drugi ne j zumejo načina glasovanja, s[ tretji se sprašujejo, zakaj strokovna komisija rezult; glasovanja povedala pred te fonskim glasovanjem. Je žel( vplivati na mnenje občinst^ Kakorkoli že. Predstavnica SI venije je izbrana in Darji lah žehmo le srečno pot! SIMONA BRGLl Foto: GREGOR KAT Zmagovalka Darja Švajger. Če bi odločalo samo občinstvo, bi nas na Evrosongu predstavljala Tinkara Kovač. Dobri prijatelji Na mnogih prireditvah se srečajo člani ansambla Savinja in dvojčici Vesna in Vlast Kidrič iz Poljčan. Tako je bilo tudi na koncertu, ki so ga pripravile Mlade frajle v Sevnici.i čem so se mladi glasbeni prijatelji pogovarjali, sicer nismo slišali, si pa lahko mislimo. Vodja ansambla Savinja Mitja Jankovič (drugi z leve) se bo 8. maja poročil z Darjo Štrajhc (druga z desne), sicer pevko v njegovem ansamblu. Morda bosta na poroki zaigrali tudi seso dvojčici Vesna in Vlasta Kidrič (levo in desno), ki kljub mnogim oboževalcem še vedno na vsak javni prireditvi prisegata, da sta »brez obveznosti«! Ali pa so se pogovarjali o bližnjih nastopih, kajti ansambel Savinja bo v nedeljo, 7. mar« nastopil na festivalu v Šentjanžu na Koroškem, sestri dvojčici pa na festivalu slovenske polke i! valčka 26. marca v Vinski Gori. Na fotografiji je še član ansambla Savinja Janko Bobnič 1' sredini), manjka pa Robi Jesih. V znamenju nežnejšega spola 41. podelitev prestižnih glasbenih nagrad Grammy Ameriška National Aca- demy Of Recording Art And Science je prejšnjo sredo, 24. februarja, v znamenitem av- ditoriju Shrine v Los Angele- su že 41. zapovrstjo podelje- vala prestižne nagrade Grammy za najvidnejše glasbene dosežke preteklega leta. Kot vsa leta poprej so tudi letos večino nagrad v več kot osemdesetih kategorijah po- brali ameriški izvajalci, med temi pa so, kot je bilo že slutiti po lanski premoči na vrhu svetovnih lestvic in ne- nazadnje tudi po seznamu nominirancev, ki je že dober mesec pred podelitvijo kro- žil po Internetu, prednjačile ženske. Najuspešnejša med njimi je bila 23-letna hip- hop zvezda Lauryn Hill (ex- Fugess), ki je s svojim lan- skim LP izdelkom »The Mise- ducation of...« zbrala kar de- set nominacij, na koncu pa osvojila rekordnih pet grammyev in presegla naj- boljši dosedanji ženski dose- žek iz leta 1971, ko je s štiri- mi nagradami za album »Ta- pestry« triumfirala Carole King. S tremi grammyi (pop album leta, video leta in »dance« posnetek leta) je na svoj račun končno le prišla tudi do sedaj vedno prezrta 40-letna pop kraljica Ma- donna. Ameriška rockerica Sheryl Crow je zbrala šest nominacij, prav toliko pa jih je _bbstrokovna« žirija na- menila kanadski country zvezdnici Shanii Twain. Obe sta se na koncu morali zadovoljiti »le« s po dvema nagradama, prav toliko pa so si jih prigarah še Beastie Boys, Brian Setzer, Alanis Morissette, Vince Gill, Her- bie Hancock, The Dixie Chicks, Stevvie VVonder in Pat Mathany Group. Najus- pešnejša pesem lanskega leta je seveda bila solzava balada »My Heart Will Go On« iz filmske uspešnice Titanic, za katero so avtorja James Hor- ner in Will Jennings ter ka- nadska pevka Celine Dion prejeli kar štiri zlate gramo- fone - grammyje. Kitarski polbog in redni dobitnik to- vrstnih nagrad Eric Clapton je letos prejel le eno nagrado, s takšnim izkupičkom pa so ta TV spektakel zapustili še številni večkratni dobitniki grammyjev iz prejšnjih let. Prireditev je čisto spo- dobno vodila Rosie 0'Don- nell, med številnimi nasto- pajočimi pa velja izpostavi- ti že omenjeni Lauryn Hill in Shanio Twain, latino po- perja Rickya Martina, duet B.B. Kinga in Erica Clapto- na, in pa seveda »live-aid« verzijo soul klasike »Lean On Me«, ki so jo pod vods- tvom Kirka Franklina odž- vrgoleli Bono, Mary J. Bli- ge.... STANE ŠPEGEL Tretji festival Šentjanž Glasbeni studio Melopoja bo 7. marca pripravil že 3. festival polk in valčkov na Koroškem, Šentjanž 99. Le- tos je bil odziv imeniten, tako da je organizator namesto dvanajst v konkurenco spre- jel kar petnajst ansamblov. Vsak lahko zaigra dve lastni skladbi, ki še nista bili izvaja- ni. Podeljene bodo tri nagrade strokovne žirije, v kateri so Jožica Svete, Cita Galič, Asja Matjaž, Metka Ravnjak Jauk in Franc Šegovc, vodja najsta- rejšega slovenskega aktivnega ansambla Štirje kovači. Naj- boljše bo nagradilo tudi ob- činstvo. Darja Vrhovnik, novinarka in soorganizatorica najmlaj- šega slovenskega festivala Šentjanž pri Dravogradu 99, je pred festivalom povedala: »Naš festival je usmerjen v humor in proslavljanje žel skega praznika. Vsi finalistih bodo predstavili na za to P' ložnost posebej pripravlje' kaseti. Letos se bodo potega vali za nagrade: Ptujskih • Vagabundi, Blegoš, Fantje vasi, PIK, Sedmi raj, Savinj' AS, Slovenski odmev, Štajf ski potepuhi. Veseljaki, Di^' mika, Fantje treh dolin, Sho^ band Klobuk in ansambel Ij povšek.« T. VRA^' GLASBA GLASBENI EX-PRESS Pred leti izjemno popularna, zdaj pa že skoraj pozabljena jfska ročk zasedba THE CRANBERRIES, se po več kot dvolet- j^ein premoru spet vrača na glasbeno sceno. Pevka in šefica [jenda Dolores 0'Riordan je skupaj s preostalo trojico že-lani posnela večino skladb, ki bodo aprila izšle na albumu »Bury The Hatchet«, izid katerega je prav te dni najavil single in video »promises«. Legendarni folk-rocker ^EIL Y0UNG bo po skorajš- njem izidu dolgo pričakova- nega studijskega albuma in krajši evropski turneji začel pripravljati retrospektivo svo- i^a neverjetno obsežnega ^asbenega opusa. Izbor bo obsegal kar 32 kompaktnih plošč, ki bodo objavljene v štirih serijah, prva izmed njih pa naj bi izšla še letos. Na sedmih CD-jih bo poleg Youn- govih zgodnjih uspešnic moč slišati tudi več kot petdeset do sedaj še neobjavljenih posnet- kov, svoje najzvestejše obože- valce bo 54-letni Kanadčan nagradil še s tremi »bonus CD- ji«, ki bodo zapolnjeni s kon- certnimi posnetki iz let 1966, 1968 in 1972. Izvrstna švedska pevka STINA NORDENSTAM - pri nas jo poznamo predvsem po uspešnici »To The Sea«, ki jo leta 1996 zapela skupaj s švi- carskima odbitežema Yello - je pred nedavnim objavila al- bum _bbPeople Are Strange« z zanimivimi priredbami ročk in pop klasik skupine The Doors, Princea, Roda Stevvar- ta, Leonarda Cohena.... Stino bo mogoče slišati tudi na albu- mu remixov _bbExcentric« nekaterih najvidnejših dosež- kov že omenjenih Vello. EAGLE EVE CHERRV je po dveh velikih uspešnicah (»Sa- ve Tonight« in »Falling In Lo- ve«), ki jih nanizal s svojega LP prvenca »Desireless«, na trg te dni lansiral še