Turjaška dejstva V finsko-sovjetski vojni, tik pred pra¬ vim razmahom II. svetovne vojne, je vzbujala splošno občudovanje vsega sve¬ ta junaška obramba mesta Viipuri ali Viborg. V tistem času je prišel v Ljub¬ ljano na obisk k akademikom dr. Koro¬ šec, naprošen, naj bi akademikom pove¬ dal nekaj vzpodbudnega v težki uri, bli¬ žajoči se našemu narodu. Iz onega go¬ vora študentom je v zgodovino prišel dr. Koroščev vzklik: “Naš Viborg ne sme pasti!” Ob spominih na Turjak v teh dneh se spominjamo tudi tedaj navajanih pri- zanjo; nikoli ne bomo odnehali v borbi za slovensko Koroško, Primorsko ter Goriško; nikoli ne bomo šli mimo mož— nosilcev slovenske zgodovine; domobran¬ ci — naša narodna vojska so postali vsenarodna last, ne sicer kakor prav¬ ljična s kraljem Matjažem ali z junako¬ ma Klepcem ter Krpanom: kar so Gr¬ kom Špartanci pri Termopilah, Rimlja¬ nom rimske legije pri Kanah, Špancem njihovo zmagovito brodovje v angleških vodah, Čehom junaki na Beli gori, Srbom borci na Kosovem, Francozom zmagovalci pri Verdunu, to so sloven¬ ski domobranci slovenskemu narodu! . Tistemu svetlemu idealu, zaradi kate¬ rega so šli ponosno domobranci v boj, škoduje, kdor si ga kot plehko vsako¬ dnevno geslo pripenja na svoj ščit za¬ radi dosege svojih lastnih interesov. Slovensko domobranstvo je tako sveta stvar, da je ne smemo nikdar in nikoli potegniti v kakršnokoli politično borbo, je tako visoko vzvišeno nad vsakdanje spore in prerekanja, da nam more biti samo v ponos naše borbene preteklosti in v svetilnik odločnosti za bodoče dni, ko bo njihov borbeni duh na obrambnih okopih našega Viborga morda še bolj potreben, kakor je bil kdajkoli doslej. merov o slovenskem Alcazarju odn. slo¬ venskem Viborgu, naj bi oboje predstav¬ ljala turjaška obramba: pa je v nasprot¬ ju z Alcazarjem Turjak podlegel in v na¬ sprotju z Viborgom Turjaka nismo ob¬ držali. Zato bi bilo zgodovinsko nepravil¬ no navezovati dr. Koroščev pojem ‘na¬ šega Viborga’ na Turjak, zlasti še, ker dr. Korošcu ‘Naš Viborg’ ni predstavljal samo enega dogodka v slovenski zgodo¬ vini, pač pa mnogo, mnogo več. Naš Viborg ni bil namreč ogrožen sa¬ me na Turjaku; prav tako je bil v ne¬ varnosti, ko so Nemci vdrli v Slovenijo, Lahi zagospodarili po Ljubljani, bil v ne¬ varnosti v času julijske ofenzive 1942., v bojih za Kočevje, ob pohodu v Belo Krajino in ob prehodu čez Ljubelj, da se je mera nevarnosti napolnila v dneh po- kolja slovenskih domobrancev. Pa še ni bilo konec ogrožanja našega Viborga: preganjanje po taboriščih, odhod iz Ev¬ rope in prihod v nove kraje so prav ta¬ ko postavke, iz terih vsak trenutek gro¬ zi nevarnost našemu Viborgu, v njem je namreč usoda slovenstva in krščanstva našega naroda in na naši zemlji, v na¬ šem Viborgu, je hram čiste in lepe slo¬ venske misli. Ta hram smo branili, za ta hram trpeli in ta hram smo dolžni varo¬ vati še naprej. V Turjaku — kakor tudi v upepelje- nju Grahovske posadke — je gledati dva velika stražna ognja, opozarjajoča na nevarnost. Plamen obeh še ni ugasnil: če je v Grahovem zgorel vaški stražar kot junak v obrambi domovine, je iz Tur¬ jaka zrastla slovenska narodna vojska domobrancev, vojska iz vrst ljudstva, vojska prostovoljcev, idealistov in bor¬ cev, prekaljena in izkristalizirana, da bi je noben “ukaz” ne mogel ustvariti take. Domobranci so bili plod vsenarodnega plebiscita, poraznega za komunistične klavce; kot izraz narodove volje so tu¬ di stopili v slovensko zgodovino in v njej prevzeli dedščino obrambe slovenstva in krščanstva. Zato v domobrancih ni toli¬ ko iskati posameznikov-herojev, ampak je imeti v spominu celotno moštvo, nje¬ govo enotno miselnost, borbenost in po¬ vezanost s poveljniki. Ta silna poveza¬ nost moštva je prav v Vetrinjski trage¬ diji dosegla vrhunec: s smrtjo tisočev in tisočev so domobranci postali last vse¬ ga naroda, iz katerega so izšli in za či¬ gar svobodo so izkrvaveli. Kaj se pravi “postati last vsega na¬ roda”, je za našo zgodovino pravzaprav še precej nov pojem. Skupna nam je vsem misel Združene Slovenije in borba I ga načrta. Toda po luksemburškem za- KOLEDM-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1953 je že v tisku. Zbrano gradivo dokazuje, da bo ta Koledar-Zbornik pre¬ kašal vse dosedanje. V prednaročilu stane Koledar-Zbornik 34 Pesov ter ga v predpro¬ daji lahko naročite in plačate na naslednjih mestih: 1 . Uprava Svobodne Slovenije, odn. pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Buenos Aires, 2. Časa Boyu, Olazabal 2336, Buenos Aires, 3. Santeria y papeleria "Santa lulia", Victor Martinez 39, Bs. Aires, 4. Lojze Erjavec, fotografski atelje, Alvarado 350, Ramos Mejfa, 5. Janez Lušovec v Lanusu, 6. Pavle Homan, Temple 2147, J. D. Peron (prej Munro). Po izidu koledarja bo prodajna cena višja! Radi podražitve tiska in povečanja vseh stroškov bo letos število izvodov omejeno, zato pohitite s prednaročilom. Uprava Koledarja-Zbornika Svobodne Slovenije Zasedanja v Slrashurgu Vsako leto se v Strasburgu zbere v je- j sedanju se je optimizem od tam prenesel šeni skupščina evropskih narodov na j v Strasburg. Posveti v Strasburgu so se zborovanje nekakšnega evropskega par- letos začeli s posebnim sijajem. Poseben lamenta. To zborovanje nosi na sebi mnogo znakov pravili parlamentov, manjkalo je samo še glavno: ta parla¬ ment ni mogel sprejemati zakonov in ni mogel nadzirati osrednje evropske obla¬ sti — evropski sosvet. V parlament pri¬ hajajo poslanci posameznih držav, čla¬ nic strasburške zveze, v evropskem so¬ svetu pa zasedajo zunanji ministri tistih držav, ki imajo svoje zastopnike v skup¬ ščini. Na letošnjem zasedanju v Stvas- burgu je bilo zastopanih 14 držav; v tem zboru so letos tudi zastopniki Veliko Britanije, ki je dosedaj stala ob strani in so dosedaj njeni zastopniki tako v Strasburgu kakor tudi doma v Londonu podpreti gibanja za izvedbo evropske u- bo mogla biti vključena v evropsko uni¬ jo. “STRASBURŠKI NAČRT” Toda letos je prišlo na zasedanjih v Evropi do takih preokretov, da je prišel angleško vlado zastopat na seje sam zunanji minister Eden. Pri prvih sejah je celo prevzel vodilno vlogo in v ne¬ katerih izjavah celo podčrtal, da se do¬ seženim uspehom za organizacijo evrop¬ ske unije kar čudi. Pred zasedanjem v Strasburgu se je zgodil tisti “čudež”, ki je podrl nekate¬ re postavke angleškega skepticima. Ne¬ kaj tednov pred začetkom zasedanj v Strasburgu je bil v Luksemburgu sesta¬ nek držav — podpisnic Schumanovega načrta. Tam je bil ustanovljen vrhovni nadzorni odbor za izvajanje tega na¬ črta; organizirali pa so ga tako, da bo ta odbor posebne vrste zakonodajno in kontrolno telo, ki bo odvzelo posamez¬ nim državam članicam Schumanovega načrta nekatere suverene pravice in jih kot vrhovna oblast urejalo na skupni podlagi. Ena izmed prerogativ tega vr¬ hovnega odbora bo tudi ureditev skup¬ ne oborožene sile prvih evropskih 'držav, ki so se s tem načrtom povezale; teh držav je šest (Francija, Nemčija, Italija in države Beneluksa). Kakor v Londonu niso verjeli v izved¬ bo tega načrta, tako tudi drugod niso mnogo računali z uspehom Schumanove- pomen temu zasedanju je dajalo dejstvo, da je sv. oče Pij XII sam* poslal svoje¬ ga posebnega zastopnika na zasedanje: prišel je dekan kolegija kardinalov, kar¬ dinal Tisserant. Kakor smo že omenili je prišel sam angleški zunanji minister Eden in predsedstvo vseh posvetov je spet prevzel belgijski državnik Spaak, ki je lani odstopil, ker je bil mnenja, da glavne evropsko velesile ne mislijo resno podpreti gibanje za izvedbo evropske li¬ nije. Kakor bi bilo mogoče smatrati skupi¬ no držav, ki se je že tesneje povezala v Schumanovem načrtu, za majhen poskus evropske unije, tako so še sedaj v Stras¬ burgu sestavili takozvani “strasburški načrt”, in ga podpira vseh 14 držav, ki so poslale svoje zastopnike. Ta načrt so proglasili za podlago “večje Evrope”. Ta “večja Evropa” bi povezala v poseb¬ no gospodarsko in trgovsko skupnost ves angleški imperij vso zahodno Evropo in vsa evropska posestva v Afriki in Aziji. Ker že ni več dvoma, da Sehumanov načrt o skupnem gospodarstvu z evrop¬ skim jeklom in premogom ne bi uspel, se sedaj pripravlja sličen dogovor za vse gospodarsko in trgovsko področje sveta, ki leži izven Amerike in Sovjet¬ ske zveze. Najbolj presenetljivo pri tem pa je, da so zlasti angleški delegati tisti, ki najbolj podpirajo delo za uresničitev tega načrta. ZAKAJ TAKO HITE? Poleg angleške vlade terja pospešeno izvedbo tega načrta tudi francoska vla¬ da. Tako v Londonu, kakor tudi v Pari¬ zu menijo, da mora priti do primernega zaključka v Strasburgu še letos in sicer še pred volitvami v Ameriki, ki bodo na prvi torek v novembru. Iz dosedanjega poteka volilna borbe v USA se vidi, da morata oba kandidata loviti glasove vo- lilcev predvsem z obljubami, kako bosta zavarovala ameriško varnost, a pri tem znižala dosedanje ogromne izdatke za