tretji single. Sin leta 1995 umrlega slavne- ga jazzerja Dona Cherrya in polbrat nič manj slavne pevke Neneh Cherry je na single for- mat tokrat uvrstil balado »Per- manent Tears«. Trent Raznor, multiinstru- mentalist, pevec in kreativni vodja kultnega ameriškega benda NINE INCH NAILS, je s četico pomagačev v svojem studiu v New Orleansu že po- snel večino skladb, ki bodo zapolnile album »The Fragi- le«. Gre za eno izmed najbolj pričakovanih letošnjih glasbe- nih del, s katerim pa bo Trent, sodeč po dveh izjemnih albu- mih (»The Downward Spiral« in »Pretty hate Machine«) in drobcih novih kreacij, ki jih je mogoče ujeti na Internetu, le stežka upravičil velika priča- kovanja glasbene javnosti. RINGO STARR je sredi prejšnjega meseca že petič krenil na veliko ameriško tur- nejo, na kateri poleg starejših uspešnic - kar nekaj jih je tudi iz repertoarja njegove matič- ne zasedbe The Beatles - pred- stavlja lani objavljen album »Vertical Man«. Kot vedno je zdaj že 59-letni Ringo (Ric- hard Starkey) tudi letos poskr- bel za zvezdniško spremlje- valno zasedbo, v kateri pod imenom All-Star Band godejo basist Jack Bruce, bobnar Si- mon Kirke, klaviaturist Gary Brooker, saksofonist Timm Capello in kitarist Todd Rund- gren. Slednji je vskočil name- sto legendarnega Joea Walsha, ki skupaj z Donom Henleyem in Glennom Freyem priprav- lja material za nov studijski podvig legendarne kalifornij- ske country-rock zasedbe EAGLES. Prejšnji petek je Melanie Brown, alias MEL B, alias Scary Spice, v Londonu rodila pet in pol funtov težko deklico Phoenix Chi. Mel B je porod prenesla brez težav, dobro pa se je držal tudi njen izbranec, plesalec Jimmy Gulzar. Podo- ben podvig konec tega meseca čaka tudi Vicorio Adams, alias Posh Spice, ki pričakuje otroka z nogometnim zvezd- nikom Davidom Beckha- mom. V ponedeljek je, dobrih de- vet mesecev po smrti FRANKA SINATRE, izšel al- bum »The Summit - In Con- cert«. Kot daje slutiti že sam naslov, gre za koncertne po- snetke, nastale daljnega leta 1962 v Chicagu, na njih pa je poleg modrookega kralja lah- kotnih jazz napevov slišati tu- di njegova prijatelja, prav ta- ko že preminula Deana Marti- na in Sammya Davisa Jr.. Natanko 25 let po izidu le- gendarnega albuma »Band On The Run« skupine WINGS, s katero je Paul McCartney v sedemdesetih pustošil po sve- tovnih lestvicah in koncertnih odrih, bo založba Capitol 9. marca omenjeno ploščo pona- tisnila na CD formatu, zraven pa priložila še dodatni ploš- ček z 21 še neobjavljenimi posnetki in nekaj intervjuji. STANE ŠPEGEL Še pred poletjem pa naj bi se na trgovinskih policah z nosilci zvoka znašel tudi komplet šestih zgoščenk z zgodnjimi deli prav tako legendarnih FLEETWOOD MAC. Zbirka bo še posebej zanimiva za zbiratelje, saj bo na njej cel kup še nikoli objavljenih posnetkov, pri nastajanju katerih je sodeloval mojster belega bluesa, kitarist in avtor Peter Green. CLAVVFINGER so v bližini Stockholma postavili svoj lastni studio, kjer bo v kratkem nastala tudi njihova nova plošča. Po albumih »Deaf Dumb Blind«, »Use Vour Brain« in »Clavvfinger« bo to že četrti studijski izdelek te švedsko-norveške rap-metal naveze, ki je že dvakrat koncertirala tudi v Hali Tivoli. 20VROČfflRC VRTIUAKPOLKIN TUJE LESTVICE-SINGLE 38 RADIO ■ TELEVIZIJA Radiu Celje zlati znak civilne zaščite v ponedeljek je bil svetovni dan civilne zaščite. Osrednja prireditev ob tem prazniku je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tam so podelili na- grade in priznanja nekaterim posameznikom in organiza- cijam za izjemne dosežke na tem področju v minulem le- tu. Tlidi z našega območja je precej dobitnikov priznanj, predvsem za delo ob lansko- letnih poplavah. Zlati znak civilne zaščite so poleg Radia Celje dobili še gasilec Albin Apotekar, poveljnik občin- skega štaba civilne zaščite Laško Jure Križnik in gasilec Stanko Artiček. Življenjska tekma številčna ekipa se je minulo soboto mudila v nabito polni dvorani Golovec. Urednica Nata- ša Gerkeš, tehnik Bojan Pišek ter reporterja Dean Šuster in Tomaž Lukač so držali pesti za celjske rokometaše, a predvsem - delali. Prenos je kot v večini primerov stekel brezhibno, začinil pa ga je razpoloženi Rastko Stefanovič. »To je bila najslabša tekma v mojem življenju,« je izjavil To- mažu Lukaču, ko ga je le-ta vprašal, če je odigral »življenjsko partijo«. Tomaž Rastka zaradi hrupa v dvorani ni slišal in se je le zahvalil za izjavo ter zdrvel novim intervjujem naproti, Dean pa je poteni »prevedel« pogovor. Vsi skupaj upamo, da bo Rastko Stefanovič s soigralci vesel tudi po obračunu v Katalo- niji in da bi kolega Dean Šuster doživel svoj prvenec: prenos fi- nala lige prvakov z udeležbo Celja Pivovarne Laško! Zeleni val Zeleni val je na Radiu Celje vsak torek med 12. in 13. uro. Po zamisli voditeljice oddaje Mateje Podjed se je izkazalo, da smo na nek način zapolnili pro- gramsko vrzel. To dokazujejo številni klici tudi po tem, ko je oddaja že končana. Čudežna moč narave v zeliščih in kaplji- cah obravnava vsak teden dru- go zdravilno temo, vse po vrsti pa pomagajo sooblikovati po- slušalci s svojim vedenjem o zdravilnih zeleh. Tako smo se skupaj poučili o zdravilni moči regrata, trobentic, oljčnega olja, minuli torek govorili o kopri- vah... In ker kopriva ne pozebe, kot kažejo odmevi, zlepa tudi oddaja ne bo. Voditeljica odda- je Mateja Podjed je vesela tudi vaše pošte, ki prihaja na naslov Radio Celje, Prešernova 19, Ce- lje, za Zeleni val. Predlagajte, vprašajte, svetujte! Spomladi bomo šli skupaj na travnike nabirat zdravilne rože. Z žlico in kozarcem po Sloveniji z žlico in kozarcem po Slo- veniji je ena od stalnic v pro- gramu Radia Celje. Na sporedu je vsak zadnji petek v mesecu med 10. in 11. uro. Da bi o vinu, ki je tudi hrana, izvedeli in se naučili največ, spoznali vinske rajone v naši lepi deželi, letos deželna vina, obiskujemo vinske kleti v sodelovanju in ob podpori Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije s sedežem v Celju. Minuli petek smo bih v naj- manjši kleti v Sloveniji - v Ime- nem. V kontaktni oddaji so se poslušalci potegovali za odlič- no modro frankinjo. Prihod- njič se oglasimo s sejma kuli- narika 99 v Ljubljani. Viktorji 98 Danes, v četrtek, ob 9.10 bo- ste lahko sodelovali v predzad- nji oddaji Viktorji 98, v kateri glasujete za najbolj popularno televizijsko in radijsko oseb- nost, najbolj popularnega glas- benega izvajalca ali skupino, najboljšo tujo in domačo tele- vizijsko nadaljevanko ali nani- zanko. Enemu poslušalcu ali poslušalki, ki glasuje za Viktor- je, bo Stop poklonil polletno naročnino na revijo Stop. Ne preslišite! Ta teden bi vas rada opozori- la še na nekaj radijskih oddaj. V soboto bo ob 16.30 prenos rokometne tekme med Barce- lono in Celjem Pivovarno Laš- ko. Reporter bo Dean Šuster. Nedeljski zmenek z Rado Hri- beršek bo tudi to nedeljo po deseti uri pripravila Nataša Gerkeš Lednik. V ponedeljek bo v Vrtiljaku polk in valčkov od 19. do 22. ure, poslušalci pa boste lahko dodobra izprašali skupino Slapovi, ki jo bo gostil Tone Vrabl. V sredo bo ob 18. uri v okviru otroške oddaje Full Cool znova čas za Full Cool Demo Top. Predstavile se bodo tri mlade pevke, ki svoj prvi posnetek prav danes sne- majo v glasbenem ateljeju Go- da v Celju. Prve ocene jim bo- ste dali prav poslušalci. Vsako sredo ob 20. uri v oddaji Pop čvek klepetamo z glasbenimi gosti iz slovenske zabavne sce- ne. Tokrat bomo gostili celjsko skupino Grozdje. Miran pomagal poslušalki Pred dnevi je v naš studio, v času, ko je bil kot tonski tehnik na programu Miran Končan, klicala obupana po- slušalka, češ da je njena hči izgubila GSM. Miran si je za- pisal telefonsko številko do- mačega telefona in GSM-a in stopil v akcijo. Po tem, ko je nekajkrat poklical na GSM številko in je zvonilo v praz- no, je sklepal, da aparata ni nihče našel, ampak še vedno nekje leži. Poklical je poslu- šalko domov in ji predlagal, da naj nekdo doma vrti tele- fonsko številko GSM-a, sama pa naj se sprehodi tam, kjer predvideva, da je hči telefon izgubila. Ležal je v temi in snegu, srečna poslušalka pa Mirana ne bo nikoli pozabi- la. SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIČ Dean Šuster • Dobili smo popevko, ki nas bo zastopala na evrovi- zijskem festivalu. Mojca Ma- vec je prenos za izbor vodila suvereno in simpatično in prav nič se ji ni poznala trav- ma, ki jo je nosila s sabo z lanskoletne prireditve, ko je morala biti pod tesno toaleto spodaj brez. Tudi letos je bi- la njena obleka zelo tesno oprijeta, vendar Mojca ni bi- la več v zadregi. »Za slavo in popularnost je pač treba po- trpeti in človek.^^ vse^ iu-. dega tudi navadi,« je zadevo komentirala prva primadona slovenske nacionalke in Moj- cina šefica Miša Molk, ki ima s poudarjanjem svojih čarov vsaj dvajset let bogatih izkušenj. • Nekaj let manj izkušenj, pa precej več čarov, ima prva da- ma POP TV-ja Saška Einsied- ler-Štrumbelj. V izobilju jih ponuja gledalcem, poleg tega pa v oddaji »1, 2, 3 - kdo dobi?« nadvse radodarno deli tudi bogate nagrade. Za Saško pa je bila največja nagrada, vedo povedati njeni prijatelji, ko jo je z nacionalke na ko- mercialko pregnala vsemo- gočna šefica Miša Molk. Ni še jasno, ali se je to zgodilo zara- di Saškinih prevelikih čarov ali zaradi njenih premajhnih izkušenj. # Po tem ko je predsednik sveta RTV Janez Kocjančič modro ugotovil, da so za 25- milijardno izgubo RTV-ja od- govorni ljudje, ki so do zdaj vodili to hišo, so še bolj mo- dri člani sveta sprejeli naj- bolj modro odločitev in za najbolj odgovornega moža televizije izvolili dosedanje- ga direktorja Janeza Lom- .bergarja. Po izvoHtvi je dal Lombergar izjavo, dolgo mi-- nuto in pol in zahteval, da jo v celoti objavijo v televizij- skem Dnevniku. Urednica Lidija Hren jo je sicer obja- vila, a korenito skrajšano. In zgodilo se ni nič. Dnevnik je preveč resna zadeva, da bi njegovo urejanje prepustili direktorju. • Redakcija Skrite kamere pa je izvedela, da so k izvoli- tvi Lombergarja največ pris- Mojca Mavec Lidija Hren V DRUŽBI S KANALOM A Klub samskih žensk Ameriški ljubezenski film Klub samskih žensk bo na sporedu v petek, 5. marca, ob 20. uri. Režija: Bili Duke, igrajo: Ellen Burstyn, 01ym- pia Dukakis, Diane Ladd, Danny Aiello. Tri ovdovele dolgoletne prija- teljice v jeseni življenja naenkrat ugotovijo, da prehod iz udobne- ga življenja v dvoje v samski svet zmenkov ni tako preprost. Če- prav se družba samskih moških veseli prihoda treh novih žena na sceno, gospe kaj kmalu ugo- tovijo, da je izbira samskih žreb- cev v njihovi starostni skupini milo rečeno žalostna in da je cel proces zapeljevanja, zaljublja- nja in zmenkarij v tem obdobju veliko bolj zapleten kot v brez- skrbnih letih mladosti. Odtujena srca v soboto, 6. marca, bo ob 16. uri na sporedu ameriški film Odtujena srca. Režija: Peter Hunt, igrajo: Cheryl Ladd, Robert Urich, Eileen Brennan. Teeny, njen mož Bob in šti- riletna hči Robbie se preselijo v kraj, kjer Bob sprejme služ- bo v zavarovalniškem podjet- ju. Teeny, ki je sramežljiva in težko sklepa prijateljstva, se s to veliko spremembo težko spoprime. Zapre se med štiri stene svoje hiše ter se popol- noma preda hišnim opravilom in skrbi za družino. Marijini ljubimci Ameriški film Marijini lju- bimci bo na sporedu v sobo- to, 6. marca, ob 22. uri. Reži- ja: Andrei Konchalovsky, igrajo: Nastassja Kinski, John Savage, Robert Mitc- hum, Keith Carradine. V majhnem mestu Pensilva- nije štirje moški dvorijo čutne- mu in zelenookemu dekletu, Marii Bosic (Nastassja Kinski). Vsak od njih hrepeni po nje- nem drhtečem pogledu. Vsak- do si želi osvojiti to neomade- ževano lepotico. In vsakdo si želi postati Marijin ljubimec. Streljaj in ubij Ameriški film Streljaj in ubij, ki bo na sporedu v ne- deljo, 7. marca, ob 20. uri, odlikuje akcija in dobra igralska zasedba: Sidney Poitier, Tom Berenger, Kir- stie Alley. Warren Stantin je posebni FBI agent. Njegova neutru- dljivost, vztrajnost in neiz- meren občutek za pravico ga pripeljejo na sled hladno- krvnemu morilcu v zakotno in oddaljeno gorato področ- je. Ker se znajde na tujem, nepoznanem terenu, Stantin najame Jonathana Knoxa, izkušenega gorskega vodni- ka. Porotnik Filmska uspešnica sredi- nega večera se imenuje Po- rotnik. Ob 20. uri se boste zabavali ob igri Paulyja Sho- rea, Tie Carrere in Stanle^T Tuccija v režiji Johna F"' tenberryja. Tommy je brezdelnež, oče postavi pred vrata. Ko krije, da na lahek način lafi^' pride do brezplačne hotels'' sobe in zaslužka, se prijavi ^ porotnika v sodnem proce^" Kot porotnik si na vse načil prizadeva podaljšati soo proces, da bi čim dlje uži^^ sadove brezdelja. Mali bogovi je avstral^ »zdravniška« nanizanka, j je na sporedu od ponede$ do petka v poznih večert"' urah. pevali glasovi SLS-ovih ju nikov, na katere je sicer r^j nal kandidat Lado Anibj žič, 9dgovorni urednik ii|(| mativnega programa, preveč se je zameril oblast, kom, saj jih njegovi podr^ ni v TV Dnevniku neneli kritizirajo. Tako