oboroževanje. To ne pomeni, da se bo ameriško oboroževanje omejilo; zgodi se lahko le to, da bodo kredite za evrop¬ sko oboroževanje omejili. Pa če se to tudi ne zgodi, se je vendarle treba pripravi¬ ti na to, da bodo morale evropske drža¬ ve, zlasti Francija in Anglija, odnehati s trkanjem na vrata ameriških blagajn in orožarn; dasi ni nobenih znakov, se lah¬ ko zgodi, da bi prišlo do kakih poseb¬ nih spravnih poskusov med USA in Sov¬ jetsko zvezo. V ameriškem javnem mnenju se še vedno mnogo doseže, ako se agitira z razorožitvijo ali omejitvijo oboroževanja. Ako sovjeti skušajo kaj takega ponuditi, bodo v USA to prav radi pozdravili kot napoved, da se bodo znižali davki in povečala potrošnja siro- vin za civilne potrebe. V slučaju takega razvoja po ameri¬ ških volitvah bi se posamezne evropske države mogle znajti v nevarnem prece¬ pu. Francija ima ogromne izdatke za voj¬ skovanje s komunisti v Indokini, Angli¬ ja ne more zatreti uporov na Malajskem polotoku. Ako bi izostala ameriška po¬ moč v denarju in orožju, tedaj bi kma- DESIGN05E ESCULTOR PARA El MONUMENTO k EVA PERON La Comision Nacional Ley 14.124, de Monumento a Eva Peron, efectuo una nueva reunion, bajo la presidencia de su titular, senadora nacional Juana Larrauri. Expresa la informacidn oficial que, en la oportunidad, se resolvio eneo- mendar al escultor Leon Tommasi “y a la firma solidaria que avala con su orga- nizacion la responsabilidad integral en los aspeetos tecnicos y artisticos de la mo- numental obra”, la preparacion del proyecto, cuya concepcion se ajustara al ante- proyecto sobre el cual ya se ha pronunciado la comision. Se adelanta, asimismo, que en el monumento se construira una cripta, donde descansaran los restos mortales de la sefiora Eva Peron. Llevara tambien, en for¬ ma destacada, la figura simbolica de El Descamisado, “por cuya redencion — se agrega — lucho hasta el sacrificio de su vida”. KIPAR TOMMASI 10 IZDELAL NAČRTE ZA SPOMENIK EVI PERON i . \ L- : . 1 h’ » - Odbor za postavitev spomenika gospe Evi Peron je imel pod predsedstvom senatorke gospe Juane Larrauri pred dnevi sejo ter je razpravljal o vseh vpra¬ šanjih, ki se nanašajo na postavitev spomenika gospe Evi Peron. Uradno poro¬ čilo navaja, da je odbor priporočil kiparja Leona Tommasija, naj izdela načrte za ta spomenik-mavzolej in podjetje, ki bi prevzelo vso odgovornost za izvedbo tega umetniškega dela, pripravo načrta in njegovo prilagoditev prednačrtu za ta mavzolej. Poročilo tudi pravi, da bo v spomeniku kripta, v kateri bodo počivali posmrt¬ ni ostanki gospe Eve Peron. Spomenik bo imel tudi na vidnem mestu simbolično podobo Descamisada. Mrka v lužni Mffriiti Južnoafriška Unija preživlja krizo svojega obstoja 42 let. Ko so se 1. 1910 združile štiri province, dve več ali manj angleški (Kapska in Natal), dve pa ho¬ landski odn. burski (Orange in Tran- svaal), je bilo videti, da bo prišlo do pomirjenja med zmagovalci in prema¬ ganci. Eden glavnih pobornikov krva¬ ve vojne proti Burom je bil Churchill. Ves položaj je ostal nespremenjen do nastopa sedanjega preds. vlade Danie¬ la Malana. Malan nastopa ne samo pro¬ ti črncem, mulatom in Indijcem, ampak tudi proti belcem angleškega izvora. Hoče ustvariti rasistično republiko, brez sleherne zveze z Anglijo, z izključ¬ no burskim elementom ter zato zastopa načelo o izključitvi drugih elementov od volilne pravice. Proti temu so črnci apelirali pred Vrhovnim sodiščem, ki se je izreklo njim v prid. Malan je odločitev Vrhov¬ nega sodišča izigral s tem, da je parla¬ ment proglasil kot edino kompetentno razsodišče v tej zadevi, čeprav je s tem izvršil protiustavno dejanje. Nacional¬ na stranka je s pomočjo takega parla¬ menta, kot predstavnika naroda, znova objavila odstranitev črncev z volilnih list. Črni so tako popolnoma izključe¬ ni, drugi pa smejo izvoliti štiri pred¬ stavnike za obrambo svojih interesov, morajo pa biti ti delegati belci. Ukrep je povzročil velikansko nezadovoljstvo med črnci, mulati in indijci, na drugi strani pa se je Vrhovno sodišče znova izreklo proti Malanu, ki da krši ustavo. Politični opazovalci predvidevajo v tej zmešnjavi v kratkem nove volitve Glavna nevarnost Malanovega nastopa proti črncem pa je v tem, da vso igro izrabljajo komunisti, ki imajo velike uspehe med črnim prebivalstvom. Meni¬ jo, da se bodo belci na volitvah tesno naslonili na Malana, ker je edini, ki jih še nekoliko ščiti in ker jim pač ne pre¬ ostane drugega, ker iz Južne Afrike ne morejo domov: Angleži ne v Anglijo in Holandci ne v Holandijo, ker sta itak prenaseljeni. So pa belci, zlasti Angle¬ ži, silno zasovraženi, zaradi znanih bri¬ tanskih kolonijalnih postopkov, ki so še vedno v veljavi, tako n. pr. da črnci ne smejo hoditi po pločnikih, da se morajo umikati celo senci belcev, da se smejo voziti samo v posebnih vagonih za črne itd. V odnosu med belci in črnci pa od¬ loča tudi razmerje v številu: črncev je v Južnoafriški Uniji 8,5 milijona, mulatov 1,1 milijona, indijeev 380.009, belcev pa vsega 2,6 milijona. V slučaju, da komu¬ nistom uspe dvigniti te črne mase, belci lahko pričakujejo ponovitev dogodkov na Zlati obali v srednji Afriki, kjer je prišlo ob prelomu stoletja do strahovi¬ tih pokoljev belcev. Da grozi že sedaj kaj podobnega v Kenyi, dokazuje objava zakonodajnega sveta v Nairobi, ki je na posebni seji objavil, da velja za Kenyo stanje stro¬ ge vojaške pripravljenosti. V Kenyi je začela teoristično nastopati tajna orga¬ nizacija Maumau, v kateri so člani sami črnci, največ iz rodu Kikuya, ki je naj¬ močnejše zamorsko pleme v Kenyi. Po¬ stavili so si za cilj, da bodo najprej pregnali 3000 belcev, ki posedajo skoraj celotno zemljo tkzv. “Belih višin”. Gi¬ banje, ki bi utegnilo sprožiti pravo gve¬ rilsko vojno, naj zatre po nalogu vlad« nekdanji šef angleške policije v Palesti¬ ni 0’Rourke. Na Koreji sefjeiski vojaški strokovnjaki Na -Koreji so Amerikanci znova po¬ skušali priti do sporazuma z rdečimi š svojim najnovejšim predlogom o ure¬ ditvi vprašanja vojnih ujetnikov. Ame¬ riška delegacija je predložila načrt treh točk, po katerem naj bi obe skupini sku¬ paj pregledali vse vojne ujetnike in jih zaslišali glede repatriacije odn. naselitve v drugih državah. Zasliševanje naj bi nadzorovala delegacija Medn. Rdečega križa in zastopniki držav, ki ne sodelu¬ jejo v korejski vojni. Komunisti so predloge sprejeli v proučevanje, pa že odgovorili, da ne “vsebujejo nič novega” Tu bilo konec prestiža Francije in Angli¬ je v Afriki in v Aziji. Zato je treba po¬ hiteti in vso svobodno Evropo organizi¬ rati tako, da ne zdrsne s tečajev, ako se v ameriški zunanji politiki uveljavijo kaki novi načrti. Pa tudi ako se to ne zgodi: vsem evropskim narodom bi pri¬ jalo, ako bi kaj kmalu propadla trditev, da je samo Amerika tista, ki drži Evro¬ po pokonci. in da zato o njih ni vredno razpravlja¬ ti. Na bojišču je zavladal hud' mraz. Kljub temu so pa komunisti vrgli v si¬ lovite napade močne oddelke ter so na nekaterih mestih potisnili zaveznike z dosedanjih položajev. Pred napadom je strahovito delovalo komunistično top¬ ništvo. Zavezniki ugotavljajo, da so se med korejskimi komunističnimi vojaški¬ mi oddelki pojavili sovjetski vojaški stro¬ kovnjaki. živahno je bilo tudi udejstvo¬ vanje letalstva. Amerikanci so uspešno vodili borbe proti številnim sovjetskim lovcem MIG-15, katerih so v septembru sestrelili nad 100. V enem izmed ujetniških taborišč v južni Koreji je spet iprišlo do nemirov, ki so jih zanetili kom. propagatorji, pa jih je ameriška vojska udušila. Ranje¬ nih je bilo 49 vojnih ujetnikov. Vrh. poveljnik ZN sil na Dalnjem Vzhodu gen. Clark je sklical v Seulu konferenco poveljnikov posameznih od¬ delkov na Koreji ter z njimi razpravljal o nadalnjem vojskovanju. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2. X, 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: USA je prepovedala angleškim opazovalcem sodelovanje na konferenci v Honolulu, kjer bodo USA, Nova Ze¬ landija in Avstralija razpravljale o skupni obrambi Tihega oceana pred sov¬ jetskim napadom. Anglija je bila zavr¬ njena z izjavo, da bi se “potem hotele priključiti še druge države, prav tako pa bi lahko azijski narodi imeli občutek, da se beli narodi povezujejo proti njim.” — USA, Anglija in Francija so odbile zadnjo sovjetsko noto o sklicanju mirov¬ ne konference za Nemčijo. Zavezniki odklanjajo sovj. predloge, po katerih naj bi najprej združili Nemčijo in šele po¬ tem oklicali volitve. Zavezniki vztrajajo na zahtevi, da je treba najprej izvesti svobodne volitve v obeh Nemčijah, na¬ to postaviti vlado in šele potem s tako Nemčijo podpisati mirovno pogodbo. SALVADOR: Komunisti so priredili izgrede v državi El Salvador, vendar sta policija in vojska nemire zatrli. Oblasti so ugotovile, da so komunisti izbrali El Salvador kot svoje glavno oporišče za nadaljnje prodiranje po latinski Ameri¬ ki. VENEZUELA: V Venezueli so komu¬ nisti uprizovarili nemire, ki jih je vojska odločno zatrla. URUGUAY: Velika prometna stavka, ki se je pozneje razširila tudi na druge panoge uruguayskega gospodarstva, se je pred dnevi končala. V Montevideo vlada popoln red in mir ter življenje te¬ če normalno naprej. Uruguayska vlada sedaj proučuje možnost morebitne pre¬ kinitve odnosov z ZSSR, ker so oblasti ugotovile, da so glavna navodila za vo¬ denje splošne stavke v Montevideo pri¬ hajala naravnost iz sovjetskega velepo¬ slaništva na uruguaysko kom. stranko, katera je vso stavko pričela in vodila. BOLIVIJA: Policijske oblasti v Boli¬ viji so odkrile komunistično zaroto v ne¬ katerih vladnih ustanovah, s katero naj bi komunisti diskreditirali sedanjo vla¬ do narodnega revolucionarnega gibanja in odstranili predsednika vlade dr. Es- tensora. BRAZILIJA: Brazilska komunistična stranka, ki je kot znano prepovedana, se znova organizira in zbira članstvo. To ve povedati pariški Le Monde. NIZOZEMSKA: Holandski princ Ber¬ nard bo v novembru obiskal več južno¬ ameriških držav na potovanju za zbli- žanje med južno Ameriko in Holandijo. EGIPT: V Egiptu se je diktator gen. Naguib spustil v boj z najmočnejšo egip¬ čansko stranko Wafd, ko je objavil za¬ htevo, da stranka odstrani svojega vod¬ jo Mustafo El Nahasa. Wafdistična stranka se tej Naguibovi zahtevi upira. Nahas sam je proti pričakovanju javno objavil, da “ima popolno zaupanje v ljud¬ stvo, ki ne bo dopustilo, da bi kdor koli mogel zatreti najmočnejšo stranko Egipta.” V Kairu in vseh večjih sredi¬ ščih v Egiptu vlada velika napetost JAPONSKA: Japonska vlada pod predsedstvom Jošide, ki upa ostati na po¬ ložaju tudi po volitvah v oktobru, je ob¬ javila, da se bo Japonska lahko znova popolnoma oborožila že v prihodnjih šti¬ rih letih. ZSSR: Sovjeti so odklonili najno¬ vejši zavezniški načrt o podpisu mirov¬ ne pogodbe z Avstrijo, češ da je pred¬ loženi načrt prekratek. Zavezniki so ga takoj dopolnili z novimi predlogi, pa so jih Sovjeti ponovno odklonili, ker da se ne nameravajo udeleževati sej pomočni¬ kov zun. ministrov, ki naj bi izdelali končni mirovni načrt za podpis. — Sov¬ jetska “Pravda” je v uvodniku napadla ameriškega veleposlanika v Moskvi, j Kennana, ko se je mudil na konferen- j ci ameriških veleposlanikov v Londonu! in ga označila kot “rokovnjača v diplo¬ matski obleki.” “Pravda” piše dobesed¬ no :“Kennan ne more skrivati svojega nebrzdanega sovraštva do Sovjetske zveze. On ne samo da noče izboljšanja sovjetsko-ameriških odnosov, pač pa po¬ rablja sleherno priliko, da jih še poslab¬ ša.” “Pravda” smatra za “udarec v obraz Sovjetski zvezi” Kennanovo izjavo, da “je sedanje razmerje sovjetskih oblasti do ameriških diplomatov v Moskvi prav tako, kakršno je bilo razmerje nacistič¬ nih oblasti v Berlinu do tujih diploma¬ tov 1. 1941.” Acheson je Pravdin na¬ pad označil kot “nepravičen”, Kennan pa ni hotel dati nobene izjave. Po za¬ ključku tridnevne konference ameriških veleposlanikov v Londonu, na kateri so ti razpravljali o evropskih zadevah, o napredku v atlantskem paktu in o raz¬ voju živčne vojne, je Kennan takoj od¬ letel nazaj v Moskvo na svoje mesto. 'TEMU NAJ ŠE POMAGAMO TITU! Nedavno smo poročali, da je Ameriška delavska zveza preprečila, da bi bili ti- tovi komunistični delavski sindidati spre¬ jeti v Mednarodno zvezo svobodnih de¬ lavskih združenj. V zvezi s tem stali¬ ščem Ameriške delavske zveze napram jugoslovanskim komunističnim delav¬ skim organizacijam je Edgar Ansei Mowrer objavil v ameriški “General Features Corporation” članek, v kate¬ rem postavlja gornje vprašanje, t. j. vprašanje, če se Ameriki sploh še splača podpirati Tita. Članek povzemamo po Pregledu, v katerem je bil objavljem z dovoljenjem pisatelja in korporacije. Glasi se pa takole: “Dejstvo, da je Ameriška delavska zveza odklonila udeležbo na kongresu Mednarodne zveze svobodnih delavskih združenj julija meseca v Berlinu, če bi tam bile zastopane tudi jugoslovanske delavske organizacije, je za nas opomin, da se ponovno vprašamo, kakšnega za¬ veznika ima pravzaprav zapad v jugo¬ slovanskem Titu. Starejša Ameriška delavska organizacija vztraja proti miš¬ ljenju CIO (Svetovna zveza delavskih združenj) in njenim evropskim organi¬ zacijam, da Titova združenja niso svo¬ bodna združenja in da zanje ni prostora med svobodnim delavstvom.” “Titove delavske organizacije ne mo¬ rejo biti svobodne, ker tudi njegovo ljudstvo ni svobodno. Tito vlada z isto komunistično tiranijo, kot je vladal, predno ga je Stalin brcnil iz Kominfor- ma.” “Ameriška vlada je začela Tita oboro- ževati šele od tega trenutka naprej. Ona je rešila njegov režim, ko mu je poslala živež. Tito pa se vztrajno protivi, da bi sprejel kakršnekoli vojaške obveznosti proti zapadu ali da bi se pridružil trojni zvezi med Jugoslavijo, Grčijo m Turči¬ jo.” Čeprav mislim, da je prav, da smo mu poslali orožje in celo rešili njegov režim, so mi kljub temu zdi, da bi morali do! zdaj že dobiti od njega jamstva, da bo \ ostal nevtialen, oziroma da bo šel v pri-! metu vojne z nami. Samo nevtralnost; nas ne sme več zadovoljiti. Razumem,! da bo v primeru kakega komunistične- ■ ga vpada v zapadni del Evrope Jugosla¬ vija priklenila nase nekaj komunistič¬ nih divizij. Tito bi se boril, če bi bil na¬ paden. Celo tisti tujci, ki dvomijo, da bi jugoslovansko ljudstvo sledilo Tito¬ vemu pozivu na napadalno vojno, pri¬ znavajo, da mu dobo sledili v primeru napada na državo.” “Toda od leta 1948, ko je Stalin po¬ gnal Tita iz Kominforma, se je vojaški položaj bistveno spremenil. Sovjetska Rusija si očividno mnogo bolj prizadeva, da Srednjo Evropo od Skandinavijo do Egejskega morja nevtralizira, kot pa o- svoji. Vzemimo primer, da bi Sovjetska Rusija napadla Indijo, Perzijo, ali Tur¬ čijo in zavezniki Atlantskega pakta (NATO) sklenejo napasti Rusijo v Ev¬ ropi. V tem primeru bi nevtralna Jugo¬ slavija ne varovala zapada, ampak ko¬ muniste. Prav gotovo nismo hoteli Josi¬ pa Broza Tita oborožiti zato, da bo igral takšno vlogo, če že hoče zaslužiti stroš¬ ke, ki jih imamo z njim, bi moral biti malo bolj aktiven na naši strani.” “Tito je baje zaupno povedal članom kongresa in tudi drugim Amerikancem, ki so ga obiskali, da mu drugega ne preostane kot boriti se na naši strani, ker se zaveda, da bi ga sovjetska zma¬ ga uničila. Da. Toda ali ni tudi mogoče, da bo poskušal sedeti ob strani v upanju, da bo zapad zmagal tudi brez njega? Po | mojem mišljenju je to, kar misli storiti.” “Vse se zliva v eno samo vprašanje, namreč, koliko so vredne Titove zasebne obljube. Jaz pravim, da nič. V oči pada, da niso vredne nič. Tito je dovršen dvo¬ ličnih, ki pozna samo eno moralo, nam¬ reč da je dobro samo to, kar služi ko¬ munizmu. Med vojno je prevaral Chur¬ chilla in Roosevelta. Ko se je leta 1943 ponujal Nemcem , jim je obljubil sode¬ lovanje v primeru, ako bi se Angleži in Amerikanci izkrcali na Balkanu. Ko je sprejel našo pomoč, je pobegnil k Ru¬ som. Leta je naravnost prosil sovjetsko j vlado, da naj smatra “Jugoslavijo kot j zastopnico ene bodočih sovjetskih repub¬ lik in s tem — poslušajte — sestavni del Sovjetske zveze.” Leta 1949, eno le¬ to po prelomu s Stalinom, je izrekel u- panje, da bodo nastale v Franciji in Italiji neodvisne komunistične vlade.” “Med tem pa mimo nadaljuje svojo osovraženo komunistično tiranijo in ri¬ je naprej — kolikor si pač upa — s ko¬ lektivizacijo kmetov. Do zdaj ni še ni¬ česar storil, da bi se zavaroval, da bi ga v sili podprla ogromna nekomuni¬ stična večina ljudstva.” “Zato se mi zdi, da bi morala posta¬ viti ameriška vlada svoje odnošaje s Titom na drugo — rekel bi — pogodbe¬ no podlago. Ako Tito želi, da mu poma¬ gamo — brez naše pomoči sploh ne mo¬ re živeti, naj javno sprejme obrambno zvezo s Turčijo in Grčijo in naj pristane na to, da sodeluje z NATO državami v primeru napada in obrambe. Poleg tega pa mora prenehati daviti svoje ljudstvo s pomočjo svojega enostranskega režima in ustaviti kolholizacijo.” “Ako te pogoje sprejme, dobro. Ako jih ne sprejme.. . Toda, ako ima resne namene, jih ne more odbiti.” Kazimir Kukovič t 9. oktobra 1942 “Postavlja se vprašanje, če je goreči jugoslovanski maršal vreden stroškov, ki jih imamo z njim.” “Zapadni voditelji so očividno mnenja, da jih je še vedno vreden. Nekateri povdarjajo, da je Titova vrednost v tem ker je neodvisen od vseh zapadnih vezi in da je njegov komunizem “ne-ruski”. Prva odlika dokazuje, da Amerika ne stiska svojih zaveznikov, kot to dela Ru¬ sija, a njegov komunizem naj bi bil pri vlačna sila za druge komunistične vlade, da bi se odcepile od Moskve.” “Niti prva niti druga trditev nima¬ ta posebne vrednosti. Ameriki ni treba dokazovati, da so njeni zavezniki svo¬ bodni. Sovjetska Rusija pa je tudi sto¬ rila potrebne korake, da se njeni sate¬ liti ne bodo mogli več izmuzniti iz nje¬ nih okov.” “Titova vrednost za zapad je torej izključno zemljepisna in vojaška. Nje¬ gova država leži na južnem boku komu¬ nističnega bloka. Vzdržuje vojsko kakih 30 divizij, ki uživa spoštovanje. Ker o- sebno ne more računati, da bi mu Sta¬ lin odpustil, bo moral v primera splošne vojne — tako trdijo — hočeš nočeš osta¬ ti nevtralen ali pa sprejeti borbo na strani zapada”. “S to trditvijo se jaz ne strinjam. Zlat^mašniški jubilej kurdimeik Copella Pokojni Kazi¬ mir Kukovič, či¬ gar nasilne smrti se v teh dneh spominja¬ mo, je spadal v ono vrsto mož, katerih prezgod¬ nja smrt je v precejšnji meri nudila KPS in njenim zločin¬ cem - atentator¬ jem možnosti prostega raspolaganja z življenjem in smrtjo slovenskih proti¬ komunistov. Partija je prav dobro vede¬ la po svojih obveščevalcih, da je Kuko¬ vič, vztrajal na svojem službenem me¬ stu pol. komisarja pri upravi policije v Ljubljani zato, ker je vedel, da bo le z osebno navzočnostjo mogel reševati Slovence ker je kot odločen Slovenec ni protikomunist vedel, kaj pripravlja par¬ tija in kako globoko je bila partija za¬ sidrana na Upravi preko dr. Kanteta— “Lije” in Vrečarja “Kengurija” in kako so se te vezi stekale preko učitelja Sve¬ tine “Ivota” v roke Kidričeve in Kraig¬ herja. Vedel je za to, pa jih ni predal laški kvesturi. Odkod je potem OF pri¬ vlekla na dan obtožbo, češ da je “izda¬ jal”? Skoraj bi lahko rekli, da je Kazi¬ mir padel samo zato, ker se ni dal vpre¬ či v komunistični voz, padel zato, ker je hotel biti samo uradnik, Slovenec in pro¬ tikomunist. Kako je pri vsej svoji odločnosti bil pošteno misleč o vseh brez izjeme, je naj¬ boljše razbrati iz dejstva, da ga ni bilo mogoče prepričati, v kakšni nevarnosti se nahaja pred OF. Saj so nekaj dni, pre¬ den so ga ubili, ustrelili v šiški pol. agen¬ ta Habjana, dodeljenega mu v varstvo, ter mu tako jasno pokazali, da so tudi njemu šteti dnevi. Znano je, da se je kvestura na večer pred Kazimirjevo smrtjo odločila udari¬ ti po atentatorskih bunkerjih, začenši v Groharjevi ulici, kjer je tedaj preno¬ čeval Arzenšek. Znano je tudi, da je ti¬ sti večer bilo vlomljeno v Kukovičevo pisalno mizo, kjer je hranil svoje zapi¬ ske o delu partije, vlomljeno s strani kom. agentov, da so tako “spravili na varno” podatke, ki bi jim utegnili ško¬ dovati, ko bi po Kokovičevi smrti kak “nepoklican” šaril po predalih njegove pisalne mize. Drugo jutro je Kukovič padel. Z one¬ sposobljenem upravnika pok. dr. Hacina in z umorom zvestega čuvarja reda in miru Kazimirja Kukoviča je bila partiji odprta pot do umora dr. Natlačena. VOLITVE V VSA IX DOLARJI Kat. emigranti v Argentini so v ne¬ deljo, 21. sept. t. 1. proslavili zlatomaš- niški jubilej buenosaireškega nadškofa kardinala Copella. Ob 11. uri dop. je bi¬ la v katedrali sv. maša. Kardinal Co- pello je prispel v katedralo v spremstvu dušnih pastirjev posameznih emigrant¬ skih narodnostnih skupin. Sv. mašo je imel P. Albin Menza, član Kat. medna¬ rodnega odbora za emigrante. Pridigal je P. Aspiazu, emigrant bask. rodu. Med mašo sta pela latinske skladbe moška zbora poljske in hrvatske narodnostne skupine. Po končanem verskem opravila so se številni predstavniki posameznih emi¬ grantskih skupin zbrali na nadškofij¬ skem dvorišču. Tu je italijanski pevski zbor zapel nekaj pesmi, vimenu dušnih pastirjev raznih emigrantskih skupin pa je kardinala pozdravil p. Menza. Kardi- nal-zlatomašnik se je za čestitke in po¬ zdrave vidno ginjen toplo zahvaljeval ter v svojem govoru omenjal prihod svojega pok. očeta kot emigranta v Ar¬ gentino. Emigrante je naprošal naj osta¬ nejo zvesti svoji veri in ljubezni do do¬ ma tudi v novi domovini. On bo kot nji¬ hov nadpastir zanje molil, priporoča se pa tudi sam njihovi molitvi. Med udeleženci je bilo tudi mnogo Slovencev. Volilna borba v USA se nadaljuje z . vedno večjim sodelovanjem vsega ame¬ riškega prebivalstva. Dramatski razmah je dobila z Nixonovim televizijskim in radijskim govorom, v katerem je do¬ kazno ovrgel demokratske obtožbe o pod¬ kupovanju. Govor je poslušala vsa USA. Dokazal je, da od podarjenih 18.000 do¬ larjev ni zase osebno porabil niti cen- tava, pač pa vse za potrebe republikan¬ ske stranke. Eisenhower mu je takoj po govoru brzojavno čestital in objavil, da ga potrjuje za podpredsedniškega kan¬ didata. Po tej volilni epizodi opazovalci smatrajo, da je formula Eisenhover- Nixon pridobila še večje možnosti za zmago na novemberskih volitvah, kakor jih je imela poprej. Nixon se je za de¬ mokratsko obtožbo maščeval s tem, da je takoj naslednji dan po svojem govoru 1 pozval demokr. preds. kandidata Ste- vensona, naj tudi on pojasni pred naro¬ dom svoje finančno stanje. Stevenson se je spustil v dvoboj in objavil, da on o- sebno ni sprejel nobene podpore, pač pa jo je nabiral za svoje pristaše. Republi¬ kanci mu podtikajo 100.000 dolarjev ta¬ ke podpore. V nekaj dneh je potem Ste¬ venson objavil svoj finančni položaj in tudi dokazal, da ni umazanih rok. Eisenhower se sedaj pripravlja na e- nega svojih največjih zunanjepolitičnih govorov, v katerem bo napadel Roose¬ veltovo odločitev o ameriškem priznanju ZSSR 1. 1933 ter zloglasno jaltsko po¬ godbo med USA in ZSSR, ki je vrgla povojno Evropo in z njo ves svet v da¬ našnji kaos. Prav tako namerava Eisen- hower pred Amerikanci objaviti svoj fi¬ nančni položaj. SleSaervii slovenski katoliški in ssarodito zavedni protikomunistični emigrant naj sma¬ tra za svojo dolžnost podpirati * besedo In dejanjem slovenski protikomunistični tednik -‘Svobodno Slovenijo”. ARGENTINA Predsednik gral Peron je kot pred¬ sednik Fundacion Eva Peron imeno¬ val drž. podtajnika za informacije R. A. Apold-a za šefa propagandne¬ ga odseka te socialne ustanove. Policijske oblasti v Bs. Airesu so odkrile skupino ponarejevalcev doku¬ mentov, s katerimi so za visoke znes¬ ke lahko prihajali tujci v Argentino. Več ponarejevalcev vselitvenih do¬ voljenj je policija zaprla. Poslanska zbornica je sprejela od vlade predloženi zakonski osnutek, ki predvideva uvedbo katastra za vse parcele v republiki. V Mendozi in v San Juanu je po mnenju strokovnjakov bilo 31. julija t. 1. v tamošnjih velevinarnah na za¬ logi nad 12 in pol miljonov hekto¬ litrov vina. Od te količine je bilo S miljonov hekt. navadnega namiznega vina, 1.800.000 hekt. boljšega nam. vina, 3.050.000 posebnih vin in 3.710.000 finih vin. Jose Froflan Gonzalez, znani ar¬ gentinski avtomobilst, je zmagal na zadnjih avtomobilskih tekmah v An¬ gliji. V Anglijo so pred tednom prispele prve pošiljke argentinske volne. Prvi pošiljki bodo sledile še nadaljnje. V Bs. Airesu so v ponedeljek dali šoli za gojence mornariške prefektu¬ re ime “Presidente Peron”. Pri slav¬ nosti je bil navzoč tudi predsednik gral. Peron, ki je imel ob tej priliki tudi govor, v katerem je pohvalno omenjal delo mornariške policije. Poslanska zbornica in senat sta sprejela državni proračun za novo proračunsko leto 1953-1954. Prav ta¬ ko pa tudi proračun buenosaireške občine. Argentinska letala bodo po novem načrtu odhajala iz Buenos Airesa v Evropo vsako sredo in soboto ob pol eni uri zjutraj. V Buenos Aires bo¬ do prihajala ob četrtkih in nedeljah. Vlada je proglasila letališče Mini- stro Pistarini na Ezeizi za carinsko pristanišče. V mestu Las Delicias v provinci Entre Rios so v nedeljo zaključili let. kampanjo za večji pridelek koruze. V tej kampaniji je aktivno sodeloval min. za kmetijstvo ing. Hogan ter je imel v raznih mestih govore. Po po¬ datkih, ki so bili nedavno objavljeni, je letos v Argentini zasejene še več površine z raznimi posevki, ki vsi ra¬ di zadostnih padavin zelo dobro uspe¬ vajo. Prav tako pa tudi živina radi dobrih pašnikov. Glavna delavska zveza — CGT že izdeluje vse podrobnosti za veliko proslavo 17. oktobra na Plaza de Mayo v prestolnici. Vsa proslava bo izvenela v počastitev spomina na gospo Evo Peron, ki je vsako leto govorila na ta dan delovnim slojem in jim dajala poguma za novo delo v korist siromašnim slojem. Aerolineas Argentinas bodo vzpo¬ stavile redno letalsko zvezo z Bolivi¬ jo. Predsednik gral Peron je pred dne¬ vi obiskal razstavo izdelkov vojaške¬ ga arzenala. Ob tej priliki je čast¬ niškemu zboru govoril o nalogah, ki jih ima vojaštvo v miru in vojnem času, v neprestani službi narodu in republiki. General Carlos F. Maurino, povelj¬ nik argent. letalstva, je odpotoval na povabilo poveljnika severnoameriške¬ ga letalstva generala Hoyt-a S. Van- denberga na velike letalske vaje v USA. V provinci Mendozi bodo zgradili novo veliko električno centralo, zanjo so odobreni krediti v višini 91.589.310 pesov. Truman, ki propagira za Stevensona, je odšel na 14 dnevno krožno potovanje po državi ter bo govoril v vseh večjih demokratskih središčih. V svojem zad¬ njem govora je imenoval Eisenhowerja “človeka, ki ga izrablja republikanska stranka” in označil njegove govore za “napad na ameriški narod, ker vpliva s svojimi gesli na ameriška čustva, ne pa na razum.” Obtožil je tudi Eisenhowerja, da poziva “Amerikance na tretjo svetov¬ no vojno.” Voditelji Amerikancev nemškega po¬ rekla pa so izdali poziv svojim soroja- jakom, naj volijo v novembru Eisenho- werja, “ker je obljubil, da bo osvobodil vse nai'ode za železno zaveso in tako tu¬ di Nemce v Vzhodni Nemčiji.” Buenos Aires, 2. X. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran t. ^ilovice iz PROSLAVA 100 LETNICE MOHOR¬ JEVE DRUŽBE V ljubljanskem “Slov. ■ Poročevalcu” beremo, da je “Pokrajinski odbor Cirilo- Metodijskega društva za Dolenjsko” na pobudo predsednika Žabkarja, župnika v Črnomlju, nedavno proslavil v kartu¬ zijanskem samostanu v Pleterjah 100 letnico Mohorjeve družbe. Proslava je bila po končani maši v okrašeni dvora¬ ni. Po pozdravnih govorih in recitacijah je spregovoril član CMD Franc Sal. Finžgar o zgodovini, rasti in delu Mo¬ horjeve družbe, ki je razposlala med slovensko ljudstvo nad 20 milijonov knjig. Za njim je govoril dekan teol. fakultete in tajnik M. D. dr. Stanko Canjkar, v imenu gostov pa pisatelj Etbin Kristan. Poročilo navaja, da sta zborovanje pozdravila tudi zastopnik “ljudske oblasti” in prior kartuzijanske¬ ga samostana dr. Edgar Leopold, nakar pa da so vsi navzoči sprejeli in podpisali naslednjo “slovesno izjavo” ob stoletni¬ ci Mohorjove družbe: “Slovenski duhovniki, člani CMD, zbrani na proslavi 100-letnice Mohorjeve družbe v starodavnem samostanu v Ple¬ terjah, občudujejo versko in kulturno delo, ki ga je ta narodna ustanova v prvem stoletju svojega obstoja izvršila. Zavedajo se velikega pomena, ki ga je imela ta velika knjižna založba v raz¬ voju slovenskega slovstva in pri kultur¬ ni rasti našega preprostega ljudstva. Obljubljajo, da ji bodo ostali zvesti pri¬ jatelji in podporniki. Ker obhajajo pro¬ slavo stoletnice v mesecu juliju, tik pred praznikom slovanskih apostolov Cirila in Metoda, svojih velikih vzornikov, ki sta s svojim delom pred več kakor ti¬ soč leti slovenskemu narodu prvič od¬ prla dostop do imena kulturnega ljud¬ stva z lastnim knjižnim jezikom in last¬ nim verskim in kulturnim poslanstvom, s tem še bolj jasno izpričujejo zavzetost za svoj narod in njegove pravice. Zave¬ dajo se tudi, da pada njihova proslava v mesec proslav ljudske vstaje, ki se je začela v času največjega ponižanja na¬ šega naroda leta 1941 in se je zmago¬ slavno končala z dnevom popolne kapi¬ tulacije naših krvnikov. Člani CMD ve¬ do, da bi brez osvoboditve izpod tujega jarma ne mogli nadaljevati dela, ki sta ga na slovenskih tleh začela sveta bra¬ ta, nadaljevali mnogi njuni nasledniki, v zadnjem stoletju pa udomačili v sle¬ herni slovenski hiši organizatorji in pi¬ satelji Mohorjeve družbe. Zato v polni meri priznavajo pomen najtežje in naj¬ slavnejše osvobodilne borbe, ki jo je slo¬ venski narod v času svojega bivanja na tem usodnem mestu naše zemlje zmago¬ slavno dobojeval. Zavedajo se tudi, da je njim edinole osvobodilna borba sloven¬ skega ljudstva omogočila nadaljevanje uspešnega verskega in kulturnega po¬ slanstva na slovenskih tleh. Zato se po¬ stavljajo v isto vrsto z vsemi iskrenimi slovenskimi ljudmi, ki si s težkim delom in veliko požrtvovalnostjo grade teme¬ lje za lepšo bodočnost. Izjavljajo, da pri urejevanju svojih odnosov z državo prav nič ne potrebujejo zlagane pomoči tuji¬ ne. Prepričani so, da bodo z iskreno zav- i zetostjo za svojo domovino, novo Jugo¬ slavijo, ustvarili vse predpogoje za rast in zrelost čistega krščanstva, kakor je odmevalo že iz besed svetega Cirila in Metoda, pozneje pa zvenelo iz ust vseh resničnih oznanjevalcev odrešilnega nau¬ ka o Kristusovi resnici in njegovi lju¬ bezni. F. S. Finžgar, Dr. Kos Stanko, Dr. Stanko Cajnkar, Frančič Franc, Edgar Leopold, Ilc Andrej. — Sledi še nad 40 podpisov članov CMD.” Vrhnika-mesto. Od 1. majnika letos dalje je trg Vrhnika povišan v mesto. Edina ugodnost, ki jo bodo zanaprej uživali vrhniški meščani, je ta, da bodo morali odrajtovati višje dajatve. Ozemlje okoli Gotenice in Borovca so morali zapustiti vsi civilisti. Komunisti so ondi zgradili velika taborišča za po¬ litične kaznjence. S®© Eden ©vila obiskih Angl. zun, minister Eden ki je iz Ti- tovine odletel na Dunaj, je imel tam sestanke s kanclerjem Figlom, podkanc¬ lerjem Schaerfom in avstr. zun. min. Gruberjem. Na sestankih so razpravlja¬ li o možnostih sklenitve avstrijske mi¬ rovne pogodbe, o zmanjšanju okupacij¬ skih stroškov in o vprašanju Trsta, ki da je za Avstrijo življenjskega pomena. O Trstu se v zvezi z Edenovim poto¬ vanjem po Jugoslaviji in Avstriji še ved¬ no obširno bavi ves italijanski tisk in po¬ lagoma prihaja do zaključka, da Eden, dejansko nikomur ni ničesar obljubil, ni¬ kogar pridobil za kakršnokoli rešitev tega vprašanja in da bo “o tem obisku končno ostal samo lep spomin.” UP do¬ pisnik pa zakjučuje svoje podobno po¬ ročilo še z ugotovitvijo: “Eden in Tito sta dva mladoporočenca in sta zato vse vprašanje videla v bolj rožnatih barvah, kakor dejansko je.” V Kočevju so komunisti zaprli gospo Anico Kuntarjevo, ženo ondotnega or¬ ganista Vilka Kuntare, ki sedaj živi kot begunec v USA. Ljudje pravijo, da so jo aretirali zato, ker da so komunisti sumili, da misli pobegniti za svojim mo¬ žem v inozemstvo. Usmiljenka s. Akvina Boje, sestra prof. Etbina Bojca, je pred kratkim v zaporu umrla. Komunisti so jo obsodili na 20 let ječe. Ljubljanska .Filharmonija in balet (Pio in Pia Mlakar) sta v mesecu juli¬ ju z uspehom gostovala v Gradcu na tam. glasbenem festivalu. Gliebe, edini duhovnik Kočevar, se je nedavno preselil v Ribniško dolino. Rokodelski dom na Vrhniki že vse le¬ tošnje leto predelujejo v zdravstveni dom. Fresko sv. Jožefa na pročelju do¬ ma so komunistični hostarji prepleskali kmalu po prevzemu oblasti leta 1945. Iz spomenikov rajnih Kočevarjev na pokopališču v Kočevju so komunisti po¬ stavili spomenik padlim partizanom v NEKAJ 0 REVIJI "VREDNOTE" Pred nami je prvi letnik “Vrednot”, v celoti 330 strani. Revija je svetu in nekaterim med na¬ mi nov dokaz, da mnogi izobraženci, ki so si drago priborili svobodo, poznajo njeno ceno in se ji hvaležno oddolžuje- jo, da v težkih okoliščinah skrbe s svo¬ jimi talenti za pomnožitev kulturnega bogastva; da jim ljubezen do naroda ni samo beseda, temveč jo izkazujejo z de¬ li; da niso spremenili katoliškega o- cenjevanja vrednot, ko duhovnim dajejo prednost pred tvamimi, ko duhovne vrednote ustvarjajo ter spodbujajo in podpirajo druge, da jih ustvarjajo. Slovenstvo v najhujši preizkušnji ne more in ne sme biti brez kulturne re¬ vije kot so “Vrednote.” Zato moramo pomnožiti in strniti trude za nje usovr- šenje. Kar je še nesporazumov, niso o- vira sodelovanju in naročanju. En tak nesporazum je n. pr. ta, da so “Vrednote” namenjene vsemu beročemu občinstvu, da pa med sotrudnike preje¬ majo le pripadnike določene idejne stru¬ je. Ne, “Vrednote” izhajajo za ljudi, ki z njimi vred hočejo navzgor in se ne bo¬ je naporov, potrebnih za odkrivanje in dojemanje drobcev resnice in lepote. Sodelovanje pa je odprto vsakomur, ki tla teh področjih resno dela in se veseli, da mu je v “Vrednotah” odprta možnost objavljanja. Drug nesporazum so vprašanja o ak¬ tualnosti. “Vrednote” se aktualnosti ni¬ kakor ne izmikajo. Aktualno je vse, kar je nadpovprečne vrednosti in torej vred¬ no stalnega zanimanja. Kdor zahteva poleg tega še razčiščevanja sodobnih problemov, umetniškega snovanja pod sodobnimi vidiki, poročil s kulturnih področij naše dobe, ne zahteva preveč in je v soglasju z uredniškim odborom. Eno in drugo pa je skoro izključno odvisno od sotrudnikov in njih prispevkov. Danes se utegnemo dotakniti sam,o 1 še tretjega nesporazuma: da bi revija mogla izhajati brez plačevanja naročnin, brez kupovanja številk. Revija bi izha¬ jala tudi samo za 10 bralcev, a njih de¬ narni prispevki je ne bi vzdržali. Vsa¬ ke številke se mora prodati vsaj 250 izvodov. Prepričani smo, da bomo to število presegli. Vse, ki še niso utegnili plačati, prosimo, da to store; tistim pa, ki nimajo prvega letnika, so vse števil¬ ke še na razpolago. Naslov za naročanje in plačevanje je: “Vrednote”, Olazabal 2338 dto 5 in tudi v prostorih Društva Slovencev na Vic- tor Martinez 50, Buenos Aires. Uredništvo in Uprava revije “VREDNOTE” parku, na nekdanjem glavnem trgu med cerkvijo in gradom, kjer so bile med zadnjo vojno porušene prav vse hiše. Križ, ki je stal na velikem kamnitem podstavku pred farno cerkvijo v Kočev¬ ski Reki, so pred kratkim uradno od¬ stranili. V Sloveniji stane en meter dobrega blaga za moško obleko 10.000 dinarjev. Umrli so. V Ljubljani: Marija Šala¬ mon, Pavla Čebuhar, Ivanka Peterlin, roj. Erzenšek, Tone Poljšak, direktor Tehničnega instituta kovinske direkcije, Alma Resman, učiteljica v p., Minka Slapar, roj. Metlar, Ana Levec, roj. No¬ vak, Ludvik Erjavec, upokojenec in Franc Križaj-Sovinc v Retečah pri Škof¬ ji Loki, Amalija