si Ambro^ Nzdaj na dopustu celi rarigl zdravi prizadeti ego. Prgj čan je, da je imel prav, ko izjavil, da bo, če ne bo izvolili njega, na televiziji naprej vse po starem. Očit je sin partizanskega generj edini, ki si želi sprememb še bolj edini v prepričan da je prav on tisti, ki lahko prinese. ® Drugi resni kandidat zai rektorja, dopisnik iz Rima J re Pengov, je spakiral kovii in se vrnil v Italijo še pr glasovanjem svetnikov o j vem direktorju. Izvedel jej mreč, da so Lombergarja vic li, kako je ob kavici uspeši zlobiral enega od SLS-ovih \ Ijakov in si s tem pridobil p trebne glasove. • Med vse bolj gledane odd je se zadnje čase uvršča B cept za zdravo življenje. na voditeljica Nataša Bolčin Žgavec ne ve, ali je to zat ker smo Slovenci vse bolj z skrbljeni za svoje zdravje, a pa nemara zato, ker je to en redkih oddaj, v katero se poi tiki še ne vmešavajo, njihovi veliki skrbi za narota blagor. TV VODIČ 39 40 TV VODIC TV VODIC 41 42 TV VODIC FILM 43 Noč čarovnic dvajset let pozneje Jamie Lee Curtis po dvajsetih letih ponovno obišče skrivnostni demon ed dvajsetimi leti se je ■ yrnil domov. Tako se je 13 vladavina krvavega Michaela Myersa v sični grozljivki Johna ' gnterja Noč čarovnic, Z žanru dala nov pečat Lgstrašenemu občins- : predstavila Jamie Lee ' v vlogi Laurie Stro- janes, dvajset let pozneje, da se Laurie in Mic- .[ ponovno srečata. Na I i(jvečer dvajsete obletnice ! legendarna kraljica kriča- < I ponovno tu, da spravi ' kamor sodi... za vedno. , jurie Strode se po krva- j srečanju z bratom še dno trudi pozabiti na pre- jost. Pod spremenjenim fnorn Keri Tate skupaj s lemnajstletnim sinom inom (Josh Hartettin) ži- vmajhnem mestu Summer jn v Kaliforniji, kjer vodi estižno zasebno šolo. Je ilirita alkoholičarka, ki ji I more pomagati niti prija- ij, šolski svetovalec Will lennan (Adam Arkin). Michael Myers se nenado- ma vrne v njeno življenje z željo po maščevanju. Nasilje in teror preti povsem novi generaciji, med njimi sosedu Jimmyju, pisatelju novel Ronnieju, Johnu in njegove- mu dekletu Molly ter njuni- ma prijateljema Charlieju in Sarah. Medtem ko vsi ostali odidejo na izlet, se ta majhna skupina dijakov odloči ostati v šolskem kampu in prirediti svojo noč čarovnic. Ko Lau- rie odkrije, da se je demon iz preteklosti vrnil in jo našel, se odloči - zdaj ali nikoli. Zaklene se v šolsko poslopje, pripravljena na boj za življe- nje ali smrt. Noč čarovnic je režiral Ste- ve Miner, producent je Paul Freman, glavne vloge pa igrajo Jamie Lee Curtis, Adam Arkin in Josh Hart- nett. NMS Osicar pred osicarjem 1 ^M Oskarje se pričenja! Mmbo v Celjskih kinema- pafih v znamenju nomini- ncev za letošnje oskarje. • kinu Mali Union bo tako i marca ciklus Oskar pred larjem, v katerem se bo zvr- 1:0 pet filmov. Prvi bo Zorro- Jirinkani maščevalec (reži- Martin Campbell, igrajo: itonio Banderas, Antony ipkins, Catherine Zeta - Jo- s), ki se poteguje za nagra- za zvok in montažo zvoč- li učinkov. Od 8. do 10. marca bo na 'ed erotična kriminalka Da- ' od oči (režija Steven So- 'bergh, igrajo: George Cloo- Jennifer Lopez, Ving Rhames), ki je nominirana v kategoriji priredba scenarija in montaža. Od 11. do 15. marca bo po- novno na ogled romantična italijanska komična drama Življenje je lepo (režija, sce- narij in glavna vloga: Roberto Benigni), ki ima kar sedem nominacij za oskarja - za naj- boljši film, tuj film, režijo, glavno moško vlogo, original- ni scenarij, montažo in glasbo v filmu. Satirična drama Trumanov show v režiji Petra Weira in z Jimom Carreyem v glavni vlo- gi bo na sporedu od 16. do 18. marca. Poteguje se za tri os- karje in sicer za režijo, origi- nalni scenarij in za stransko moško vlogo Eda Harrisa. Od 19. do 24. marca pa bo na ogled vojna drama Reševanje vojaka Ryana (režija Steven Spielberg, igrajo: Tom Hanks, Tom Sizemore, Edward Burns, Matt Damon), ki je po številu nominacij - 11 - na drugem mestu takoj za romantično ko- medijo Zaljubljeni Shakes- peare, ki ima kar 13 nomina- cij! Tudi ta film bo na progra- mu v drugi polovici marca tako kot vojna drama Tanka rdeča črta (7 nominacij). S I. apri- lom pa bodo začeli vrteti risani film Egipčanski princ, ki se po- teguje za nagrado v dveh kate- gorijah. TC Gremo v kino! ''rine z Bel Aira se imenuje TV nanizanka, v kateri je 'slovel Will Smith. Pravilno so odgovorili tudi: Majda Knez, 20a, 3310 Žalec, Olga Glaser, Svetelka 6, 3222 J^iilje in Cvetka Pezdevšek, Milčinskega 5, 3000 Celje, bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematogra- ^okrat morate odgovoriti na vprašanje, povezano z glavno ^'ko fiijna Noč čarovnic Jamie Lee Curtis in sicer, kateri filmski igralec je njen oče. Izgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 do ponedeljka, 8. marca. Izžrebali bomo tri dobitnike za ogled filma. KINO Celjski kinematografi si pri- držujejo pravico do spremem- be programa. Union: 4. do 10. 3. ob 16., 18.30 in 21. uri akcijski triler Državni sovražnik. Mali Union: 4. do 7. 3. ob 20. uri pustolovska romanca Zorro - zakrinkani maščeva- lec, od 8. do 10. 3. ob 20. uri pa erotična kriminalka Daleč od oči. Metropol: 4. do 9. 3. ob 16.30, 18.30 in 20.30 grozljiv- ka Noč čarovnic: 20 let poz- neje, 6. 3. ob 10 in 22.30 Državni sovražnik ter 10.3. ob 16.30 in 18.30 Noč čarov- nic: 20 let pozneje ter ob 20.30 romantična komedija Čaka te pošta. Žalec: 5. 3. ob 20. drama Idioti, 6. ob 18. in 7. ob 20. uri psihološki triler Popolni umor ter 6. ob 20. in 7. ob 18. uri zgodovinski spektakel Eli- zabeta. Drugi Festival slovenskega filma Drugi Festival slovenskega filma, ki bo od 11. do 13. marca, bo potekal v Portorožu. Tudi tokrat ga organizira Filmski sklad Republike Slovenije. Na njem bodo prikaza- li enoletno domačo filmsko, televizijsko in video art produkcijo. Lanski festival je bil jubilejni, saj je obeležil 25. obletnico različnih prireditev, ki so v preteklosti prikazovale rezultate letne produkcije domačega filma. Drugi Festival slovenskega filma si je zadal nalogo, da javnosti ponudi predvsem kakovostna dela. To bo tudi vodilo pri izboru filmov iz tekmovalnega programa. Festival sloven- skega filma bo tako postal prireditev, na kateri bosta nagraje- na domiselnost in znanje ter ustvarjalci, ki s svojim delom širijo meje slovenskega celovečernega, televizijskega in do- kumentarnega filma. Poleg nove produkcije bo na festivalu potekala predstavi- tev najboljših filmov iz ustvarjalnega opusa režiserja Boštja- na Hladnika, ki bo letos prejel Badjurovo nagrado Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za življenjsko delo. Nagra- jencu Boštjanu Hladniku in njegovemu delu bo posvečena tudi priložnostna razstava. V času festivala bodo pripravili tudi strokovno posvetova- nje o igri in igralcu v slovenskem filmu, na katerem bodo znani slovenski filmski in gledališki igralci ter režiserji razpravljali o svojem delu, o težavah in možnostih za uveljavitev tega poklica v majhni filmski produkciji. SIMONA BRGLEZ Posodobljena Abitura Minuli četrtek je bil na sedežu Podjetja za izobraže- vanje Abitura d.o.o. na Lavi 7 v Celju pomemben dan, saj so odprli sodobno raču- nalniško učilnico s šestnaj- stimi računalniki. Računalniška učilnica bo služila slušateljem vseh Abi- turinih izobraževalnih pro- gramov. Zaradi najsodobnej- še računalniške opreme - učilnica sodi med najbolje opremljene na širšem celj- skem območju - se bo ned- vomno še dvignila kakovost izobraževanja. EP Viktorji Glasovnice za Viktorje 98 tokrat ob- javljamo zadnjič, izpolnjene z vašimi predlogi pa bomo sprejemali še do prihodnjega četrtka. Takrat bomo med bralci, ki so poslali kupone, izžrebali nagrajenca s polletno naročnino na revijo Stop, ki je organizator akcije. 44 ZA AVTOMOBILISTE Mazda bo predstavila preniacyja Japonska Mazda se pri- pravlja na predstavitev svojega novega avtomobi- la, ki ga je napovedala za marec oziroma za ženev- ski avtomobilski salon. To bo enoprostorsko vozilo, ki so ga imenovali premacy in katerega prodaja naj bi - to velja tudi za Slovenijo - stekla v drugi polovici le- tošnjega leta. Mazda premacy naj bi bi- la načeloma dovolj velika in prostorna za pet potni- kov, kar naj bi med drugim zagotavljala tudi medosna razdalja 2670 milimetrov, kar pa ni izjemen poda- tek.Vsaj na začetku bo pre- macy opremljen z dvema štirivaljnima bencinskima motorjema z gibno prostor- nino 1,8-litra in z močjo 84 oziroma 74 kW. S tem avto- mobilom imajo pri Mazdi dokaj ambiciozne načrte, pri čemer so lahko optimi- stični tudi zaradi tega, ker so lani na evropskih trgih prodajo povečali za 13,5 odstotka na skupaj 238 ti- soč avtomobilov, do leta 2000 pa naj bi se ta številka dvignila na skupaj 300 ti- soč avtomobilov. Različna prodaja v srednji in vzhodni Evropi Podatki kažejo, da je bila lanska prodaja novih oseb- nih avtomobilov v državah vzhodne in srednje Evrope dokaj različna. Precej se je povečala denimo na Ma- džarskem in Poljskem, zmanjšala na Češkem, ne- kaj večja je bila denimo na Slovaškem, precej večja de- nimo - kar je bolj ali manj znano - v Sloveniji. Tako so na Poljskem lani prodali skupaj 515 tisoč no- vih osebnih avtomobilov, kar je bilo za skoraj osem odstotkov več kot leto prej. Prvo mesto je, tako kot leta nazaj, obdržal Fiat, ki je pro- dal 149 tisoč avtomobilov. Na Češkem se je prodaja zmanjšala za 17,7 odstotka (na 141 tisoč novih avtomo- bilov), jasno pa je, da je bila najuspešnejša Škoda s pro- dajo 77 tisoč avtomobilov in z več kot 50-odstotnim trž- nim deležem. Na Slovaškem so prodali 68 tisoč avtomo- bilov, kar je bil za 11 odstot- kov boljši rezultat kot leto prej (sicer pa se je za nove avtomobile odločilo skoraj 69 tisoč kupcev). Na Ma- džarskem so po štirih letih prvič in znova prodali več kot 100 tisoč avtomobilov, kar je bilo za 30 odstotkov več kot leto prej; najuspe- šnejši je bil Suzuki, ki se mu je posrečilo prodati 24.800 avtomobilov, s tem pa si je zagotovil skoraj 24-odstotni tržni delež. Tudi na Hrvaš- kem je bil lani posel z novi- mi osebnimi avtomobili do- kaj ugoden, vendar nekaj skromnejši, kot so sprva ra- čunali. Tako so prodali 57.505 novih osebnih avto- mobilov, pri čemer je bila ta Številka za dobrih 13 odstot- kov večja od tiste predlani. Najuspešnejša tovarna na hr- vaškem trgu je bil lani Opel s prodajo skoraj osem tisoč avtomobilov in 13-odstot- nim tržnim deležem. Malo plusov Medtem ko je bila januar- ska prodaja novih avtomo- bilov v Sloveniji dokaj ugod- na, saj je bila precej večja od tiste v lanskem decembru, pa posel na evropskih trgih v prvem letošnjem mesecu ni bil izjemen. Tako so v Zahodni Evropi prodali 1,26 milijona avtomo- bilov, kar je bilo za 0,2 odstotka več kot januarja lani. Zanimivo pri tem pa je, da je bil posel na različnih evropskih trgih zelo različen oziroma diametralno nasproten. Tako se je januarja prodaja novih avtomobilov na Portugalskem povečala za 32 odstotkov, v Grčiji pa celo za 67 odstotkov, vendar je jasno, da so to majhni trgi, ki prav bistve- no ne vplivajo na končne skup- ne številke. Po drugi strani pa so imeli velik padec v Italiji, kjer je bilo januarja za 14,6 odstotka manj kupcev in v Veliki Britani- ji, kjer je prodaja upadla za 21 odstotkov. Še audl A3 s petimi vrati inS3 Nemški Audi, ki v zadnjih letih žanje poslovne in si- ceršnje rekorde, bo letošnjo pomlad ob nekoliko prenov- ljenem audiju A4 začel tudi z dvema novima izvedenka- ma audija A3. Doslej je bil ta avtomobil na voljo le v varianti s tremi vrati, od maja naprej pa bo tovarna začela ponujati tudi petvratno različico. Bistvenih spre- memb v primerjavi z audijem s tremi vrati ne bo, kar velja med drugim tudi za motorje. Gotovo pa bo precej zanima- nja požela doslej' najmočnejša izvedenka audija A3 z oznako S3. Ta avtomobil bo tako po- ganjal 1,8-litrski bencinski štirivaljnik, ki zmore kar 210 KM in ima 270 Nm navora. Avtomobil je ob tem serijsko opremljen še s šeststopenj- skim ročnim menjalnikom in ima stalni štirikolesni pogon. Za sedaj še ni znano, koliko naj bi S3 stal, pri Porscheju Slovenija, ki je uradni proda- jalec audijev pri nas, pa S3 napovedujejo za julij. Na sli- ki: audi S3. Honda HRV za slovenske kupce Tudi na slovenskem trgu se vse pogosteje pojavljajo avtomobili, ki jih ni mogoče - vsaj takoj ne - uvrstiti v razrede, ki smo jih poznali doslej. Takšen avtomobil je tudi honda HRV, ki je nekakšen mešanec med terenskim avtomobilom in osebnim vozilom. V dolžino je honde HRV za dobre štiri metre, avto pa je bil kot študija na ogled na predlanskem tokijskem avtomobilskem salonu. HRV je avto, ki ga tudi tovarna predstavlja kot vozilo za zabavo in prosti čas in ga ne postavlja ob bok terencu CRV. Slovenskim kupcem je ob pomoči AC Mobila, ki je uradni predstavnik Honde pri nas, HRV na voljo z 1,6-litrskim bencinskim motorjem z močjo 105 KM, zraven pa je dodan bodisi roč ni petstopenjski ali brezstopenjski CVT menjalnik, ki pa nekoliko podraži avtomobil. Serijsko je najnovejša honda opremljena s protiblokirnim zavornim sistemom ABS, klimatsko napravo, centralno ključavnico z daljinskim upravljanjem, 16-palčnimi kolesi ipd. Letos naj bi pri nas prodali kakšnih 200 hond HRV, ki so na voljo za najmanj 3,6 milijona tolarjev. Na sliki: honda HRV. BORZACEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pr^ avtomobilov. Prodanih je bilo 8 vozil. Organizatorji so izdali kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2500 obiskovalcev. 1 ZA AVTOMOBILISTE 45 ^pež in njegov mehiški deviile fav papežev obisk Mehike že skoraj pozabljen, pa fihajajo na dan nekatere podrobnosti, ki so zanimi- di za ljubitelje avtomobilov. papež po Mehiki vozil s predelanim cadilla- devillom 99, ki so ga prav za to priložnost podaljšali za ! 75 centimetrov. Poleg tega so podaljšali oziroma razširi- ' jpja vrata, vstopanje v vozilo pa olajšali s posebno ^nico. ^^ vožnjo zložili v kabino. Papež je v ^grn vozilu sedel na posebnem sedežu, ki ga je uravnavala 'Ljika, zato je bilo mogoče sedež dvigniti ali spustiti za 30 |.j^etrov. Vozilo je poganjal znani bencinski osemvaljnik 'uji^e (northstar), ki ga sicer vgrajujejo tudi v druge fllace, recimo v sevilla STS. Avto za papeža so predelali v [oblikovalskem študiju v Mehiki. Iieskusni avtomobili za policijo i zadnjem času se slovenska policija pospešeno loteva preskušanja različnih avtomobilov, s lerimi naj bi nadomestila dosedanji vozni park. Tako so policisti pred časom dobili na eizkušnjo celo mercedesa razreda A (izvedenka 160), poleg tega pa novo Oplovo astro v Ijibijevski oziroma karavanski varianti. Za kaj se bodo odločili - če se bodo - pa seveda še ne oiebiti znano. Kia z ambicioznimi načrti o južnokorejski avtomo- bilski tovarni Kia smo veli- ko pisali lani, ko je postalo jasno, da se južnokorejska avtomobilska industrija srečuje z izjemno velikimi težavami. Po dolgem ugi- banju, kaj se utegne zgodi- ti s Kio, je tovarno kupil južnokoEejski avtomobil- ski gigant Hyundai. Po pregledu poslovanja pa je Hyundai ugotovil, da so dolgovi Kie in njene podruž- nice gospodarskih vozil Asia Motors veliko večji kot je sprva domneval. Kakorkoli že, Hyundai se je očitno od- ločil, da bo blagovno znam- ko Kia obdržal pri življenju. Tako sedaj tovarna sporoča, da naj bi že letos svoj izvoz povečala za vsaj 50 odstot- kov na skupaj 500 tisoč avto- mobilov. Kot pravijo, naj bi ta načrt uresničili tudi s po- močjo dveh novih avtomobi- lov. Kupcem naj bi namreč ponudili novo terensko vozi- lo (sedaj prodajajo sportage) in še enoprostorski avtomo- bil. Lani je Kia izvozila 319 tisoč avtomobilov, kar sicer ni bil slab rezultat, vendar je znano, da je bil njen promet kar za petino manjši. 46 IZ OTROŠKEGA SVETA - INFORMACIJE STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV Otroci potrebujejo zraic Omogočite otroku čim več gibanja na svežem zraku. Tako bo bolj zdrav in bolj bo srečen. Ne ščitite ga pred vsa- ko snežinko, vsako kapljico dežja ali blagim vetričem. Ali morajo otroci več časa preživeti na svežem zraku? O tem obstajajo različna mišlje- nja. Mnogi starši so mnenja, da so otroci lahko zunaj samo ob sončnem in lepem vremenu: ne sme pihati veter, padati dež ali sneg. Vendar to ni pravilo, ker je v nekaterih delih sveta manj sončnih dni kot pri nas, pa so otroci zdravi in odporni, v dru- gih delih sveta pa je več sončnih dni, pa otroci zato niso nič bolj zdravi. Telo se prilagaja na kli- matske pogoje, kar pomeni, da otrok ni potrebno ščititi pred svežim zrakom in bivanjem na odprtem, razen izjemoma, če je vreme res zelo slabo in hladno. Naše podnebje je zaradi blage klime zelo ugodno za otroke, zato bi vsak prosti trenutek mo- rali preživeti z njimi v naravi ali vsaj v parku. Seveda ni vseeno, ali govorimo o novorojenčku, enoletniku, triletniku ali se- demletniku. Novorojencicuje mesto v hiši v prvih tednih življenja jih ni potrebno peljati na svež zrak, ker se morajo najprej navaditi na spremembo: hišni prostor, zvok, pa šele potem na oster zrak, veter... Vendar mora to potekati postopoma. Enomesečni dojenceicže lahko uživa na svežem zraku Dojenčka lahko peljemo na svež zrak ob koncu prvega me- seca življenja, ker je to zanj zelo koristno. Vendar se je potrebno izogibati preveliki vročini, son- cu, kakor tudi velikemu mrazu, dežju, megli in vetru. Voziček mora biti pokrit in zavarovan pred dežjem, otrok pa mora biti seveda primerno oblečen. Če mu je v vozičku hladno, ga moramo pokriti z odejo in mu dati na glavo kapico. Če je to- plo, ga ne smemo preveč pokri- ti in obleči. Da svež zrak ne škodi najmlajšim, kažejo pri- meri nekaterih svetovnih bolni- šnic, kjer otroci jedo in spijo na svežem zraku v posebno ureje- nih delih bolnišnice, imenova- nih galerije. Od prvih korakov pa do odhoda v šolo je najlepše v naravi Takoj ko shodi, naj otrok čim več časa preživi in se igra na svežem zraku. Ne bojte se dež- ja, snega in vetra, vendar pa tudi ne pretiravajte, da bi ga v dežju pustili v parku. Lahko se z njim sprehajate, če rahlo dežuje in ima na sebi pelerino, na glavi kapico in je obut v škorenjce, ki ne premočijo. Če se bo igral na otroškem dvorišču, se zavedaj- te, da se bo umazal, zato ga za to priložnost ne oblačite v drago in novo obleko. Boljše je, da uživa v igri, kot pa da se vrne čist in nezadovoljen. Otroci, ki morajo v parku, medtem ko se drugi otroci igrajo, paziti, da obleka ostane čista, sčasoma postanejo neprilagodljivi in va- se zaprti. Kaj pa takrat, ko je otrok bolan? če je otrok prehlajen, pa tudi če ima rahlo povišano tempe- raturo, je zanj zelo koristno bivanje na svežem zraku, ven- dar s pogojem, da se telesno ne preobremenjuje. Ne sme se vo- ziti s kolesom, lahko pa se sprehaja, zlaga kocke ali pa riše po pesku. Resno bolan otrok mora ostati v hiši, vendar je potrebno sobo pogosto zra- čiti. Nekateri otroci imajo bolj občutljivo kožo in jih je treba s kremo zaščititi pred soncem, vetrom in mrazom. Kako do svežega zraka v večjih mestih? Težko, vendar ima vsako mesto parke, zelenice in bolj ali manj onesnažene dele me- sta. Ni se priporočljivo z otro- kom sprehajati ob avtocesti, prometni mestni ulici ali bli- zu tovarne. Kadarkoli vam čas dopušča, zapustite mesto z njegovim hrupom in smo- gom. Pmdite z otrokom na deželo. Ce imate tam sorodni- ke, ga celo pustite za teden ali dva. Morda bo najprej malo prehlajen, še posebno, če ste iz večjega onesnaženega me- sta. To je povsem običajna reakcija, vendar se bo otrok hitro navadil na bolj zdrav in oster zrak. Verjetno bo začel tudi več jesti. Zimovanje v novejšem času otroci od- hajajo na zimovanja. Povsem male otroke ni potrebno vleči na sneg, ker še niso sposobni niti za sankanje niti za smuča- nje. Otroke do šestih mesecev ne bi smeli izpostavljati niz- kim temperaturam. Torej jih ne nosite na sankališče in smučišča. LIDIJA SENIČAR Časa mojega živijenin Sobote so dolgočasne. Ne- delje so prelite s strahom pred šolo, ponedeljki so zaspani, torki se vlečejo kot leta, srede so zopet zaspane, četrtki so veseli, ker se bliža petek, pet- ki so poskočni, ker je pred vrati vikend paket počitka. In zopet je tu sobota, vsa nabasa- na s težko odejo dolgega časa. »Živeti hočem!« si mislim. Živeti hočem, tudi ko bo nad mano z dežjem prelita prst, tudi ko se mi bodo pridružili otroci in i^jih otroci in moji pra-pra-pra-pravnuki..., živeti hočem v človeških glavah in mislih, v knjigah, na spomin- skih ploščah in v časopisih. Ne da hočem biti nesmrtna, kot nekdanji kralji, ampak že- lim, da po moji smrti ne bi pozabili name. Nočem toniti v pozabo kot ostali ljudje. Že- lim si jadrati med rodovi ter jim sporočati vse, kar vem o preteklosti, sedanjosti ter o prihodnosti. Poraja pa se mi vprašanje, kako naj vse to dosežem. Mor- da z dobrimi deli kot mati Terezija, morda z ocji^^ nove formule ali j^J Ne. Vse to je zame nedo^ vo, zato bom zadovolji^ me bodo moji otroci radi in če bodo mojim pfj kom o meni pripovedova o ljubeči ženi, dobri ^ ter prijazni sosedi. Tako bo moja čaša p. Rodovi se me bodo spom li, ostale ljudi bo nagro opozarjal, da sem nekoč la, vnučki bodo molili i jaz pa bom v miru počiva upala, da se nekega dne 2 srečamo. MAJA HROVAT OŠ I Učitel|ica v zimski šoli v naravi Zjutraj sem polna pričakovanj vstala in mami me je odpeljala pred šolo. Ob osmih smo se odpeljali na Roglo. Bolj ko smo se ji bližah, bolj me je bilo strah, saj nisem vedela, kako bom speljala zahtevno nalogo. Ko smo končno prispeli, se je okrog mene že nagnetla prva skupina. Ker ni bilo klopi in stolov, smo posedli kar po snegu. Ko sem začela s svojo razlago, me sprva nihče ni poslušal kaj preveč z zanimanjem, ko pa sem začela pripovedova- ti o tem, da medved nima zimskega sf| ampak zimski počitek in ima medvedka! zimskim počitkom mladiče, so mi z zan njem prisluhnili. Premagala sem strah in sem isto stvar pripovedovala še drugim si nam. Ko smo končali, sem bila ponosih sebe, saj mi je uspelo biti učiteljica na na| slo vnem dnevu. | NEŽA KOČEVARJ L OŠl v MODNEM VRTINCU 47 Nova modna moškost Grdi se pokriva, bogati se krasi, pravi moški se - oblači (H.de Balzac) Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK ! oblačiti se. Ne zato, da bi 1 jg telo zaradi spodobno- r pokrili, ga zavarovali ""j mrazom oziroma son- V ^ atraktivnimi, pre- , ^jniranimi oblačili nare- ; Jj opaženega. Oblačiti se I da se začuti eleganca, ^' je poraja nekje v sivih Ji,žganskih celicah, nad- jjjena z nekaj, po indivi- : jialni presoji dodanimi jepci modnih trendov. trendi namreč še zda- ; jiiso protagonisti človeške ^alne konverzacije, kot je ^es ž^l preveč posplošeno jienje mnogih modnih nav- ušencev. Pri moški modi, ki jjnje stoletje deluje v pri- lerjavi z žensko mnogo bolj ■sno, strogo in - včasih dol- sfasno klasično" (obleka, ;ajca, kravata), pa še pose- lej. Zrcalce na steni, povej, ali sem ! najlepši v deželi tej? 1 Zato si v prvih dneh spomla- ' dansko dišečega meseca pri- ■voS&mo nekaj utrinkov naj- i,Mf/Sh moških modnih gi- ^to/. Vendar tistih, ki so ko- 'lUli dva oddaljeni od sivih parniških prostorov in kon- mčnih dvoran. Namreč, rav na tej moški modni veji prihajajoči modi dogajajo ires zanimive reči. Spremi- la se sama modna filozofija, ^ smelo uvaja feminizacijo fečil in samega življenjske- - sloga po načelu enakoprav- Wsti med spoloma. Saj res - 'M bi morale le ženske po Mm Ivane Orleanske sprejeti Nki stil oblačenja? Moški trendi letos vabijo: lobrodošli resničnosti, v ka- fri moški pred ogledalom Prašuje: »Povej, ali sem naj- fpši...« Ne, to niso pretirava- kakšnega androginega po- '^nieznika, cela kopica mod- ''h kreatorjev se letos navdu- Be nad moško garderobo, v peri prevladujejo tipični pmski« elementi. Moške hlačne i^ogavice, pentlje, dekoltejiin prosojnost jih naštejmo nekaj. Prvi feminizacije moške Jj^de so moške hlačne noga- ki jih je med prvimi ^fela izdelovati prestižna jJJ^tlna hiša Wolford. Kako jih Ja, pod krilo (najpogo- dolgo, na preklop), seve- j • so moški pripravljeni j^^Piti še korak naprej, so do- bile zadnje modne revije, j^^^rikoli modni časopis vza- človek v roke, ima obču- jj^' je nova moška gardero- J^^^ultat »ropanja« vsebine I skih garderobnih omar. le ^^ namreč romantič- ^^uze s pentljami in nabor- pp^j^^^ajčke, ki razkrivajo po- ^^ odkrivajo (depilirana) moška prsa, bleščeče blazer- je, ki nadomeščajo srajce, prosojne bluzone, pod kateri- mi so mišičaste roke videti le kot slutnja... Biseri okrog moškega vratu- kaj sploh še ostane ženskam? Ja, pa to še ni vse. Moški so pobrskali tudi po ženski skri- njici z nakitom in se navdušili nad ogrlicami. Končno, nosil jih že je Ludvik XIV., pa ni bilo z njegovimi moškimi hormo- ni nič narobe, komentirajo za- čudene ženske poglede. Zlate, srebrne ali biserne ogrlice včasih dopolnjujejo uhani. Ne, tokrat ne gre za diskreten moški uhan, murček imeno- van, temveč za razkošnejši, viseči in z dragim kamnom okrašeni. Če vas zanima - tak- šnega trenutno nosi tudi slavni igralec in lomilec ženskih žensk. Bruce Willis. Pradina torbica za »poredne« fante Ker novodoben mlad moški nič več sramežljivo in neopaz- no, temveč samozavestno na- gajivo posega tudi po dekora- tivni kozmetiki, je tukaj na- stal majhen problemček - kam spraviti vse potrebne lepotilne pripomočke? Bliskovit odgo- vor je ponudila slovita modna oblikovalka Miuccija Prada in lansirala moško ročno torbi- co. Glede na to, da pa bi jo nesrečnik, nevajen tovrstnega modnega dodatka, zelo verjet- no kmalu kje pozabil, jo je pritrdila na pas, ki se nosi diagonalno čez ramena. Prak- tično in všečno, bi dodali mi. In kaj bi k vsem tem mod- nim novostim dodali naši moški? Raje jih ne vprašajte, saj njihovo mnenje gotovo že slutite. Še naprej bodo nosili hlače, predebele hstnice, ključe in lističe od športnih stav pa veselo tlačili v hlačne žepe... Tudi prav. Moda je namreč le mozaik, sestavljen iz majh- nih kamenčkov radosti, ki nam polepšajo življenje. Kak- šne barve in oblike bodo ti kamenčki, pa je seveda, ne glede na osnovni motiv, iz- ključno vprašanje vašega okusa. Pomladna prosojnost po moško. Prosojna mreža - nič več zgolj privilegij ženske mode. Trendovski moški modni dodatek - torbica. SLOVENSKI MODNI OBLIKOVALCI Urša Drofenik iz Šmarja pri Jeišaii Od leta 1996, ko je z ganljivo lepo krinolino v stilu Cul de Pariš osvojila drugo mesto na slovenskem delu nate- čaja perspektivnih modnih oblikovalcev Smirnoff in nato še zmagala s spektakularno večerno obleko za miss Slovenije Alenko Vindiš, je bila že nekajkrat gostja na naših modnih straneh. Urša Drofenik, mlada modna oblikovalka iz Šmarja pri Jelšah, pa niza na svojem področju uspeh za uspehom. Slovenski javnosti je že znano, da sta jo k sodelova- nju povabila slovita italijan- ska kreatorja Dolce&Gabba- na. Manj znano pa je, da se Urša te dni mudi v Zagrebu, kjer pripravlja avtorski modni koledar za leto 2000. In trendovska modna tema, ki bo po njenem mnenju prav takrat najbolj »in« - an- droginost v moški modi. Za svežo in prvo pokušino pa dva motiva iz nastajajočega, že zdaj odmevnega projek- ta. Urša Drofenik Naslov kolekcije: Uniseks ali briše se meja med spoloma. Foto: Ivan Balič-Cobra, make-up: Manca Maselj, frizure: Kristijan Petek. Pravilen odgovor na nagradno vprašanje februarja je Dona- tella Versace. Nagrajenka je Elica Vrhovšek, Kompole 12, 3220 Štore, ki bo za nagrado lahko obiskala kozmetični salon Alenke Marguč na Gledališkem trgu 7 v Celju, kjer ji bodo podarili kozmetično nego v vrednosti 6.000 tolarjev. Nagradno vprašanje meseca marca KAKŠNE DOLŽINE SO LETOS MODNE CAPRI HLAČE, KI SO DOBILE V PETDESETIH LETIH IME PO MONDENEM ITALIJANSKEM LETOVIŠČU? a) malce nad gležnji b) do sredine stegen c) do sredine meč 48 KRONIKA S CEUSKEGA Golovec v znamenju trojk Kje je Celje? - Obsežna rokometna znanja - Podobnikov je preveč Med najbolj zaskrbljenimi novinarskimi kolegi je bil uro pred tekmo v Golovcu Magovec Boštjan Celeč. Nek- danji športni urednik pri Ju- tranjiku - dnevniku, ki mu je hitro pošla sapa - je bil na trnih zaradi nevednosti in še kakšne ne ravno zavidanja vredne vrline sodelavca - fo- tografa. Slednji je namreč telefoniral s Trojan in vprašal za pot do Celja! Ubogi Boštjan je sprva menil, da gre za potegavščino, a se je kmalu prepričal, da bo moral sodelavcu pojasniti, ka- ko in kaj, če ga želi videti v peklu Golovca. Boštjan Celeč (le v kakšnem spominu hrani ljubljanskega fotografa?) ima sicer lastnosti, ki sta tako re- koč enaki kot pri predsedniku države. Telesna višina je le malenkost bogatejša kot pri Kučanu, oba pa sta Prekmur- ca. Rojaka sta tekmo spremlja- la povsem drugače. Novinar tam, kjer je imel rezervirano delovno mesto, Milan Kučan pa v družbi prijatelja Toneta Turnška, alfe in omege celj- skega rokometnega kolektiva, ki pa je z vstopanjem v zama- šeni Golovec imel dosti več težav kot s parkiranjem srebr- nega audijevega lepotca, za katerega je bilo na zaprtem parkirišču seveda dovolj pro- stora. Šef Pivovarne Laško je pred začetkom spektakla tesno ob- jemal trenerja Seada Hasane- fendiča in mu želel srečo ob igrišču, sam pa je na tribunah trepetal za usodo, kajti Tone je z rokometom bistveno bolj povezan kot predsednik drža- ve. Slednji je reden gost košar- karskih spektaklov v ljubljan- ski dvorani Tivoli in dokaj do- bro pozna tudi Golovec. Prvič pa je športni dogodek sprem- ljal skupaj s celjskim župa- nom Bojanom Šrotom. Ta si je kljub začudenju žene Simo- ne dal opravka z napihova- njem balončkov, sicer pa nad- vse rad zaide v košarkarske dvorane, predvsem v Tri lilije, a premore še toliko rokomet- nega znanja, da je lahko pred tekmo podučil predsednika države o rokometnih »skriv- nostih«. Če so mu jasne pred- sednikove povezave z žen- skim dvojčkom Krimom Elec- to, ni znano. In ko je trio Šrot-Kučan- Turnšek pred tekmo prijetno kramljal, je bila v bližini še ena znamenita trojka, vendar znatno bolj tiha. Le meter ali dva stran so na srečanje sto- letja čakali nekdanji celjski župan Jože Zimšek, glavni pri izvedbi svetovnega keg- Ijaškega prvenstva lani v Ce- lju Roman Gracer in posla- nec v državnem zboru Tone Anderlič. Obema Celjanoma se je v družbi poslanca izpol- nila vsaj po ena želja: Zimšku navijači tokrat niso žvižgali (v tolažbo - tudi Šrotu niso pretirano ploskali), Gracer pa je videl polno dvorano Golo- vec, kar se na SP v kegljanju ni zgodilo niti enkrat. Po- vsem enako drži za celjski nogometni štadion, kjer se je Roman, preden je odkril prednosti in čare kegljaškega športa, pogosteje zadrževal. Manjkal pa je drugi, mnogo popularnejši poslanec. Prvi mož desnega bloka koalicije Marjan Podobnik je sprva napovedal svoj prihod, ker pa mu vodstvo celjskega kluba ni »odobrilo« vstopnic za so- progo in tri otroke, se je uža- ljeno odpovedal prihodu. Ne- kateri pač ne razumejo, da v litrski lonec lahko natočiš točno toliko piva. Zakaj piva? Tudi Golovec se je v soboto penil, le da ne toliko kot pre- mier Janez Drnovšek, ki se mu Marjan prikazuje le v naj- hujši nočni mori. Brat pred- sednika DZ je manjkal tudi ob Šrotovem županskem pro- moviranju, kar pa »komandir- ja« vlade ni pretirano skrbelo. Obilo skrbi pa ima poglavar televizijskih financ, športni ko- mentator in rokometni specialist Ivo Milovanovič. Tudi v Barce- loni bo namreč moral pivovar- niškim možem predavati na te- mo »kako obrniti denarce, da bo predvsem nacionalna TV od te- ga kaj imela«. O njegovem roko- metnem znanju pa tako nihče ne dvomi. Nesojeni selektor no- vinarskih rokometnih ekip se v zadnjih obdobjih lahko pohvali s samimi izvrstnimi dosežki. Med njegovimi žrtvami je npr vrhunska selekcija medijskih zvezd, nazadnje pa je s presin- gom ob igralcu manj ob izteku tekme prelisičil še druščino ko- roških direktorjev na »Dnevu ro- kometa« v Slovenj Gradcu. Predavanja pa niso naloga mariborskega kavboja Milana Pečovnika-Pidžija, še pa kvarteta njegovih sqi čank, zbranih pod irn^ Povver dancers. Pj^ countrijevski naboj je b^ no nastrojene navijače z; kaj trenutkov spreobm glasbene zanesenjake, i Ijaški »jupi-ja-ja« pa tak sodi v vsak refren avtorja varniške športne himne, poklicu sicer profesorja sne vzgoje in ljubitelja sni nja. Ob nastopu »migetajc in »dobro popolnjenih« cerk je marsikomu pricm - s čela. Uspešnica »Bon poskakovanje ter podžii publike in uspeh kraljffl deospotov je zagotovljen: prosto, kaj. PRIMOŽ ŠR TOMAŽ LU Foto: GREGOR R Kučan: »Tone. tegale bom spil na tvojo zmago«. Turnšek: »Daj še enega za Krim Electo!« Simona in Bojan Šrot Jože Zimšek. Roman Gracer. Tone Anderlič Ivo Milovanovič Power dancers