Prevc, učiteljica v p. v Kranju, Janko Svete v Kamniku, Anton Trunkelj v Krški vasi, Leon Strniša, šef lesnega odseka rudnika v Velenju, Franc Bitenc, žel. upok. v Dravljah in Viktor J. Kovačič, polkovnik v p. v Celju. V Ljubljani na Poljanah imajo “po- globitvene tečaje” za učitelje-tečajnike. V zvezi s tem tečajem kom. tisk v Ljb. ugotavlja, da “si večina šolnikov resno prizadeva vzgojiti lik socialističnega človeka, pravega tovariša do posamez¬ nika in skupnosti”. Ko pa omenja seda¬ nje razmere v omenjenem tečaju, pa žalostno ugotavlja, “da je v njem izgi¬ nil tisti tovariški odnos, ki je bil zna¬ čilen za šolnike v povojnih letih”. In to radi besed “prosim, gospa, gospod”, na¬ mesto “domače in tako pomembne bese¬ de tovariš”. List se na koncu vprašuje, ali ni to malomeščanstvo?. Andreja Štiglic je prva gluhonema farmacevtka v Sloveniji in tudi v Jugo¬ slaviji. Po vseh vaseh biv. trebanjskega okra¬ ja se je letos pojavil koloradski hrošč. Največ so ga našli v Mokronogu. V Ljubljani se je 600 slušateljev tam univerze podalo na gradnjo hidrocentrale Jablanica v Hercegovini. Ti brigadirji ljb. delovne brigade Toneta Tomšiča so se dogovorili z žel. ravnateljstvom, da jim bo dalo za prevoz 18 vagonov. Ko so prišli na postajo, so ugotovili, da imajo za potovanje določenih samo 11 vago¬ nov. Radi tega je prišlo do hudega pre¬ rekanja med brigadirji in predstavniki žel. ravnateljstva ter milice. Fantje so se končno pomirili, ker so dobili zago¬ tovilo, da bodo v Zagrebu dobili še 7 va¬ gonov. To se pa ni zgodilo, ampak so morali tam 5 vagonov še zamenjati, ker za nadaljevanje vožnje niso bili več spo¬ sobni. In tako so morali navdušeni bri¬ gadirji nadaljevati vožnjo, natrpani v vagonih kot sardine, in so po 65 urah le prispeli do Ostrožca. Med tako vožnjo in pozneje ob krampu in lopati se je tu¬ di gotovo marsikateremu brigadirju ohladilo navdušenje za “socialističnega maršala”. Komunisti v Žmincu so s svojimi so¬ potniki segnali skupaj volilce, ki so na¬ to na sestanku “izvolili” Tita za čast¬ nega člana občine. Kom. tisk tudi na¬ vaja, da so se ob tej priliki vaščani “za¬ hvalili maršalu Titu za pozdrave in že¬ lje pri razvoju in delu za obrambo naše socialistične domovine”. Na sestanku je Tita poveličeval dr. Kržišnik, podpred¬ sednik skupščine LR Slovenije. V Sloveniji je okrog 500 gluhonemih, 100 slepih, 5,000 umsko zaostalih in 1.200 “moralno” ogroženih otrok. Te po¬ datke je navajal na I. zasedanju Sveta za ljudsko zdravstvo in soc. politiko Al- Giasbeno življenje LIRIČNA SEZONA V COLONU: Po prvih operah in ob sodelovanju prizna¬ nih umetnikov je slednjič tukajšnja ta¬ ko izbirčna javnost le prišla do svojega “velikega grižljaja”. Saint -Saensova “Samson in Dalila” je kljub dobremu vodstvu dirigenta Jonela Perlea ter pri¬ znanih pevcev, kakor mezzo-soprano Simone Couderc ter danskega tenorja Tyge Tygesseria, in kljub precej solid¬ ni koreografiji Michaela Borowskega, kmalu bila pozabljena, kakor tudi Verdi¬ jev Falstaff z Viktorjem Damianijem, Mafaldo Rinaldi in Heleno Arizmendi. Kajti naposled je nastopila — po toli¬ kem pričakovanju — sopranistka Vic- toria de los Angeles (Massenetova Thais, solidno pripravljena, je mrzlično ustvarila razpoloženje za nastop te veli¬ ke pevke v Manonu istega skladatelja). Njen nastop predstavlja gotovo višek letošnje lirične sezone. Publika jo obo¬ žuje in kritiki se trudijo v samih su¬ perlativih, tako takrat kadar govorijo o i.----______ bin Ogorelec, ki je tudi priznal, da i “kljub velikim naporom doslej še niso j uspeli, da bi vsem tem otrokom zago¬ tovili osnovno šolsko izobrazbo.” Med tem ko so vsi slepi v zavodih in šolah, je med gluhonemimi 200, med umsko zaostalimi 4.600 in med “moralno” ogro¬ ženimi okrog 800 takih otrok, ki nima¬ jo pouka. Na tem zasedanju so govo¬ rili še drugi govorniki tako dr. Mari¬ jan Ahčin o etiki slov. zdravnika. Na¬ vajal je pomankljivo psihološko izo¬ brazbo slov. zdravniškega naraščaja, predsednik Zdravniškega društva Slo¬ venije dr. Jakša je poročal o stanju an- tivenerične službe v Sloveniji. Omenjal je, da po zadnjih podatkih venerična o- bolenja padajo, dr. Jože Rant je poro¬ čal o kritičnem stanju v zobozdravstve¬ ni službi v Sloveniji, ker ji tudi manjka naraščaja, Dr. Erman Pertl iz Maribo¬ ra pa se je zavzemal za nov zakon o bolnišnicah. Slušatelji partijskih in višjih partij¬ skih šol pri CK v republikah in CK KPJ uživajo na vseh jug. železnicah popust. Pa ne samo oni, ampak tudi njihove družine. Zvezni svet za blagovni promet je pripravil nove predpise o prometu z vi¬ nom in žganjem. Po teh predpisih je se¬ daj promet z vinom in žganjem svobo¬ den. Kom. zadruge, državna kmetijska posestva in vinogradniške zadruge bo¬ do lahko odpirale tudi lastne kleti, v katerih bodo lahko prodajale vino in žganje na veliko in drobno. V 'Ljubljani so se podgane tako raz¬ množile, da so nedavno proti njem zapo- čeli organiziran boj z zastrupljevanjem. Na prostoru biv. Figovca v Ljubljani so odprli letno kavarno, notranji prosto¬ ri kavarne s kuhinjo so pa v prostorih biv. trgovine z železnino na začetku Gosposvetske ceste. Načrt za ureditev kavarne je izdelal prof. ing. arh. Edo Mihevc. V marib. koznilnici so za Titov roj¬ stni dan 25. maja odkrili Titu spomin¬ sko ploščo na celici, v kateri je bil zaprt od 7. maja 1931 do 4. nov. 1933 radi ko¬ munističnega rovarjenja. V Selah pri Brežicah je požar upepelil domačijo kovača Antona Šetinca, V mariborskem mestnem parku ure¬ jajo akvarij o katerem pišejo, da bo naj¬ večji v Jugoslaviji in na Balkanu. V jugoslov. delu goriške nadškofije so imeli letos 4 novomašnike. V Goren¬ jem polju je pel novo mašo Stanko Med¬ vešček, v Idriji Anton Lazar, na Ravnah pri Cerknem Franc Drolc in pri Mari¬ jinem Celju Kralj. V Ljubljani so gojenke vzgojiteljske šole v Domu Majde Vrhovnikove za pro¬ slavo tedna matere in otroka uprizorile igrico z lutkami, kakršnih dosedaj še ni imelo nobeno slov. lutkovno gledališče. To so ploskovne figure, ki se gibljejo na močno obžarjenem platnu kot silhue¬ te in s posebnim čarom učinkujejo na gledalca. Kulise, ki se menjajo ob vsa¬ ki novi sceni, obrobljajo dejanje na raz¬ svetljenem platnu, ki daje sliki videz globine. Lutke in kulise spominjajo na enobarvne risbe na dragocenih japon¬ skih vazah in slikah. Domovina senčnega gledališča je A- zija. Na Kitajskem, kjer posebno cenijo barvitost, izrezujejo lutke za senčni teater iz pergamenta, ga nato pobarva¬ jo, da učinkujejo figure tudi z barvo. Snov za predstave senčnih gledališč pa v Buenos Airesu njenem glasu, kakor o njeni igri. Tako v Manonu, kakor v Madame Butterfly, drugi in zadnji operi, v kateri je nasto¬ pila - zaradi smrti gospe Eve Peron, so¬ proge predsednika republike generala Perona in zaradi že določene turneje ji ni bilo mogoče ostati dalj časa tukaj — je pokazala svojo veliko glasbeno kultu¬ ro. Njen glas, pravi kritika, spominja na glasove pevk iz zlate dobe “del bel canto”. Čudovita v vseh ozirih. Ameriš¬ ki tenorist Eugene Conley je v obeh ope¬ rah bil resen in zadovoljiv partner. Zadnja opera iz italijanskega dela se¬ zone je bila La Boheme. Eugen Conley je dobro rešil svojo vlogo, med tem pa ko Heleni Arizmendi, ki je letos pela v rim¬ ski in pariški operi, svetujejo kritiki, naj izpreže za letošnjo sezono, ker ji glas naravnost očitno izdaja veliko utruje¬ nost. AMIGOS DE LA MUSIČA: Mladi du¬ najski pianist Friedrich Gulda, “morda dedič evropskih velikanov”, je sodeloval Zbornik §vobndne Slovenije prekaša po vrednosti sleherno podobno piahlikaeijo slo¬ venskih protikomunističnih Izseljencev. jemljejo na Daljnem vzhodu iz starih narodnih pesnitev. V Evropo je senčno gledališče prišlo razmeroma pozno. V 17. in 18. stoletju se je posebno močno širilo po Angliji in Nemčiji, nato je po¬ časi izumiralo, spet pa oživelo v 20. sto¬ letju, v koliko ga ni zatrl film. V Žireh je nedavno 36 učencev kon¬ čalo triletno industrijsko čevljarsko šolo. Podjetje za zadružne gradnje v Kran¬ ju je lani moralo radi finančnih težav likvidirati. V njem sta Stane Dolžan in njegov brat Lado tako gospodarila, d« sta podjetju povzročila nad tričetrt mi¬ lijona dinarjev škode. V St. Vidu pri Stični je bila pred voj¬ no znana Lavričeva usnjama. Potem, ko so bili v njej sledovi bomb in ognja že nekoliko zabrisani, so v njej dolenjski usnjarji strojili kože naprej nekako do 3. povojne pomladi. Tedaj pa je komu¬ nističnim gospodarskim “strokovnjakom in izvedencem” šinila v glavo misel, da je treba to tovarno demontirati ter nje¬ ne stroje prepeljati v druge slov. us- njarne. Ta načrt so res izvedli v veliko ogorčenje in nezadovoljstvo domačega ljudstva, ki je v tovarni imelo nekaj za¬ služka. Iz Lavričeve tovarne so tako stroje oddali “Standard-u” v Kranju, “Indus-u” v Ljubljani in tovarni v Slo¬ venj gradcu, nekaj sta jih pa dobila tu¬ di mnogo manjša usnjarska obrata v Rečici in Št. Lenartu. Ko je tako biv. Lavričeva tovarna zijala prazna, ljudje pa ostali brez zaslužka, je “Glavna di¬ rekcija usnjarske industrije” sklenila v tem kraju ustanoviti novo industrijsko podjetje, kateremu je dala ime “Breza- tovarna usnjarskih potrebščin”. Tovar¬ na naj bi bila predvsem namenjena za proizvodnje lesenih klincev. Sedanji kom. občinski veljaki so dobili okrog 20 fan¬ tov in deklet, ki so se lotili dela. S svo¬ jimi izdelki pa tovarna ni mogla kon¬ kurirati sličnemu podjetju v Tacnu, in je počasi životarila, čeprav so vanjo zabi¬ li kakih 10 milijonov dinarjev. Zdaj pa ta tovarna doživlja že drugo demontažo 'in so začeli stroje iz nje zopet odvažati drugam. Tako je tudi “kline fabrika”, kakor jo nazivajo domačini, pod komu¬ nisti morala prenehati z delom. Sedaj si pa komunisti belijo glave kaj bi po¬ stavili v prazne tovarniške prostore, Eni so za tehnično delavnico, drugi se zavze¬ majo za obnovitev usnjarne, tretji pa, in teh je večina, pa izjavljajo, naj bo v njej karkoli že, samo, da bi ljudje zo¬ pet prišli do dela in zaslužka. V Trstu je umrl Sergij Tončič, sin-e- dinec dr. Franeta Tončiča, voditelja sku¬ pine Neodvisnih Slovencev v Trstu. Pri Radgoni so 8. sept. so izročili pro¬ metu most čez Muro. Stari most je bil porušen ob nemškem napadu na Jugo¬ slavijo leta 1945. Pri obnovi mostu so v enaki meri sodelovali Jugoslovani in Avstrijci, pomagali so pa tudi angleški pionirji. V Trstu je organizacijski tajnik SDZ Klembas nepričakovano in brez slovesa zapustil svoje mesto in odšel v titovi- no. V Mačkovljah so 24. avgusta lepo proslavili 300 letnico postavitve tamoš- nje cerkve. Ob tej priliki so igrali ljud¬ sko igro o izgubljenem sinu, nastopila sta pa s koncertom tudi domači meša¬ ni pevski zbor in moški pevski zbor iz Doline. na koncertu, ki ga je vodil Igor Marke- witch. Mozartov Koncert št. 24 je po mnenju kritike pokazal, kako tudi mlad umetnik more s čudovito zrelostjo do¬ umeti duha skladatelja. Dogodek zase je bil nastop avstrij¬ skega dirigenta Hansa Rosbauda. Izpol¬ nil je pričakovanje onih kritikov, ki so ga na lanskem potovanju po Evropi po¬ slušali v Nemčiji, kakor tudi drugih, ki so ga poznali samo s plošč. Vse njegove interpretacije (omenjajo pred vsem Brahmsovo Serenado v A. Schoenbergo- vo Komorno simfonijo v E-duru ter Haydnovo Devetdeseto simfonijo), ozna¬ čujejo kot naravnost mojsterske. Mimogrede naj še omenimo belgijske¬ ga dirigenta Desire Defauwa, ki je vo¬ dil v Operi koncert, s katerega bi o- menili Brahmsovo Prvo simfonijo. Poglavje zase predstavlja nastop Ali- cije Markove v Colonu. Gotovo največja plesalka današnjih dni, je navdušila s svojim nastopom vse ljubitelje klasične¬ ga plesa. “The dancing dame of art”, k: je tukaj dobila ime “čudovite bele ptice”, velika učenka Diagileva, je gotovo po¬ log Victorie de los Angeles, največ pri¬ pomogla k dvigu umetniške note Bue¬ nos Airesa v letošnji sezoni. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2, X. 1952 Slovenci SSuenos Aires KAJNI VINKO VODOPIVEC IN NJEGOV KOVAČEV ŠTUDENT Spominu pokojnega skladatelja so se najprej oddolžili v Lanusu, kjer je prej¬ šnjo nedeljo slovenska srenja prisostvo¬ vala sv. maši, darovani za njegovo zve¬ ličanje. Tudi je tamošnji cerkveni pevski zbor prav zdaj pel Vodopivčevo mašo. Zadnjo soboto in nedeljo pa so pevci, ki so vsi člani “Gallusa”, uprizorili “Kovačevega študenta”. Pred predstavo je spregovoril o Vodopivcu g. dr. Julij Savelli. Ko so pričeli pred dvema mes¬ cema pripravljati to spevoigro, niso ve¬ deli, da so avtorju štete ure, zdaj pa je postala opereta po božji volji delo, s katerim naj proslavimo Vodopivca. Go¬ vornik je podal pregled komponistovega življenja, orisal njegov značaj, naštel njegove najbolj znane skladbe ter jih ocenil po umetniški in posebno po pro- svetno-vzgojni vrednosti. Lepi spomin¬ ski govor je veselo pričakovanje lju¬ di, ki so obakrat napolnili župnijsko dvorano v Ramos Mejia, prekinil s pie- tetnimi čustvi globoke hvaležnosti za Vodopivčeve glasbene darove Slovencem. “Kovačev študent” že 32 let zabava naše ljudi in je v letošnji sezoni poleg Cerzinčičevc miklavževke največkrat v svobodnem svetu uprizorjeno odersko de¬ lo. Priljubljenost operete izvira iz do¬ mačnosti melodij in združitve dveh v na¬ ši ljudski kot umetni literaturi priljub¬ ljenih tipov: šegavo modrega kovača in vihravo lahkomiselnega študenta. (Pri Nemcih, postavim, so bolj popularni mojster škarje, na severu mlinar in kot mladostni zanesenjak vandrovec.). Ima pa “Kovačev študent” eno hibo, ki jo poslušalci vedno znova obžalujejo, da je namreč prekratek. Naš Jo-Var, tisti, ki Maršal se Je ©žeiril Tito se je pred nedavnim tretjič ože¬ nil. Svetovne agencije so prinesle to no¬ vico takole: Tito je vzel neko univerzi¬ tetno študentko, polovico mlajšo od sebe, za svojo tretjo ženo. Stvar je prišla na dan, ko so v Belem Dvoru razdelili va¬ bila za sprejem brit. zun. min. Edena. Vabila so nosila napis: "Maršal Josip Broz Tito in ga. Jovanka Broz.” Od kon- vojne do danes na takih sprejemih nikdar ni bilo nobene ženske. O poroki je malo podatkov. Edina uradna izjava o tej zadevi je bila: “Ga. Jovanka Broz je maršalova žena.” Tito se je poročil ci¬ vilno junija t. 1. na enem izmed civilnih uradov v Beogradu. Sredi junija je od¬ potoval na jadranski otok Brioni ter se je zadrževal tam ali pa potoval po Dal¬ maciji in Hrvatski. Prvič se je Tito po¬ ročil, ko je bil v Rusiji, za časa boljše- viške revolucije 1. 1917. Podrobnosti o tej ženitvi niso nikdar prišle na dan. Ve se samo, da je ta njegova žena umrla nekaj let pozneje v Rusiji in mu pusti¬ la sina Žarka. Titova druga žena, Herta, je bila Slo¬ venka in partizanska borka med nem¬ ško okupacijo. Poročil se je z njo že 1. 1939, ločil pa se že med vojno. Sedaj živi v palači blizu Belega dvora s sinom. Za Tita je znano, da večkrat obišče tega sina. — Jovanka Budisavljevič, sedaj Ti¬ tova tretja žena, je stara 28 let. Rojena je bila v Liki na Hrvatskem. Je srbske¬ ga pokolenja. Vsa njena družina je bila pobita med vojno. 17 let stara je odšla v partizane, kjer je ostala do konca vojne in napredovala do poročnika. Tito je letos star 60 let. v Argentini je zadnjič v “Svobodni Sloveniji” Matij- ca oženil, in ki smo ga i kot igralca l kot avtorja že dalj časa pogrešali na de¬ skah naših odrov, ni tokrat samo pel in igral, ampak je prispeval še vložek v pričetek drugega dejanja: duhovite razgovore med policajem in študenti v zelo blagodonečih rimah, kronane s po¬ doknicami policajevim hčerkam in vele- tragičnim posegom policajeve boljše po¬ lovice v nočno idilo velemestne Ljublja¬ ne. Gallusov dirigent g - , dr. Savelli je zelo uspešno inštrumentiral klavirsko sprem¬ ljavo za salonski orkester in tudi vso opereto dirigiral. S tem je dvignil vse izvajanje nad običajni nivo “Študento¬ vih” uprizoritev. Pa je vsaj premiera v soboto kazala, da bi za novi vložek še kakšna skušnja ne škodovala. Peli in SLOVENCI VSA Vse naročnike v USA prosimo, da po¬ ravnajo naročnino. Naročnina je za po¬ šiljanje lista z navadno pošto letno 6 dolarjev, za pošiljanje z avionsko pošto pa 8 dolarjev. Prav lepo prosimo, da bi prispevali kak dolar tudi za tiskovni sklad. Letošnjo, kakor tudi zaostalo na¬ ročnino, pošljite za. račun Svobodne Slo¬ venije na naslov: Leauge of C.S.A. 238 E. I9th Street, New York 3, N. Y. Manada Kanadske naročnike Svobodne Slove¬ nije prosimo, da čim prej poravnajo na¬ ročnino, ki je za pošiljanje z navadno pošto letno 6 kanadskih dolarjev, za pošiljanje z avionsko pošto pa 8 kanad¬ skih dolarjev. Naročnino, letošnjo, ka¬ kor tudi zaostalo, pošljite na naslov: Franc Košir, 362 Wellesley Street E., Toronto 5, Ont. Kdor pa le more naj prispeva kak znesek tudi v tiskovni sklad Svobodne Slovenije! USA Avstrija Položaj slovenskih beguncev, ki so ostali še po taboriščih v Avstriji bi na kratko lahko označili takole: Kdor je zdrav, dela in zasluži kot domačini in lahko živi kot domačini. Kdor je begu¬ nec in je pred letom 1949 živel v kakem taborišču, ta ima še vedno zatočišče v njem. če je nezaposlen, ga taborišče oskrbuje s hrano, stanovanjem in kuri¬ vom, če je pa zaposlen pa mora seveda Iščem kuharico in sobarico. Lahko sta tudi mati in hči. Plača po dogo¬ voru in lepo stanovanje. Guemes 4070/20 Dpto. A VSE NAROČNIKE našega lista, ki še nimajo porav¬ nane letošnje naročnine, prosi¬ mo, da jo čim prej plačajo. Upra¬ va mora sproti plačevati list v tiskarni, naročniki pa le prerodi odlagajo plačilo za konec leta ali pozneje. Prosimo, ne delajte težav upra¬ vi lista z odlaganjem plačila na¬ ročnine. Naročnina je za vse leto 60 Pesov, pri polletnem plače¬ vanju 34 Pesov za pol leta in pri četrtletnem plačevanju 18 Pesov za četrt leta. Uprava Svobodne Slovenije SLIVENSKI !ZSELjEM§EI ©■ P E Sl, 5. oktobra ob 18. uri — LINIERS, COSOUIN 65 Fr. Ks. Meško: MATI DRAMA V 3 DEJANJIH Vstopnice v predprodaji Alvarado 350, Ramos Mejia. Tel. 658-0827 in eno uro pred predstavo. "ČASI IlPirU” — nrama isa zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 Za delo, šport, zabavo in štednjo časa ter denarja: Ura “Pacard”. avtomatično navijanje, antimagnetična in vodotesna od $ 375.— naprej; Lepe damske švicarske ure vseh znamk od $ 145.— naprej; VSE TO TUDI NA ODPLAČILO V OBROKIH — LEPA DARILA V ZLATU IN SREBRU — Vsa predelava starega nakita in precizna popravila ur v najkrajšem času. (Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje, stanovanje štev. 5.) igrali so kovača g. Vombergar, njegovo ženo Meto gdč. Brandsteterjeva, študen¬ ta Janeza g. Lenarčič, poštarja g. Lipu¬ šček, policaja g. Češarek, sošolce gg. Lipušček, Rode in Tomaževič.Vsi so pev¬ sko in igralsko v celoti zadovoljili. G. Lenarčič je žel že pri prvi predstavi v zadnjem spevu aplavz pri odprti sceni, pri reprizi sta ga bila deležna še gdč. Brandsteterjeva in g. Lipušček, kovač in poštar sta pa tudi svoje pavze izpolnila s posrečenim nemim igranjem. Režiser se ni izdal, je pa tudi skromni oder prav mikavno opremil. “Kovačev študent” seveda ni kakšna posebna umetnina, pač pa prijetno raz¬ vedrilo in so bili gledalci hvaležni za trud, ki so ga imeli z njim vsi sodelujo¬ či. Obenem je bil to uvod v drugi del le¬ tošnje gledališke sezone, ker se je s tem začela vrsta slovenskih oderskih del. M. M. P O SVETU svojo oskrbo plačati. Starce in starke oskrbujejo v posebnih domovih; na Ko¬ roškem je tak dom ob Osojskem jezeru — in so tam kar zadovoljni. Bolniki uži¬ vajo še vedno vso oskrbo v bolnišnici v Seebachu. Ker so bolniki, zato so pač reveži, zlasti, če so brez svojcev. Takim bolnikom pa priskoči na pomoč sloven¬ ska skupnost z denarnimi podporami za Božič, Veliko noč in Binkošti in tudi še kedaj zmes. Bolniki se zdravijo tudi še v zdravstvenih zavodih v Linzu in v Riedu. Mruštveni oglasnih Odbor Društva Slovencev ponovno o- pozarja vse članice in člane na informa¬ tivni članski sestanek, ki bo v nedeljo 5,10. t. 1. v salezijanski dvorani na Bel- grano takoj po slovenski službi božji, to je okrog 11,30 dopoldne. Ker je ta sestanek priprava na redni letni občni zbor, ki bo en teden kasneje na istem kraju in ob isti uri, prosi odbor, da se članstvo sestanka zanesljivo udeleži. Šesti redni letni občni zbor Društva Slovencev bo v nedeljo 12. oktobra. Ti¬ sti, ki bi se iz tehtnih razlogov občnega zbora ne mogli udeležiti, imajo pravico biti na občnem zboru zastopani po po¬ oblaščencih. Potrudijo naj se, da pravo¬ časno dobe pooblastila, ki jih daje dru¬ štvena pisarna na Victor Martinez 50. Krajevni odbori Društva Slovencev bodo priredili proslavo slovenskega na¬ rodnega praznika (29. oktobra). V Flori¬ di bo proslava v nedeljo 26. oktobra po jutranji maši, ki bo ob pol sedmi uri in ki je namenjena Slovencem. V San Justo bo proslava tudi v nedeljo 26. oktobra po slovenski maši, ki je ob pol deveti uri. Proslava bo v cerkveni dvorani. V Lanusu bo enaka proslava v soboto — na praznik — 1. novembra popoldne ob 17. uri v cerkveni dvorani. Krajevni odbori vabijo vse Slovenke in Slovence iz navedenih okrajev, da se teh proslav v obilnem številu udeležijo. Prodam lot št. 3, Manz. A, v Lanu¬ su po zelo ugodni ceni. Informacije pri zastopniku ob sobotah med 5. in 7. uro popoldne v upravi lista. Stoj sim Maear®! izdeluje in popravlja RADIO APARATE CALLE MATHEU 471 San Martin (3 kvadre od Plaza San Martin) Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki ceniki "AMERICA" Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Novo stališče glede suspenzije Nekaj delavcev je pred delavskim so¬ diščem v Avellanedi tožilo delodajalca, ki jih je suspendiral za 10 dni in to kot kazen, ker so baje razbili šipo v delov¬ nih prostorih. Sodišče je bilo mnenja, da ni dokazana krivda in je obsodilo de¬ lodajalca na plačilo plače za čas su¬ spenzije. Delodajalec se je nato pritožil na Vrhovno sodišče (Suprema Corte) v provinci Buenos Aires, ki je razsodilo, da imajo delavci pravico na plačo za čas suspenzije, čeprav jim je bila su¬ spenzija pravilno sporočena, kajti, “de¬ lavci so zoper suspenzijo protestirali in sodišče je ugotovilo, da ni bilo zadost¬ nega razloga za suspenzijo. Delodajalec ima sicer pravico delavca odpustiti za čas, ki ga zakon predvideva (30 dni oz. 90 dni na leto v primeru dokazane višje sile); to pa ne pomeni, da more delavca poljubno in brez zadostnega razloga suspendirati. Delavec ima pravico v ta¬ kem primeru poklicati na pomoč delav¬ sko sodišče, ki bo preizkusilo zakonitost in upravičenost suspenzije. To stališče Vrhovnega sodišča provin¬ ce Buenos Aires, kjer dela tudi večina slovenskih delavcev in delavk, je zelo važno. Kajti dosedaj so sodišča in Vr¬ hovno sodišče v tej provinci priznavali delodajalcu pravico, da suspendira de¬ lavce za čas, ki ga zakon predvideva pod pogojem, da je bila delavcu suspen¬ zija pravilno sporočena. Razlogov za suspenzijo ni bilo treba navajati oz. so¬ dišče se ni spuščalo v to, ali so razlogi upravičeni. Opozarjamo pa na to, da je potrebno, da delavec zoper neupravičeno suspenzijo protestira; to stori s kolacionirano brzo¬ javko in če ostane ta brez uspeha s tož¬ bo na delavsko sodišče. Kdaj pa je suspenzija upravičena in kedaj ni upravičena ? Zakon o tem ne govori. To je prepuščeno prostemu prev- darku sodnika. Verjetno bo suspenzija upravičena, ako nastopi v podjetju po¬ manjkanje dela ali ako so se delavci močno pregTešili zoper disciplino in po¬ dobno. Pripominjamo pa še to, da so delav¬ ska sodišča in Vrhovno sodišče v glav¬ nem mestu že prej zastopala to mnenje, ki ga je sedaj prevzelo še provincialno sodstvo. OBVESTILA V nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. bo ob tretji uri popoldne nogometna tekma med SK Slovenija in Republiko Jardin. Tekma bo na športnem igrišču v Li- niersu. Vsi vabljeni. Mosadek p@gt.avlj a ultimat Asagllji Mosadek je v imenu perzijske vlade objavil dokončni odgovor na anglo-ame- riške predloge za ureditev petrolejskega vprašanja z dokumentom, ki ga je po¬ slal Trumanu in Churchillu in v katerem zahteva: 1. odgovor v 10. dneh, t. j. do 4. oktobra, 2. plačilo 49 milijonov funtov, ki jih mora Anglija plačati Per¬ ziji kot bilančno razliko ob nacionaliza¬ ciji petroleja in 3. pogajanja direktno z bivšo Anglo-Persian Oil CO., ne pa z an¬ gleško vlado, za ureditev tega plačila. Mosadek trdi, da je s temi predlogi po¬ kazal vso dobro voljo za ureditev tega vprašanja in da dalje ne more iti. Tuji gospodarski strokovnjaki so mnenja, da bi plačilo 49 milijonov funtov spravilo Anglijo v popoln finančni kaos, na dra¬ gi strani pa trdijo, da se bo pač morala podrediti eventuelni razsodbi medn. raz¬ sodišča v Haagu, če bi do nje prišlo. Marsikdo še ne ve .. % . . . da je angl. princesa Marg a . ret, ki je nedavno obhajala 22 rojstni dan, izgubila že pet zaro¬ čencev, ki so se še poročili z dru¬ gimi. Trenutno se okoli nje sučejo trije lordski sinovi, vsi stari ok. 25 let, ter štirje “navadni zemljani ’’' pa tudi vsi ti izgubljajo upanje no, uspeh. .. .da so največjemu diamantu, ki so ga našli v južnoafriški Uniji , dali ime Kulinan in je tehtal 3.024,75 karatov. Nalogo, da ga razkolje, so poverili znamenitemu holandskemu draguljarju Asscher- ju, ki ga je študiral štiri mesece, ker je treba diamant z enim sa¬ mim, toda pravilnim udarcem,, razklati, da delci ne izgube na vrednosti. Ko ga je končno s po¬ sebnim kladivom udaril, je dra¬ guljarja od živčne napetosti zade¬ la kap, diamant pa se je pravilno razklal. V reuj esa oddam takoj novo, moderno sta¬ novanje s tremi prostori z loka¬ lom za krojaškega mojstra a!i modistinjo s površino 40 kv. m. in drug lokal v pritličju za me¬ hanično delavnico ali kak drug industrijski obrat s površino 100 kv. metrov. Vsa pojasnila na Calle More*© 1182 Buenos Aires Telefon 50-0277 SDO-SFZ Vabljeni ste v nedeljo 12. okto¬ bra popoldne ob 4. uri na Prista¬ vo v Moron na TELOVADNI NASTOP združen z DRUŽABNO PRIREDITVIJO in izredno razstavo dekliških ročnih d © I r ki bo tako velika in bogata, kakršne še nismo videli Slovenci v izseljenstvu. jAr Spored: TEK NA 100 M MET DISKA SKOK V VIŠINO MET KROGLE SKOK V DALJAVO TEK NA 1.500 M TEK NA 400 m IGRA ODBOJKE PROSTE VAJE DEKLET (z žogicami) ORODNA TELOVADBA PROSTE VAJE DEKLET (rajanje) ★ Sledi PROSTA ZABAVA 8 ŠALJIVI! POŠTO ★ Vsi 12 . oktobra v 3 S o r o n t Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih r.a darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Buenos Aires C® SULICI! AGENCLA ADRIATICA - PASAJES MARITIMOS Y AEREOS AV. DE MAYO 616 - T. E. 30-3966 Prodaja voznih listkov za potovanje z ladjami in letali. —- Vozni listki za potnike na poziv (llamada) iz Evrope po uradnih cenah. (Govori slovensko in si slovensko tudi dopisuje) I Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires